Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Apr 29, 2010 1:19 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

TONE TURNŠEK

/13/..odhajajo tudi največji, tisti torej, ki so zgodbo o Pivovarni Laško tudi ustvarjali in vodili dolga, ne samo leta, ampak desetletja. Štirideset let razvoja, razcveta in širitve dejavnosti dejavnosti, velikih privatizacijskih načrtov in prezadolževanja ter žal (pre)več napačnih odločitev. Kolikšna škoda je ob tem nastala in ali je res, tista ocenjena samo stomilijonska in je morebiti še višja ter bolj globoka. Vsekakor boli tudi izigrano zaupanje vseh zaposlenih in vseh, ki so verjeli v zgodbo o uspehu pivovarskih stebrov slovenske pri(h)vatizacije, ki se je že po nekaj letih prav govovo izrodila in se očitno sprevrgla v svoje nasprotje: Crying or Very sad

02. APRIL 2010

Društvo MDS in Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev iz Maribora združujeta moči pri zastopanju malih delničarjev Rajko Stanković predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (s kratico: Društvo MDS) in Stojan Auer podpredsednik Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev iz Maribora sta pozvali Toneta Turnška, da nemudoma odstopi kot član in predsednik Nadzornega sveta Pivovarne Laško, saj je soodgovoren za njen finančni polom v času Boška Šrota. Verjamemo v pravno državo in upamo, da bodo organi pregona v tem primeru opravili svoje delo. Prezentacijo “divje privatizacije” v Jadranski pivovari je nazorno predstavil izvršni direktor društva MDS Ljubiša Stanojević, u.d.i.a. in si jo lahko ogledate tukaj. Na skupščini današnji skupščini Center Naložbe, d.d., sta Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (s kratico: Društvo MDS) in Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev iz Maribora zastopala kar 43.566 delnic oz. 1,52 % kapitala in nista podprla podaljšanja roka dokapitalizacije, saj predsednik Uprave mag. Bojan Rajer ni mogel navesti kdo naj bi bil novi investitor, zato menimo, da je to samo zavlačevanje. Presenetljivo pa je poleg Kolonela, d.d., ta sklep podprlo tudi VZMD z 1 delnico. Društvo MDS pa je že zbralo več kot 100 zahtev za vložitev odškodninskih tožb zoper vse odgovorne, ki bodo sledile po koncu dela revizorja, ki ga bo v kratkem imenovalo sodišče, skladno z zahtevkom pooblastiteljev predsednika Društva MDS.
http://www.mali-delnicarji.eu/vsebina/tone-turnsek-naj-nemudoma-odstopi-kot-nadzornik-pivovarne-lasko-center-nalozbe-izglasovalo-p

28. APRIL 2010

Zahteva za nepreklicni odstop predsednika Nadzornega sveta družbe Pivovarna Laško, d.d., g. Toneta Turnška
Danes, 28. aprila, je Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) kot delničar družbe Pivovarne Laško, d.d., poslalo pisno zahtevo g. Tonetu Turnšku, da nemudoma in najkasneje do 5. maja 2010 nepreklicno odstopi kot član v Nadzornem svetu Pivovarne Laško. S tem bi omogočil prihajajoči skupščini družbe, da izvoli novega nadzornika, saj menimo tudi, da ne sme zasesti položaja v novi sestavi, z dne 17. junij 2011. To zahtevo smo posredovali v vednost vsem članom Nadzornega sveta kot tudi Upravi Skupine Pivovarne Laško. Rajko Stanković, predsednik Društva MDS in Stojan Auer, podpredsednik Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev iz Maribora sta že 2. aprila 2010 pozvala Toneta Turnška, da nemudoma odstopi kot član in predsednik Nadzornega sveta Pivovarne Laško, saj je soodgovoren za njen finančni 'polom' v času Boška Šrota.
Tako smo prepričani, da je Tone Turnšek neposredno odgovoren za:

* vzpon in neracionalno poslovanje Boška Šrota, ki ga je vseskozi nadziral in ni pravočasno ukrepal,
* prekomerno zadolženost Skupine Pivovarne Laško, ki je posledica managerskega prevzema Boška Šrota in njegovih podjetij,
* nezakonitosti pri odprodaji premoženja (tako nepremičnin kot finančnih naložb) Skupine Pivovarne Laško tako doma kot v tujini, kjer bi posebej izpostavili Jadransko Pivovarno in objekte nekdanje Prerade Split,
* neustrezno odstavitev Boška Šrota, ki ima za posledico sedaj enormno odpravnino v višini 152.000,00 EUR odpravnine, čeprav bi moral Nadzorni svet predlagati odškodninsko tožbo na osnovi lastnih ugotovitev, kakor tudi ugotovitev revizije. Vsako sprenevedanje, da g. Tone Turnšek ni zaznal teh dejstev je iz trte izvito, saj je kot izkušeni gospodarstvenik in dolgoletni uspešni direktor imel na voljo tako informacije znotraj Skupine kot neformalne informacije izven Skupine Pivovarne Laško. Na žalost se tako v Društvu MDS kot v Zavodu za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor ne moremo znebiti neprijetnega občutka, da v sedanjem Nadzornem svetu Skupine Pivovarne Laško vlada tako imenovani »Saleško - Celjski lobi«, ki ne želi razčistiti vse 'gnilobe' preteklosti in se mu prav nič ne mudi z vložitvijo odškodninskih tožb zoper vse vpletene, saj bi moral kaznovati svoje »PRIJATELJE«. Še več, verjetno je pričakovati, da bo še kdo iz te sestave nadzornega sveta odstopil in se pustil izvoliti na drugo, manj stresno in bolj prestižno nadzorno funkcijo. Zato bomo v Društvu MDS in Zavodu za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor, v kolikor Tone Turnšek ne bo nepreklicno odstopil in se tudi odrekel drugemu mandatu, katerega še ni pričel, takoj po prvomajskih praznikih pričeli z zbiranjem potrebne podpore za odpoklic preko sodišča ter verjetno tudi vložitev odškodninske tožbe zoper njega in vse druge odgovorne, saj se bojimo, da letošnja skupščina takšnega sklepa ne bo vsebovala oziroma ga ne bo izglasovala.
http://www.skupaj.eu/vsebina/zahteva-za-nepreklicni-odstop-predsednika-nadzornega-sveta-druzbe-pivovarna-lasko-dd-g-tonet

Turnšek odstopil s položaja predsednika nadzornikov Pivovarne Laško Anton Turnšek, dolgoletni prvi mož Pivovarne Laško in kasnejši prvi nadzornik družbe, je včeraj odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta. "Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem," je ob odstopu v sporočilu za javnost zapisal Turnšek.

Po neuradnih informacijah naj bi šlo za ovadbo na podlagi junija lani opravljenih kriminalističnih preiskav v Pivovarni Laško in družbah, ki so z njo lastniško povezane: Atke Prime v lasti Boška Šrota, Kolonela, Centra Naložb in Infonda Holdinga. Takrat naj bi preiskovali tudi podjetja, ki so sodelovala pri prevzemu Pivovarne Laško, in dve podjetji v lasti Šrotove dolgoletne svetovalke Vesne Rosenfeld. Vsebina ovadbe in imena ovadenih niso znana, so pa takrat kriminalisti preiskovali "sum kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobivanju posojila ali ugodnosti". Po neuradnih podatkih med ovadenimi ni Turnška niti predsednika uprave Dušana Zorka .

"Moje dolgoletno poslovno življenje je bilo ves čas tesno povezano s Pivovarno Laško in slovensko industrijo pijač. Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se z družbo dogaja in kje bo njena prihodnost. Že kot direktor Pivovarne Laško sem bil avtor in glavni pobudnik združitve slovenske industrije pijač. Tudi kot član nadzornega sveta družbe sem še naprej verjel v smotrnost te strateške usmeritve in podpiral sklepe nadzornega sveta o skupnem delovanju. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni, žal pa v veliki meri nedokončani," je ob odhodu še zapisal Turnšek, ki bo delo kot član nadzornega sveta nadaljeval do julijske skupščine Pivovarne Laško. Na skupščini bodo delničarji namesto njega izglasovali novega predstavnika kapitala, novega predsednika pa bodo nadzorniki izmed članov izbrali na prvi prihodnji seji. Poleg Turnška sedijo v nadzornem svetu še Aleksander Svetelšek, Vladimir Malenković, Marjan Mačkošek, Bojan Košak in Andrej Kebe. Turnšek še pravi, da je drugi pogoj za njegovo slovo predstavljalo sprejetje petletne poslovne strategije Skupine. Upravi družbe z Zorkom na čelu je zaželel uspešno zasledovanje začrtanih ciljev. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042355761
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60448948&section_id=1&article_id=3275101
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60448950&section_id=1&article_id=3275101

ODSTOPNO PISMO PIVOVARNA LAŠKO, d.d., Laško

Odstopna izjava predsednika oz. člana nadzornega sveta Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško skladno z določili ZTFI objavlja nadzorovano informacijo, da je prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta Antona Turnška, da z dnem 30.04.2010 odstopa kot predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško, d.d. in da bo funkcijo člana nadzornega sveta opravljal do izvolitve novega člana nadzornega sveta na prvi naslednji skupščini družbe oz. da odstopa kot član nadzornega sveta z dnem izvolitve novega člana nadzornega sveta. To sporočilo bo od 29.04.2010 dalje objavljeno najmanj za obdobje 5 let na spletnih straneh Pivovarne Laško, d.d. (www.pivo-lasko.si). Laško, dne 29.04.2010 Uprava - direktor: mag. Dušan Zorko Datum: 29.04.2010

ANGLEŠKA ŠALA

Anton Turnšek se je poslovil kot Janko Kosmina (s katerim je nekaj čas skupaj sedel v nadzornem svetu Istrabenza). Z angleško šalo namesto opravičila oziroma priznanjem, da je bil kot direktor Pivovarne Laško ‘avtor in glavni pobudnik združitve slovenske industrije pijač’, ki jo je podpiral tudi kot član nadzornega sveta; in obžalovanjem, da so bili ‘prvi koraki v tej smeri narejeni, žal pa v veliki meri tudi nedokončani’. No, končujejo se ti ‘nedokončani prvi koraki’, med drugim, tudi z ovadbami, te pa Turnšek v svojem odstopnem pismu z mesta prvega nadzornika laške pivovarne navaja kot prvi pogoj, da se lahko poslovi. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem. Antona Turnška, ‘avtorja in glavnega pobudnika’, menda ni med ovadenimi. Seveda ne, so ’samo’ še preveč voljni izvajalci in podizvajalci (a še zdaleč ne vsi!), od katerih je prvega kot svojega naslednika izbral Turnšek osebno. In kako se še nadaljujejo ‘nedokončani prvi koraki’? (Hm, zakaj nedokončani, a ni v laški skupini združena skoraj vsa slovenska pijačarska industrija?) Tako, da bo iz holdinga slovenske industrije pijač, o katerem je sanjal Turnšek, nastal pogodbeni koncern. Drugi ključni mejnik in pogoj za moje slovo je bila seja nadzornega sveta Pivovarne Laško dne 23. 4. 2010, ko je nadzorni svet sprejel novo, 5-letno poslovno strategijo Skupine Pivovarna Laško in podprl pogodbeni koncern kot prihodnjo obliko organiziranosti družb v Skupini. Zadovoljen sem, da so s tem postavljeni novi temelji za nadaljevanje že davno začrtane združene industrije pijač. To, o čemer govori Anton Turnšek, je čez glavo zadolženo in, kot pravi sam, potrebno novih temeljev. Pa ne za združevanje, ampak za raz-druževanje, za to, da obstane. ‘Avtor in glavni pobudnik združevanja’ bo dosežke svoje pivovarne v boju za obstanek ‘z veseljem spremljal’. http://razgledi.net/2009/03/20/angleska-sala-janka-kosmine-nesramna-cinicna-in-zaljiva/
http://www.finance.si/blog/6/598

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

V Pivovarni Laško odstop Turnška in kazenske ovadbe Društvo malih delničarjev napoveduje, da Tone Turnšek ne more ubežati pred odškodninsko odgovornostjo S 30. aprilom odstopa kot predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Tone Turnšek, sicer tudi dolgoletni direktor Pivovarne Laško. Turnšek po njegovih lastnih besedah ni med ovadenimi, ko naj bi nedavno kriminalisti podali zoper nekaj pravnih oseb (domnevno Kolonel, Center Naložbe, Infond Holding), ter Boška Šrota, Matjaža Rutarja, Danijelo Rakovič, Sašo Fajs ali Jano Grbec kazenske ovadbe. A Turnšek naj bi se ustrašil medijske gonje in tega, da bi postal (so)odgovoren za domnevno več kot stomilijonsko oškodovanje Pivovarne Laško, saj je Šrota nastavil na vrh Pivovarne Laško, ter ga tri leta tudi neuspešno nadziral.Društvo malih delničarjev pod vodstvom Rajka Stankovića kljub vsemu napoveduje, da Turnšek ne more ubežati pred odškodninsko odgovornostjo. Javnost razbruja še nedavno v lanskem letu razkrita Šrotova odpravnina v višini 152 tisoč evrov, pa tudi sumljive poslovne transakcije v Infond Holdingu, ki naj bi to družbo oškodovale za več sto tisoč evrov.
http://www.vecer.com/clanekslo2010042905536286

BOB DNEVA
Bojan Kontič, vodja poslanske skupine SD: "Ali ni morda v 21. stoletju le dozorel čas, da ugotovimo, da zaposleni ne morejo biti samo strošek za dosego dobička, ampak nosilci razvoja?"
Ponedeljek, 26. april 2010
www.vecer.com

BOB DNEVA
Dr. Rok Lampe, profesor prava: "Kadar država začne kršiti določene garancije, ki jih jamči, postane slabša kot sovražnik. To je tako, kot da bi na vojne zločine odgovorili s še večjimi vojnimi zločini."
Četrtek, 29. april 2010 www.vecer.com

BOB DNEVA
Dr. Rasto Ovin, EPF Maribor: "Bolj kot o zarotah lahko govorimo o ignoranci in aroganci na vseh ravneh, pri čemer je odločilna raven finančnih institucij in bonitetnih agencij. Naredili so toliko napak, da jih mnogi razlagajo, kot da bi bile načrtne."
Torek, 11. maj 2010
www.vecer.com

135.000.000 €

Kriminalisti predstavili najmanj 135-milijonsko oškodovanje Laškega in Istrabenza Danes so predstavniki uprave kriminalistične policije predstavili rezultate dela policije na področju gospodarske kriminalitete in kriminalistično preiskavo kaznivih dejanj korporacijske kriminalitete in zlorabe trga finančnih instrumentov, s katerimi je bila povzročenih za najmanj 135 milijonov evrov premoženjske škode. Policija je na vrhovno tožilstvo podala tri kazenske ovadbe zoper dva zastopnika gospodarskih družb, ovadili pa so še 11 domnevnih sostorilcev in pet pravnih oseb. Za katere posle in družbe gre kriminalisti niso povedali, po neuradnih informacijah pa naj bi šlo za posle z delnicami Istrabenza, ki sta jih sklenili Pivovarna Laško in Istrabenz v času, ko sta družbi vodila Boško Šrot in Igor Bavčar. Kot smo razkrili v Dnevniku naj bi si Bavčar in Šrot vzajemno pomagala pri lastninjenju Istrabenza in Pivovarne Laško in ju na ta račun tudi finančno izčrpavala, kar so na podlagi usmeritev tožilstva začeli preiskovati tudi kriminalisti. Spomnimo, da je Pivovarna Laško le nekaj mesecev pred prvo od mnogih transakcij s 7,3-odstotnim paketom delnic Istrabenza, ki jih je najbolj donosno preprodalo do tedaj neznano podjetje Microtrust (v lasti Nastje Sušinskega, brata Bavčarjevega svetovalca Kristjana Sušinskega), delnice Istrabenza pospešeno kupovala. Še konec aprila 2007 je imela pivovarna tako v lasti »le« slabe štiri odstotke Istrabenza, ki jih je pridobila tri leta pred tem, po umiku avstrijskega OMV iz koprske družbe. V začetku maja 2008 so nato Laščani svoje lastništvo povečali na 7,3 odstotka, delnice pa so kupili od skupine KD Matjaža Gantarja. Laščani so svoj delež v Istrabenzu nato prenesli na novustanovljeno podjetje Plinfin in za delež iztržili 23 milijonov evrov, torej več kot dvakrat manj od njegove tedanje tržne vrednosti. Le nekaj dni pozneje je pivovarna, edina lastnica Plinfina, podjetje za 7500 evrov prodala blejski Sportini. Omenjene delnice so jeseni 2007 zamenjale še nekaj lastnikov, vsak novi kupec pa je zanje odštel več kot prejšnji. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358903
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Maj 12, 2010 10:09 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Jun 2011 20:14; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Apr 30, 2010 5:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

GENERACIJA Y

Zaposlovanje mladih:

Generacija, ki ji družba ne dovoli odrasti

Aleksander bo letos dopolnil 28 let. Jeseni je na Fakulteti za družbene vede diplomiral z odliko. Živi pri starših in je uradno brezposeln. To je zgodba o mladem, izobraženem fantu v treh stavkih. Je zgodba o fantu, ki bi se rad osamosvojil, ki bi rad dokončno odrasel, ki se čuti dovolj odgovornega, da bi to storil, pa (še) ne more. Takšnih zgodb je ogromno. Vse več jih je. Kamorkoli stopiš, se spotakneš obnje. Recesija je dobro gnojilo zanje. Če bi Aleksander vedel, da bo kriza, bi morda pohitel z diplomo in ne bi izgubil tistih nekaj let, ko si je podaljševal obdobje študentskega življenja in dela. Služba v bowling centru mu je bila všeč, družba dobra, nagnjen k hedonizmu še ni želel izstopiti iz območja brezskrbnosti. To naj bi se spremenilo po diplomi. In se je res. A ne tako, kot si je predstavljal. Namesto v službo je šel na zavod za zaposlovanje. Aleksander bo letos dopolnil 28 let. Jeseni je na Fakulteti za družbene vede diplomiral z odliko. Živi pri starših in je uradno brezposeln. To je zgodba o mladem, izobraženem fantu v treh stavkih. Je zgodba o fantu, ki bi se rad osamosvojil, ki bi rad dokončno odrasel, ki se čuti dovolj odgovornega, da bi to storil, pa (še) ne more. Takšnih zgodb je ogromno. Vse več jih je. Kamorkoli stopiš, se spotakneš obnje. Recesija je dobro gnojilo zanje. Evropa je zaskrbljena. Število mladih brezposelnih narašča. Trend se po nekaterih ocenah ne bo ustavil vsaj še leto ali dve. Mladi po zaključku izobraževanja ne dobijo služb, tisti, ki so zaposleni, pa jih med prvimi izgubijo, saj jih je danes velika večina zaposlenih za določen čas. V EU naj bi se delež brezposelnih mladih do 24 let kmalu dvignil na 24 odstotkov, po napovedih OECD naj bi bila v kakšnem letu samo na Irskem brezposelnost mladih trikrat, v Španiji pa dvakrat višja kot pred krizo. Močno povečanje brezposelnosti med mladimi grozi tudi nekaterim skandinavskim državam, kot sta Danska in Nizozemska. Številni evropski analitiki se strinjajo, da je danes mlada populacija med najbolj ogroženimi sploh. Brezposelnost mladih ima dolgoročne negativne posledice, tako socialne kot zdravstvene, s sabo nosi večje tveganje za revščino, socialno izključenost, odvisnost od socialnih pomoči in družinskih vezi, piše v prispevku o ranljivosti mladih pri soočanju z brezposelnostjo dr. Jana Rapuš Pavel z ljubljanske Pedagoške fakultete. Kljub (navidez) boljšim statistikam so zaskrbljeni tudi mnogi v Sloveniji. Brezposelna generacija, ki je v najboljših letih Država se rada pohvali, da je delež mladih uradno brezposelnih do 26 let pri nas relativno nizek in se giblje okoli štirinajstih odstotkov, kar nas uvršča na dno lestvice EU. Vendar moramo pogledati širše. Sociologi opozarjajo, da mladi danes zaradi podaljševanja študija in občasnih ter začasnih oblik dela, ki so se razpasle predvsem v zadnjih desetih letih, na trg dela prehajajo relativno pozno in postopoma, pri čemer si nekateri prve redne službe, ki zagotavljajo minimalno varnost, najdejo šele krepko po tridesetem letu. Zato se mnogi strinjajo, da bi bilo bolj smiselno v populacijo, ki je danes ogrožena, uvrstiti mlade do 35 let. Pri nas jih je v tej starostni skupini uradno brezposelnih skoraj 40.000, kar je 40 odstotkov vseh brezposelnih. Če prištejemo še tiste brezposelne do 40 let, ugotovimo, da je med vsemi brezposelnimi slaba polovica ljudi, starih od 15 do 40 let. Glavnino brezposelnih pri nas torej predstavlja generacija, ki je v najboljših letih. Aleksander je, potem ko se je prijavil na zavodu za zaposlovanje, pol leta pisal prošnje. Spisal jih je kakšnih sto in več. Čeprav je po izobrazbi obramboslovec, je bil pripravljen delati vse, z izjemo fizičnega dela. "Hrbta si pri teh letih in pri tej izobrazbi res ne bi lomil," pove lakonično, ko ga vprašam, ali bi opravljal tudi dela, ki ne zahtevajo njegove izobrazbe. Kljub vsem prošnjam, ki jih je pošiljal na različne naslove, sta ga na pogovor povabili le dve podjetji. Obakrat za delo v trženju. Seveda tudi iz tega ni bilo nič, saj je na vsakega od pogovorov prišlo še vsaj sto mladih s podobno željo. Prepričan je, da brez pravih zvez danes ne moreš do službe in da je večina oglasov pripravljenih za že izbranega človeka. "Za nabavljanje pisarniškega materiala so zahtevali tri leta delovnih izkušenj," se nasmehne. Aleksander danes z diplomo v žepu "pri stricu od soseda" opravlja priložnostna dela, za katera je plačan na roko, ob vikendih sodi nogometne tekme, da nekako sestavi mesečni proračun, pa ima še eno službo, kjer dela na izposojeno študentsko napotnico. Situacija se mu zdi depresivna: nihče iz njegovega letnika ni zaposlen v stroki, večina sošolcev še vedno stanuje pri starših, tistih nekaj, ki jim je uspelo dobiti službo v državni upravi, pa ima skrajno bedne plače. Zato bo skušal delo znotraj svoje stroke najti v tujini. Najprej bo poskusil v ZDA, kjer ima sorodnike. Morda je Aleksander obupal prehitro. Uradne statistike (spet) niso tako nespodbudne. Mladi, stari do 35 let, ki so prijavljeni za zavodu, dobijo delo povprečno v pol leta, če pogledamo povprečno trajanje njihove brezposelnosti na zadnji dan marca, pa je ta trajala dobrih deset mesecev. Nekoliko manj spodbudne so uradne statistike dolgotrajno brezposelnih, ki so na zavodu prijavljeni več kot leto dni. Teh je med mladimi, starimi do 35 let, dobra četrtina. Vendar so uradne statistike le ena plat medalje. O tem najbolj nazorno priča podatek, ki ga nimamo. Najtežje se zaposlijo tisti s sedmo oziroma osmo stopnjo izobrazbe Znano je namreč, da se mlajši brezposelni lažje in prej zaposlijo, ker so bolj prilagodljivi in pripravljeni sprejeti različna, tudi negotova, kratkotrajna in slabše plačana delovna mesta. Pri tem ne vemo natančno, na kakšna delovna mesta prehajajo in v kolikšni meri gre pri teh hitrih prehodih za pojav podzaposlenosti, ko opravljajo neka začasna dela, katerih zahtevnost je daleč pod njihovo izobrazbo. Goran Lukić, svetovalec pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je prepričan, da gre za močno razširjen pojav, in opozarja, da je bil v zadnjih mesecih največji priliv mladih na zavod za zaposlovanje prav iz vrst tistih, ki so imeli začasne zaposlitve. Pri nas je namreč skoraj 70 odstotkov mladih zaposlenih za določen čas, kar nas uvršča v sam vrh EU. Tudi podzaposlenost in začasno delo sta dva načina, kako mladim pomagati na trg dela, pa je prepričana država, ki tovrstne zaposlitve zakonsko omogoča in jih celo spodbuja. O mladih, ki iščejo pomoč na zavodu za zaposlovanje, smo se pogovarjali z Barbaro Vrtačnik, direktorico območne službe Ljubljana, Darjo Jamnik, tamkajšnjo vodjo zaposlovanja, in svetovalko Nado Starešinič. Prepričane so, da prava pot do idealne zaposlitve vodi po korakih, in trdijo, da so mladi še vedno zelo iskana delovna sila, čeprav mogoče v prvi vrsti ne ravno za poklice, za katere so se izobraževali. Še najtežje se zaposlijo tisti s sedmo oziroma osmo stopnjo izobrazbe. Teh je bilo konec marca na zavodu prijavljenih več kot 4300. "Nove generacije še niso ponotranjile tega, da je treba začeti v stroki delati že med študijem, se povezovati s potencialnimi delodajalci, opravljati pri njih prakso, seminarske naloge... Večina jih čaka, da bodo diplomirali, in se šele potem začnejo ozirati po primerni službi, kar pa je mnogo prepozno," pravi Darja Jamnik. Zdi se ji, da mladi generaciji izobražencev manjka stika z realnostjo. Tisti, ki pridejo na zavod, pričakujejo, da bodo že jutri dobili dobro plačano ali celo vodilno delovno mesto, da bodo dobili službeni avto, telefon... "Ne zavedajo se, da nimajo nobenih praktičnih znanj, da se morajo marsičesa šele naučiti, in ni čudno, da so potem tako šokirani, ko povsod od njih zahtevajo izkušnje." Na zavodu poskušajo skupaj z njimi, pove Nada Starešinič, pogledati širše in najti vsa tista področja, na katerih bi še lahko delali. Iluzorno je, pravi, da bi nekdo, ki študira mednarodne odnose, računal na to, da bo delal v diplomaciji. Ne le, da jih na zavodu naučijo, kako napisati prošnjo, ampak jih skušajo izvežbati tudi v tem, da bi se znali potencialnemu delodajalcu čim bolje predstaviti. Biti odprt, biti širok, biti na vse pripravljen, biti vedoželjen, biti informiran... In potem ko pošljejo tistih svojih sto prošenj (nekateri jih seveda pošljejo precej manj), pa ne dobijo odziva, ko pol leta mine, kot bi mignil, pa se niso premaknili z mrtve točke, ko postajajo deprimirani in jezni na ves svet, ko jih popadeta brezvoljnost in depresija, na koncu morda pristanejo tudi na delo, ki ga pred tem niso želeli opravljati, na začasno zaposlitev ali na delo, ki ne ustreza stopnji njihove izobrazbe. Ker je bolje delati nekaj kot nič in ker vsako delo prinaša izkušnje ter množi socialne vezi. Tako so prepričani na zavodu za zaposlovanje, kjer ocenjujejo, da se pri nas kar osemdeset odstotkov služb še vedno dobi znotraj mreže zvez in poznanstev. Čistilke, varuške... Kljub temu naj bi bil danes glavni razlog za brezposelnost mladih njihova neizkušenost. Delodajalcev ne zanima več toliko izobrazba, pravijo analitiki, temveč predvsem izkušnje. Tako kot mnogi izkušenj po končanem šolanju tudi Ermina ni imela. Kaj šele zvez. Štiriindvajsetletno dekle ima peto stopnjo izobrazbe in je ekonomski tehnik. Želela je delati kot trgovka. Prijavila se je na zavodu. Tudi ona je poslala tistih sto prošenj in več, pri čemer so jo podjetja, za razliko od Aleksandra, zelo pogosto vabila na zaposlitvene pogovore. Rezultat kljub temu ni bil nič boljši: ker je bila brez izkušenj, je vsakič pogorela. "Izkušnje, izkušnje izkušnje!" se jezi Ermina. "Kako naj jih dobim, če mi nihče ne da priložnosti? V čem je problem? Tisto blagajno bi se pa že naučila uporabljati!" Toda ne. Nihče si ni bil pripravljen za Ermino vzeti dneva ali dveh, da bi ji razložil, kako naj prodaja, kje so zaloge in kako deluje blagajna. Pa je šla spet na zavod, da bi dobila kakšen nasvet. Svetovalka jo je bodreče pogledala in rekla: "Ja, Ermina, zakaj pa ne bi šla čistit?" Toda Ermina nikoli ne bi šla čistit, ker ve, kaj to pomeni. In tudi učila se ni zato, da bi čistila. Poleg tega jo resnično zanima, ali kakšni Tini ali Mojci na zavodu tudi ponudijo čiščenje. Ko je bila stara šest let, je z mamo in še tremi sestrami zbežala iz okolice Srebrenice v Slovenijo. Posmrtne ostanke očeta so pred časom našli v enem od skupnih grobišč in ga bodo maja lahko končno dostojno pokopali. Da bi bolje živele in da bi se vse štiri hčere lažje šolale, je mama kmalu po prihodu v novo domovino začela čistiti zasebna stanovanja in danes jih čisti že polnih 18 let. Stara je nekaj čez petdeset in ima popolnoma uničeno hrbtenico. Ermina ima kolegice, ki tudi čistijo, ker nimajo druge možnosti, vendar je sama raje varuška. Rada ima otroke, z njimi se dobro razume, problem je le v tem, da nikoli ne ve, koliko denarja se bo nateklo konec meseca. Najslabše je poleti, ko je nihče ne potrebuje. Če kakšen mesec zmanjka za račune, z mamo in sestro prosijo za pomoč starejši sestri, ki sta zaposleni in poročeni. Za socialno varnost je še ne skrbi toliko. Pravi, da je še mlada, da bo že kako, da je v življenju že marsikaj prenesla, pa bo še to. Ker zna zelo dobro šivati, se bo morda lotila še tega. Morda bo odprla podjetje. Vse je možno. Samo čistila ne bo nikoli. Preden se posloviva, se spomni mladeniča, ki ga je spoznala na zavodu za zaposlovanje. "Imel je magisterij iz ekonomije. Si predstavljaš, da so mu že dvakrat ponudili delo dimnikarja!" se zasmeje. Ima tudi prijateljico, diplomirano pravnico, ki prodaja kozmetiko v eni od ljubljanskih drogerij. "Takih primerov je ogromno," pravi Ermina. Podzaposlenost in negotovost na trgu dela sta najizrazitejši značilnosti današnjega položaja mladih tako pri nas kot tudi v Evropi. Nekateri sociologi, med njimi tudi aktualni minister dr. Ivan Svetlik, so že pred desetimi leti opozarjali, da pojav začasnih zaposlitev sicer povečuje fleksibilnost trga delovne sile, hkrati pa zmanjšuje socialno varnost zaposlenih na teh delovnih mestih ter povečuje njihovo ranljivost. Prekarne oblike zaposlitev so že leta strašno popularne in redke so tiste države, ki so se jim izognile, saj predstavljajo dopolnilno strategijo aktivnega reševanja problematike zaposlovanja, čeravno mnogi opozarjajo na njeno izrazito kratkovidnost in dolgoročno rušilnost. Predvsem za duševno in siceršnje zdravje mlade populacije. Novejše raziskave kažejo, opozarja dr. Metoda Dodič Fikfak, raziskovalka na področju poklicne in okoljske epidemiologije, da so v procesu prestrukturiranja gospodarstva posebej zdravstveno prizadeti vsi tisti iskalci zaposlitve, ki zaposlitev iščejo večkrat zaporedoma, saj to pomeni, da ves čas živijo v negotovosti. Zanimivo je, da naj bi bili večkratni iskalci dela, se pravi tisti, ki se zaposlujejo za določen čas, bistveno bolj podvrženi različnim boleznim kot pa trajno brezposelni. Prekarni delavci "Opuščanje koncepta polnih zaposlitev za nedoločen čas in uvajanje različnih začasnih oblik dela, ki posamezniku ne zagotavljajo socialne varnosti in ga vedno znova pehajo v ponavljajočo se brezposelnost, je naša družba kar nekako vdano sprejela, ne da bi se sploh zavedala, kaj se ji dogaja," razmišlja sociologinja s Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek. V Nemčiji se je samo v zadnjem letu število prekarnih delavcev, med katerimi je največ mladih, s 50.000 dvignilo na slab milijon in pol, na območju Ljubljane pa so bili decembra lani po neuradnih podatkih največji posamezni zaposlovalci agencije za posredovanje oziroma zagotavljanje dela, ki so po mnenju nekaterih leglo prekarnosti in polzakonitosti. Gre za agencije, ki zaposlijo delavca, da ga potem za različna začasna dela "posojajo" drugim podjetjem. "Mladim in družbi država dopoveduje, da so lahko začasne in kratkotrajne zaposlitve dobra odskočna deska za nadaljnjo kariero, ker med drugim omogočajo pridobivanje nekega zaslužka in izkušenj, vendar so v enaki meri odskočna deska za začarani krog," je prepričan Goran Lukić. Čeravno OECD v nedavni raziskavi o brezposelnosti mladih ugotavlja, da imajo mladi, ki delajo začasno, več možnosti za prehod v redno zaposlitev kot tisti, ki sploh ne delajo, Lukić meni, da je pri nas ogromno mladih izobraženih začasno zaposlenih na delovnih mestih, ki ne ustrezajo stopnji njihove izobrazbe, torej jim tudi izkušnje, ki jih tam pridobijo, prav nič ne pomagajo. Na takšnih delovnih mestih se jim dogaja predvsem to, opozarja Vesna Leskošek, da izgubljajo dragoceno znanje, ki so ga pridobili med študijem, zato sama nikakor ne pristaja na novo paradigmo, ki vdira k nam iz ZDA, češ, nič hudega, če začnemo kljub diplomi na dnu, in nič hudega, če diplomant nekaj let dela kot prevoznik... Stanje, v katerem pristajamo na logiko, da mora vsak opravljati vsako delo ne glede na izobrazbo, mnogi vidijo kot znamenje velike devalvacije znanja in izobrazbe, ki se je naši družbi zgodila v zadnjih desetih letih. Dr. Gašper Kralj, socialni antropolog in raziskovalec, prekarni delavec, ki je doslej živel od številnih kratkoročnih pogodb in bo morda šele pri 36 letih prvič dobil redno službo na eni od fakultet, pravi, da je izobrazba kot simbolni kapital nekoč nekaj veljala, medtem ko danes ne velja nič. Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede pa meni, da je danes izobraževanje popolnoma izločeno iz družbe in životari nekje na njenem robu, zato ga nihče več ne jemlje resno, kot nihče več ne računa na mlade in izobražene ljudi. To še posebej občutijo mladi, ki delajo v izobraževanju, na univerzah, v umetnosti, kulturi in medijih. Večinoma so zaposleni prekarno, torej brez vsake varnosti, opravljati pa morajo vsakršna dela, ki jim jih naložijo, ter delati po osem ur dnevno in več. So hitro zamenljiva delovna sila, ki lahko delo izgubi od danes na jutri. Službo in osnovna sredstva za preživetje lahko čez noč izgubi tudi Neža, šestindvajsetletna novinarka honorarka, ki je nekoč sanjala, da bo poročevalka s kriznih žarišč, danes pa mora poročati tudi o špargljih, če je treba. To pove z dobršno mero samoironije. Da ne bo pomote, ne počuti se žrtev. Tako kot vsi novinarji, ki se zavedajo hude konkurence in želijo po zaključku izobraževanja delati v tem poklicu, je tudi Neža prvi članek za eno od revij napisala že pri devetnajstih in od takrat poleg študija skorajda ves čas dela. Največ za nacionalni radio in eno od tedenskih prilog, če je treba, pa še za koga. Plačana je po prispevku in v primerjavi s kolegi, ki delajo honorarno pri drugih medijih, dokaj solidno. Včasih mesečno pridela tisoč evrov, včasih manj, kdaj tudi kaj več. Marsikateremu sošolcu z diplomo gre slabše. Delajo po cele dneve in morda na koncu meseca zaslužijo 400, 500 ali 600 evrov honorarja. Kako jim uspe preživeti, ji ni jasno in jih niti ne sprašuje, ker je to absolutna tabu tema, ki vzbuja sram in zadrego. Kako bo potem, ne ve Neža je od nekdaj sanjala, da bo neodvisna, da bo svobodna, da ne bo ves čas delala le za en medij. "To se je sprva zdelo strašno romantično," se nasmehne, "danes pa vem, da je ta neodvisnost polna pasti." Čisto konkretno: pred kratkim si je zlomila nogo in je bila tri mesece brez zaslužka. Z leti jo je začelo motiti tudi, da ne more vzeti dopusta, da ne sme zboleti, da ji nihče ne plača malice in prevoza, da ne plačuje socialnih prispevkov... Starši ji finančno ne pomagajo, stanovanjske stroške pa si deli s partnerjem. Če bi živela sama, bi bilo mnogo težje. Čeprav že lep čas dela kot novinarka, po diplomi ne računa na redno službo. O tem niti ne razmišlja, saj vsak dan gleda vse te novinarje z diplomami, ki že leta in leta delajo na podlagi honorarnih pogodb. Zato si bo v prihodnjih mesecih raje uredila status samostojne novinarke, vzela od države 4500 evrov pomoči in si končno plačala socialne prispevke. Kako bo potem, ne ve. Prekarnost, negotovost in nezaposlenost so postali modus vivendi mlade generacije, ki je že doslej imela težave z osamosvajanjem in ustvarjanjem družine. Država jim na trg dela pomaga z različnimi programi subvencioniranja, ki pa so se doslej večkrat izkazali za neuspešne, kratkoročne in začasne. Kot denimo zadnji val samostojnih podjetnikov, ki so od države dobili subvencijo, potem pa si tudi zaradi krize niso mogli zagotoviti dela in danes številni med njimi nimajo za položnice, denarja, ki bi ga vrnili državi, da bi se izvili iz začaranega kroga revščine, pa tudi ne več. Država se zaveda njihove stiske, so mi povedali na zavodu za zaposlovanje, zato bo letos omilila pogoje - novi samostojni podjetniki bodo namesto dveh morali ostati samozaposleni vsaj leto dni, da jim ne bo treba vrniti subvencije. Vesna Leskošek takšnim in podobnim programom pravi programi za reševanje statistike. Tudi z novo politiko aktivnega zaposlovanja, kot je denimo uvajanje malega dela, ne bo nič drugače, je prepričan Goran Lukić, saj izkušnje iz tujine kažejo, da je malo delo samo še eno prekarno delo več na poti med brezposelnostjo in stalno zaposlitvijo, kjer lahko mladi obtičijo tudi po več let. Tudi zaradi takšnih oblik dela so mladi danes po besedah dr. Romane Zidar s Fakultete za socialno delo ujetniki sindroma polodraslosti. "V očeh delodajalcev so preskrbljeni. Živijo pri starših, vozijo avtomobile svojih staršev, plača je za njih zgolj priboljšek. Zakaj bi jim torej dali redno službo in spodobno plačo?" Država pa se obrača stran in se pretvarja, da ne vidi, da je podpora staršev marsikje danes tista edina nit, ki mlade drži nad gladino brezdomstva in obubožanosti. Družinska omrežja mladih so tako zadnja leta postala splošno sprejet ekonomski korektiv družbe, kot je pred leti socialni korektiv družbe postal študij. Namesto da bi država mladim pomagala do rednih služb, jim v nedogled podaljšuje študij, namesto da bi jim pomagala, da bi se osamosvojili, kot to počne denimo Finska s subvencijami za najem stanovanja, jih po študiju pošilja nazaj v naročja družin. "Generacija do 35 let je zato zazibana generacija, ki živi izjemno simbiotičen odnos s svojimi starši, je izjemno varovana generacija, ki reproducira življenjske navade svojih staršev, in je generacija, ki nima strategij, da bi se soočila s problemi, negotovostmi in izzivi sveta, v katerem živi," pravi Mirjana Ule. Negovanje takšne logike utegne družbo čez leta udariti kot bumerang. Prehod iz izobraževanja v delo je namreč ključnega pomena za identiteto posameznika. Če so nekoč mladi najpomembnejšo identitetno krizo preživljali v zgodnji mladosti, je danes za formiranje osebnosti ključno obdobje zgodnje odraslosti, ko se na prehodu iz izobraževanja v polje dela pri posamezniku oblikujejo neke življenjske orientacije in do konca zgradi njegova identiteta. Zato tako negotov prehod v polje dela, kot ga danes doživlja mlada generacija, po besedah Mirjane Ule ne more pomeniti nič dobrega. "To je velik problem za družbo, ki izgublja izjemno pomembne resurse, ki izgublja generacijo med 25. in 35. letom starosti, generacijo, ki bi lahko bila že zelo učinkovita in kreativna, pa ji družba ne dovoli odrasti. Samo poglejte, ena cela generacija je izpadla iz političnega življenja, iz odločanja o naših skupnih zadevah. Družba danes človeku priznava, da je odrasel šele tam nekje pri štiridesetih. Kajti mladost je družbeni in umetno podaljševan fenomen. Morda je to nezavedno reševanje konflikta med sinovi in očeti. Vemo, da bodo sinovi nekoč zasedli pozicije očetov, vendar ne vemo kdaj. Za zdaj se zdi, kot da generacija štirideset-, petdesetletnikov za sabo pušča puščavo." Problem cele generacije Poleg tega otežen prehod v polje dela povzroča vrsto patologij. Delo namreč danes ni več prisila ali norma, temveč je postalo način samorealizacije. Ljudje želijo delati, da bi bili kreativni, da bi delali stvari, ki so pomembne, pomenljive in družbeno priznane. Zato je jasno, pravi Mirjana Ule, da je ostajanje na plečih staršev za mlade hudo psihološko breme. Na prvi pogled se lahko zdi, da za mlade brezposelnost ali prekarnost ni tak problem, ker ne padejo takoj v depresijo, pa ni tako. "Mladi reagirajo prikrito in dolgoročno, zrušita se jim samopodoba in samospoštovanje, občutek pa je tako hromeč, da bi ga še sami sebi najraje prikrili." Sledi samopripisovanje, pojasnjuje Mirjana Ule. Ker mladi zaradi skrajno individualiziranih življenj in vpetosti v lastno družino nimajo več generacijske izkušnje, ker nimajo izkušnje socializacije znotraj vrstniške skupine, začnejo krivdo za svoj položaj pripisovati samim sebi in se jim niti ne zdi, da je to pravzaprav problem cele generacije. Tudi zato se mladi ne uprejo, pa bi se lahko, pravi Mirjana Ule. Ker so kot družbena skupina razpadli, ker ne premorejo solidarnosti, ne morejo nastopiti kot politična sila. In ker nimajo politične moči, jih oblast ne nagovarja in nanje pozablja. "Dokler bodo mladi to prisilno prekarnost dojemali kot osebni primanjkljaj in se ne bodo prepoznali kot družbena skupina, ki ima skupni problem, se ne bo nič spremenilo." Kljub temu bi morala po njenem država končno začeti načrtovati dolgoročno. Za začetek, predlaga, bi lahko dala študentom neki univerzalni temeljni dohodek, da bi čim prej doštudirali, hkrati pa bi morala ponovno uvesti obvezno pripravništvo. Vendar je oblast zadovoljna s tem, kar je. Vsaj tako se zdi. Ko smo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na to temo naslovili nabor vprašanj, smo med drugim dobili naslednji odgovor: "... na tem področju ne načrtujemo posebne strategije, saj so ustrezni ukrepi določeni že v obstoječih dokumentih..." Kakšna bo torej prihodnost? Znan psiholog Erik Erikson naj bi že sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja opozoril, da bo to, kar mlada generacija danes dela in govori, jutri splošen vzorec obnašanja in delovanja... http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042356020

POKOJNINSKI SISTEM

Za mlajše generacije je potreben drugačen pokojninski sistem Pokojnine so danes še razmeroma visoke, v prihodnjih letih pa bodo nižje, je ob zaključku finančno-borzne konference, ki jo je organizirala Ljubljanska borza, povedal Aleš S. Berk z ljubljanske ekonomske fakultete. Pokojnine so danes še razmeroma visoke, v prihodnjih letih pa bodo nižje, je ob zaključku finančno-borzne konference, ki jo je organizirala Ljubljanska borza, povedal Aleš S. Berk z ljubljanske ekonomske fakultete. "Obstoječi pokojninski sistem temelji na pretočnem sistemu, zaradi demografskih sprememb pa je podvržen pritiskom. Danes za pokojnine namenjamo devet odstotkov BDP, že čez 20 let pa bomo za njih namenjali 13 odstotkov oziroma 1,15 milijarde evrov na leto več," je še dejal Berk in dodal, da se bo do leta 2060 delež prebivalstva nad 65 let podvojil in se dvignil na 33,4 odstotka, delež prebivalstva med 20. in 64. letom starosti pa se bo znižal na manj kot 50 odstotkov. Zato so potrebni tako prestrukturiranje prvega stebra, ki bo brez reforme vse bolj nepravičen, kot tudi večja osredotočenost k naložbenim oblikam varčevanja za pokojnino ter uvedba tretjega pokojninskega stebra oziroma tako imenovanih osebnih P-računov, so se včeraj strinjali udeleženci okrogle mize z naslovom uvedba pokojninskih računov v tretjem stebru pokojninskega sistema. V drugem pokojninskem stebru bi morali odpraviti zajamčeni donos, a hkrati omogočiti, da ga obdržijo tisti, ki si to želijo, oziroma ga morajo imeti zaradi približevanja upokojitvi. "Zajamčen donos je neprimerna ureditev, saj je zaradi njega naložbena politika pri večini izvajalcev enaka in zelo konservativna. Treba je imeti dolgoročen pogled, saj naj bi posameznik za svojo pokojnino varčeval večji del svoje delovne dobe," ocenjuje Boštjan Vovk. Članica uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner dodaja, da je treba predvsem za mlajše generacije vzpostaviti drugačen sistem. Nujno bi bilo treba ločiti drugi steber od tretjega oziroma kolektivni del od individualnega. V tretjem stebru bi bile oblike varčevanja za pokojnino veliko bolj raznolike, saj bi lahko vključevale tako naložbe v bančne produkte in obveznice kot tudi vzajemne sklade, sredstva, ki jih upravljajo borzne hiše, naložbena zavarovanja in produkte pokojninskih družb. Razvit pokojninski sistem bi pripomogel tudi k razvoju trga kapitala. Povečala bi se namreč likvidnost na trgu, podjetjem pa bi se olajšal dostop do virov financiranja, kar bi posledično povečalo investicije in hkrati tudi gospodarsko rast. Varčevanje v tretjem stebru bi lahko država spodbujala tudi z oprostitvijo kapitalskih dobičkov, oprostitvijo dohodnine na izplačane pokojninske rente in tako imenovanim davčnim posojilom. Če bi denimo posameznik v tretji steber od svoje neto plače vplačal 2000 evrov, bi imel 200 evrov olajšav pri dohodnini. Seveda bi moral imeti sistem varovalke, ki bi preprečevale zlorabo davčnih olajšav. Davčne ugodnosti bi lahko tako prebivalci dobili po 25 letih sprotnega varčevanja ali z nakupom pokojninske rente, ki bi zadovoljevala predpisane minimalne pogoje. Dodatna prednost bi bil tudi centralni pokojninski register, preko katerega bi lahko vsak trenutek preverili, koliko pokojnine lahko pričakujemo, kar pri prvem stebru ni mogoče. Vsak posameznik bi tako preko osebnega pokojninskega registra izvedel natanko, koliko sredstev ima že privarčevanih v drugem in tretjem stebru, hkrati pa bi imel tudi pregled vplačil v ZPIZ.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042357924

DIPLOMANTI

Mladi diplomanti si relativno hitro najdejo delo

Med brezposelnimi osebami, prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje, je bilo aprila letos skoraj 27.000 mlajših od 30 let, pri čemer narašča delež takšnih z najmanj šesto stopnjo izobrazbe. Mladi brezposelni diplomanti si sicer ponavadi službo najdejo že v roku enega leta, a najpogosteje v fleksibilnejših oblikah dela. Medtem ko so v začetku 90. let med brezposelnimi mladimi prevladovali tisti z zaključeno osnovno ali srednjo šolo, v zadnjem času narašča število takšnih z visokošolsko izobrazbo. Med brezposelnimi, starimi od 25 do 29 let, ima vsaka peta oseba že šesto stopnjo ali več, je na posvetu v Mariboru prejšnji teden povedal Viljem Spruk z zavoda za zaposlovanje. Največ diplomantov se na zavod prijavi kot iskalec prve zaposlitve, drugače pa zaradi izteka zaposlitve za določen čas. V starosti od 15 do 29 let s šesto stopnjo izobrazbe se jih je v letu 2009 36,5 odstotka prijavilo kot iskalci prve zaposlitve, 41 odstotkov pa se jih je prijavilo zaradi izgube službe za določen čas. Glede na to da med diplomanti že dolgo časa prevladujejo ženske, je tudi med brezposelnimi diplomanti tri četrtine žensk. Po drugi strani med brezposelnimi z osnovno ali srednjo šolo prevladujejo moški. Po besedah Spruka ženske očitno bolj pridno študirajo, a so hkrati diskriminirane na trgu dela, saj se delodajalci verjetno raje odločajo za moške kandidate. Med prijavljenimi v evidenco brezposelnih decembra 2009 je bilo največ diplomiranih ekonomistov, pravnikov, komercialistov, upravnih organizatorjev in poslovnih sekretarjev, a hkrati je bilo po teh profilih tudi največ povpraševanja. "Povpraševanje je, a ne zadostno, da bi se lahko vsi zaposlili," je dejal Spruk. Pojasnil je, da medtem ko so se v 90 letih zaradi majhnega števila diplomantov lahko vsi s šesto stopnjo izobrazbe takoj zaposlili, se je v tem desetletju ponudba delavcev s takšno izobrazbo močno povišala, zato si vsi kljub povečanemu povpraševanju ne morejo najti ustrezne zaposlitve. Medtem ko je bila v 90 letih dovolj že diploma, so danes pomembni tudi smer študija in druge izkušnje, je dodal. Mladi diplomanti sicer niso dolgo prijavljeni na zavodu. Medtem ko so osebe s prvo ali drugo stopnjo izobrazbe v povprečju brezposelne več kot dve leti, so tisti z višjo šolo ali več brez dela nekaj več kot dvanajst mesecev. Delež dolgotrajno brezposelnih diplomantov med mladimi do 30 let je aprila letos znašal 20 odstotkov. "Vsaka peta mlada oseba z diplomo, stara manj kot 30 let, je bila na zavodu prijavljena že več kot eno leto, kar je kar visok delež, če upoštevamo, da so to mladi, ki si želijo delati, ki iščejo delo," je dejal Spruk. Diplomanti, ki so pred prijavo na zavodu že delali, posegajo po različnih opravilih, tudi takšnih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi, na primer kot prodajalci in natakarji. Pogosto gre za osebe, ki so delale med študijem, po diplomi pa so to službo pustile in se prijavile na zavodu, da bi našle službo primerno njihovemu profilu. Lani se je zaposlilo skoraj tri četrtine vseh diplomantov, ki so bili prijavljeni na zavodu. "Mladi delajo, iščejo delo, a pogosto dobivajo zaposlitev v zelo fleksibilnih oblikah dela, pogosto prehajajo med zaposlenostjo in brezposelnostjo, kar je eden glavnih izzivov v Sloveniji, namreč da se to izkoriščanje mladih zmanjša," je zaključil Spruk.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042363219
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Maj 30, 2010 10:34 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Maj 03, 2010 4:07 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

JOSIP BROZ TITO

Svetovni mediji pred 30. obletnico smrti poročajo o Titu:

Bil je čarovnik samopromocije Svetovni mediji so se danes razpisali o tridesetletnici smrti Josipa Broza Tita. „SFRJ je prenehala obstajati pred dvema desetletjema, vendar narode od Slovenije do Makedonije še vedno združuje dejstvo, da se skoraj vsi spomnijo, kje so bili 4. maja 1980, ko je „umrl jugoslovanski komunistični vodja, ki je vladal 35 let“. Zadnji dnevi, smrt in pogreb Josipa Broza Tita Josip Broz Tito Tito je umrl v 88. letu starosti, še poroča britanski časopis Independent, ki dodaja, da je „deset let po njegovi smrti nekdanja federacija razpadla v krvavih bojih“. Življenje Titovih nasprotnikov, kljub rožnatim spominom mnogih na te čase, ni bilo lahko, še dodaja Independent. „Odvisno s kom se pogovarjate, on je bil „čarovnik samopromocije“ ali človek, ki je nekdanjo Jugoslavijo zmagoslavno vodil skozi njena zlata leta“. „Jugoslovanski vodja je bil pogosto v zobeh tistih, ki so mu očitali, da je njegovo zasebno življenje preveč razkošno. Družil se je tudi z zvezdniki,“ je še poročal britanski časopis. "Nostalgija za izgubljenim svetom" Francoska tiskovna agencija AFP je v članku „30 let po Titovi smrti, nostalgija za izgubljenim svetom“ med drugim spomnila, da je Slovenija prva izstopila iz Jugoslavije, sledile pa so ji Hrvaška, BiH, Makedonija, nekaj let kasneje Črna Gora in nazadnje Kosovo, ki je razglasilo neodvisnost. „Nostalgija za nekdanjo Jugoslavijo se delno lahko razloži z groznimi dramami, ki so sledile razpadu,“ je poročala afp. Na obletnico Titove smrti se mnogo ljudi zbere v njegovem rodnem kraju, Kumrovcu. „Ni redko, da v Sloveniji srečate mlade ljudi, ki nosijo majice s sliko nekdanjega diktatorja,“ je še navedla afp. "Spoštovanje do Tita je še vedno živo" „Za čas njegovega življenja so ga Jugoslovani globoko spoštovali, slednje pa je tudi po njegovi smrti še vedno prisotno,“ je napisal novinar avstrijske tiskovne agencije APA. Slednji je še dodala da je bil Tito „ena izmed najpomembnejših političnih osebnosti v času druge svetovne vojne“. „Pod fasado bratstva in edinstva je v drugi polovici osemdesetih let izbruhnil nacionalizem, Tito pa je postal ena izmed najbolj osovraženih osebnosti v Srbiji,“ je še poročala apa. Hišo cvetja obiskalo več kot 20 milijonov ljudi Hišo cvetja, kjer je pokopan nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, je od 80. let prejšnjega stoletja obiskalo več kot 20 milijonov ljudi, kar je približno toliko, kolikor je imela Jugoslavija prebivalcev v Titovih časih, je sporočil kustos Muzeja zgodovine Jugoslavije Momo Cvijović. Cvijović je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal, da Hišo cvetja, ki deluje v okviru omenjenega muzeja, 4. maja ob obletnici smrti Tita obišče veliko število njegovih častilcev. "Po Titovi smrti je v muzej vsak dan prišlo med 10.000 in 15.000 obiskovalcev, ki so obiskali muzej, vendar so v glavnem prišli zaradi Titovega groba," je navedel Cvijović. Po 80. letih, ko je bil takratni Spominski center Josip Broz Tito zelo cenjena in obiskana ustanova, so prišla 90. leta, ko je obisk kompleksa "dramatično upadel", v tem desetletju pa so se obiskovalci počasi začeli vračati, čeprav jim muzej danes ponuja precej manj kot nekoč, je dejal Cvijović. Leta 2009 so prvič uvedli vstopnice za Hišo cvetja in v muzeju postrežejo s podatkom, da je kraj, kjer počiva nekoč "največji sin narodov in narodnosti Jugoslavije", lani obiskalo 73.000 ljudi. Hiša cvetja je bila zgrajena leta 1975 po načrtih arhitekta Stjepana Kralja kot zimski vrt, namenjen delu in počitku Tita. Mavzolej na Dedinju najpogosteje obiskujejo državljani nekdanjih jugoslovanskih republik pa tudi drugi tuji turisti, ki obiščejo Beograd, še poroča Tanjug.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042356614
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042352109

TUDI PO TITU - TITO

Tudi po Titu – Tito Čas pred smrtjo Josipa Broza Tita je zaznamoval strah pred tujo invazijo in tudi pred notranjimi sovražniki. Tri desetletja po njegovi smrti arhiv odkriva številne nove podatke o takratni situaciji. http://24ur.com/novice/slovenija/tudi-po-titu-tito.html
http://www.jutarnji.hr/josip-broz-tito---trazi-se-zbog-sumnji-da-je-radnicima-gradio-tornice/750010/
http://www.24sata.hr/news/tajna-kuce-cvijeca-tita-su--pokopali-uz-najvecu-ljubav/171440/
http://www.24sata.hr/news/marsal-je-odavno-mrtav-a-stafete-mu-i-dalje-dolaze/171443/
http://www.youtube.com/watch?v=Gt9lwDIHnCc&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=nZVPr1HsVZY&feature=related
http://www.genspot.com/video-24860/govor-josipa-broza-tita.aspx
http://www.youtube.com/watch?v=bjvhgO2edks&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=33iBqn5_WHI&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=65FOr4K3Gn8&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=dOmc6mp447Y&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=y9pTeqyCs-A&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=s4vFt8oEXjI&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=OT0s-iWra8E&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=DZonmdqw5no&feature=related
http://sl-si.facebook.com/pages/tovaris-Josip-Broz-TITO/233639401705
http://sl-si.facebook.com/album.php aid=169712&id=233639401705&ref=mf
http://www.mojvideo.com/video-josip-broz-tito biography/5722fc565cf21460146a
http://www.mojvideo.com/video-josip-broz-tito/153da42f0758039cd0e1
http://www.mojvideo.com/video-josip-broz-tito/37def7b82228fbce9df3 http://vijesti.gorila.hr/zabava_i_lifestyle/showbi/film/antun_vrdoljak_tito_film
http://www.youtube.com/watch?v=o3n_W37qkbc
http://www.youtube.com/watch?v=ob0cAt7ud9Q&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=D0Qmo4kNMgA&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=kl2YXCxHjsk&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=wFTd1T2_0EE&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=g_bW95lF7JQ&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=EdISN8RGzDk&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=4LxFj7C142g&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=gnfJQew5C_4&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=nW7h0zLvjTw&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=db2Fmi0KSVg&feature=related
http://www.delo.si/clanek/81399
http://www.delo.si/clanek/99076
http://www.delo.si/clanek/99790
http://www.delo.si/clanek/104815
http://www.mladina.si/vibrator/04-05-2009-umrl_je_tovaris_tito/
http://www.mladina.si/tednik/201007/zivel_tovaris_tito_
http://www.mladina.si/tednik/200307/clanek/titoviavtomobili/
http://studio-vrtinec.si/index.php?option=com_content&view=article&id=19:josip-broz-tito&catid=11:igrani-in-dokumentarni&Itemid=14
http://vinovo.magnify.net/playlist/1
http://vinovo.magnify.net/video/Tito-Dokumentarni-Film-2
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=5
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1&id=16349
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1&id=16344
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1&id=14835
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=148350
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=143948
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=137331
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=137329
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=137328
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=137327
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=220252
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=220258
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=126503
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=126502
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=508587
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510594
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510548
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510538
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510519
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510514
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510498
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510492
http://bob.czp-vecer.si/igre2005/podstresje/default.asp?kaj=1id=510469
http://bor.czp-vecer.si/Vecer2000_XP/1980/05/08/1980-05-08%20STR-01-01%20MX-01%20IZD-00-01-09-08-05-01%20PAG-PRVA-STRAN.pdf

Tita imamo rajši

Pred šestimi leti smo vas v anketi spraševali kakšna osebnost je bil Tito in kako bi ga primerjali z vodilnimi slovenskimi politiki. Letos smo anketo z istimi vprašanji ponovili.

Rezultat: Tita danes cenimo precej višje.
Ali je bil Tito, za vas, pozitivna ali negativna osebnost?
leto 1995 - 2001
pozitivna 67,2 - 79,3
negativna 10 - 7,2

Primerjajte v paru Josipa Broza Tita z vodilnimi slovenskimi politiki in povejte v vsakem paru, koga bolj cenite?
par, 1995 - 2001
Tito : Kučan 16 : 52 - 23 : 46
Tito : Drnovšek - 21 : 43 - 36 : 34
Tito : Janša - 38 : 32 - 56 : 23
Tito : Peterle - 45 : 23 - 61 : 16
Leto 1995, 19. maj,
N = 421
Leto 2001, 16. maj,
N = 600
http://www.mladina.si/tednik/200120/clanek/tito/
http://www.mladina.si/tednik/200225/clanek/tito/ http://www.youtube.com/watch?v=8KqXbRYt77Y&feature=player_embedded#!
http://www.youtube.com/watch?v=M0UvKkzqo9Q&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=aZb9-r6ICIo&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=8Mm7G6RQKDo&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=TM_czfmnXPc&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=CYoiCiSsI2M&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=Sy4bEvKqjgI&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=JCAL7z1vrz8&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=6cCxrBkzoak&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=-RCDpUhPksI&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=JlfYx_Q2Djc&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=XZS_942n-9I&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=8ujPaksYwZ8&feature=related http://www.siol.net/Svet/Aktualno/2010/05/Pero_Simic_avtor_knjige_Tito_skrivnost_stoletja.aspx
http://www.siol.net/Svet/Aktualno/2010/05/Vrhunec_Tito_ni_bil_noben_zlocinec.aspx
http://www.siol.net/Kultura/Knjizni_molj/2009/11/Pri_zalozbi_Orbis_izsla_knjiga_Tito.aspx
http://www.siol.net/Svet/Novice/2010/05/tito_spominske_slovesnosti.aspx
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60451985&section_id=1&article_id=3279003
http://24ur.com/novice/svet/komunisticni-diktator-ki-je-nadvse-ljubil-oblast.html

20 MILIJONOV OBISKOV
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/hiso-cvetja-obiskalo-vec-kot-20-milijonov-ljudi.html

VOX POPULI Je bil Josip Broz Tito pozitivna zgodovinska osebnost?
Da - 71 %
Ne - 29 %
http://www.vecer.com/

CIVILNA INICIATIVA INICIATIVA "JOSIP BROZ TITO"

Civilna iniciativa "JOSIP BROZ TITO" nastaja kot odgovor na čedalje pogostejše blatenje zgodovinskega in državniškega lika Josipa Broza Tita, nekdanjega vrhovnega komandanta Jugoslovanske Narodno osvobodilne vojske ter predsednika SFRJ in po vsemu svetu priznanega, spoštovanega in uveljavljenega državnika in soustanoovitelja Gibanja "Neuvrščenih". Zgodovine se ne da izbrisati niti prilagajati novim političnim razmeram, čeprav bi si nekateri desno usmerjeni politični krogi kaj takega izjemno želeli. O Josipu Brozu Titu je bilo že veliko napisanega in očitno tudi še bo. V zadnjih mesecih, predvsem pa po volitvah 2008, se je pojavilo v medijih histerično blatenje in poizkusi razvrednotenja zgodovinske vloge in državniškega lika Josipa Broza Tita, kakor tudi demoniziranje partizanske vojske in vrednot Narodno osvobodilnega boja 1941 - 1945. Ni težko ugotoviti, da se za to prizadevajo dve politični stanki iz desnice ter njuni podmladki ter seveda preživeli sorodniki poražene strani, ki je v drugi svetovni vojni kolaborirala z italijanskim in nemškim okupatorjem. Vso zadevo pa skušajo pokriti in strokovno utemeljiti "turbo zgodovinarji" in drugi "turbo strokovnjaki", ki izkoriščajo tako funkcije v vladni Komisiji za prikrita grobišča kakor tudi v vladni Komisiji za popravo krivic. Najprej so začeli javnost bomardirati tako kot pred prejšnimi volitvami v Evropski parlament z odkopavanjem kosti, čeprav se je za vse to vedelo že davnega leta 1991. Nato pa se je začelo z napadi na posamezne osebnosti, ki so bili nekoč vodilni v tedanji državi in so prispevali k osvoboditvi in povojni izgradnji tedanje domovine. Sedaj pa bosta v parlament prišla še dva zakona in sicer zakon o ureditvi prikritih grobišč in zakon o popravi krivic žrtvam vojnega nasilja. Terminsko zelo načrtovana in tempirana politična akcija, ki je bila zasnovana preko Oceana in gre v smeri prizadevanj lustracije in zgodovinskega izbrisa oziroma kriminalizacije vodilnih oseb in funkcionarjev obdobja od leta 1941 do 1991. Menim, da je dolžnost vseh svobodoljubnih ljudi, da se upremo klerikalizaciji in celo nacifikaciji slovenske družbe z odločnimi in jasnimi koraki, da branimo napadane vrednote naših dedov in očetov, ki so premnogi žrtvovali življenja v boju z okupatorjem in nam omogočili, da danes živimo v svobodni državi. Pridružite se in odločno recimo "NE" ter obsodimo poizkuse zlorabe zgodovine ter razvrednotenja naše preteklosti, ki je bila temelj za našo državnost ter ustavimo histerično blatenje in poizkuse razvrednotenja narodnoosvobodilne borbe proti okupatorjem in kvizlingom, s strani posameznikov, skupin, ki sodijo v ekstremne desne kroge, ki simpatizirajo z belo gardo, domobranci, črno roko ipd.
http://www.rtvslo.si/blog/niss9x/civilna-iniciativa-josip-broz-tito/24175

30 let po smrti Josipa Broza - Tita:

Premehak za diktatorja in pretrd za mučenika Zvezdniški politik svetovnega slovesa, čigar obraz je bil na naslovnici časopisa Time že oktobra 1944, osem let pozneje, leta 1952, pa tudi na naslovnici revije Life Ultimativni politični škandal skupine Beatles se je zgodil, ko je John Lennon v nekem časopisnem intervjuju izjavil, da so beatlesi večji od Jezusa. Resda je dodal, da tisti hip, pa vendar je razburil kristjane. S čim? Ne s tem, da je svojo skupino povzdignil v nebo, ampak s tem, da je Jezusa, torej sveto bitje, ki se mu pripisuje vstajenje od mrtvih, prizemljil oziroma spustil na zemljo med ostale zvezdnike. Na bolšjih sejmih gredo še vedno sorazmerno dobro v promet vsi mogoči izdelki z ikonografijo Titovega lika. Lennon je dejal, da na svetu obstaja zvezdniški sistem, v katerem je bil do beatlesov na prvem mestu Jezus, in ker gre za eno bolj preprostih ter od zdravega razuma brizgajočih misli, je na mestu, če se v tem zapisu, katerega glavni junak je sicer Josip Broz - Tito, držimo Lennonovega napotka. Kje v zvezdniškem razvidu pop ikon je torej danes Josip Broz - Tito? Ni dvoma, da je bil Josip Broz zvezda že za časa življenja. Zvezdniški politik in to svetovnega formata, torej planetarno znana osebnost. Kaj drugega reči o človeku, katerega obraz je bil na naslovnici časopisa Time že oktobra 1944, osem let pozneje, leta 1952, pa tudi na naslovnici revije Life, bi bila skrajna neumnost. Kajti tistega leta so se na naslovnici revije Life pojavili na primer Ernest Hemingway, Marlene Dietrich, Marilyn Monroe in Elizabeta II. Zlahka dokazljivo je tudi, da je Tita zvezdništvo zanimalo. Njegova najljubša umetnost je bil film, filmski igralci oziroma igralke, kot na primer Sofia Loren ali Liz Taylor, Yul Brynner ali Kirk Douglas, pa ljuba družba. V filmu Bitka na Sutjeski je lik Tita igral sam Richard Burton, tisti čas prvoligaški A igralec in ultimativni svetovni zvezdnik. Vendar pa Tito v svojem posmrtnem življenju ni svetovna ikona, prej regionalna. Lahko bi se reklo, da je nekje vmes. Premehak za diktatorja in pretrd za mučenika. Kot pop ikona funkcionira šele zadnjih 20 let, prej je pač pripadal izključno svetu voditeljev oziroma kvečjemu socialistični politični ikonografiji. V naravi popa, tja od Kristusa dalje, je namreč, da moraš za dosego resnične pop veličine umreti predčasno. Ta "live fast, die young" moment je namreč značilen za vse največje pop ikone, med katere poleg zveličanega spadajo še Hendrix, James Dean, Janis Joplin, Jim Morrison in še nekateri. Broz se je temu izognil. Na koncu ni bil lepo truplo, ampak je umrl kot starec, ki so mu odrezali nogo. Zato ga že v revolucionarni sceni po dosegu v vsakem primeru prekaša Ernesto Che Guevara, kubanski revolucionar, ki je v primerjavi z Brozom po strateško-političnih dosežkih sicer drugoligaš, vendar pa je umrl razmeroma mlad, pri 39-ih letih, in nasilno, kar pomeni mučeniško. In ni dvoma, da piko na i k Chejevi slavi doda tudi to, da je bil ob koncu svojega življenja s tisto brado in dolgimi lasmi podoben Jezusu. Pod Chejevo sliko na majici ni potreben noben napis. Dovolj je njegov lik, tudi če je zgolj silhueta. Drugače je z Brozom, ki je sicer tudi precej eksploatiran, vendar je pod njegovim likom skoraj obvezno natisnjen tudi kak napis, pa naj gre zgolj za njegovo ime, če že ne kak pregovor ali misel tipa: "Josip Broz, dobar skroz." Seveda je treba upoštevati, da je Broz vendarle pripadal generaciji, ki je bila prestara, da bi se kontrakultura v 60. letih sklicevala na njo. Prej nasprotno. V njegovi generaciji ljudi so mladostniki tedaj videli osebe establishmenta, proti katerim se je treba upirati.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042356763

BAKLADE

Poleg tradicionalne baklade na Sabotinu so letos tudi na drugih primorskih vrhovih osvetlili podobne napise, posvečene Josipu Brozu - Titu Tito vnovič zasijal nad Novo Gorico - Z baklami so Tita obudili še na Kokoški, nad Dekani in Renčami Na Sabotinu nad Novo Gorico so v počastitev dneva zmage že šesto leto zapored zagorele bakle in osvetlile kamniti napis Tito. Tudi letos so 25 metrov velike kamnite črke z več sto baklami oživeli člani sekcije "Maj 45", ki deluje v okviru novogoriške borčevske organizacije. Poleg napisa na Sabotinu so letos zažareli tudi drugi podobni napisi na primorskih vrhovih. Zaradi slabega vremena se je letos na Sabotinu zbralo manj ljudi kot običajno. Nekaj več kot 50 najbolj trdoživih je poudarilo, da se z vsakoletnim prižiganjem bakel spominjajo vrhovnega poveljnika partizanske vojske, ki je najbolj zaslužen, da je Primorska po 25 letih fašističnega raznarodovanja in zatiranja spet pripadla slovenskemu življu. Dejali so še, da so ponosni, da je bila slovenska in jugoslovanska partizanska vojska del koalicije, ki je Evropo osvobodila nacifašističnega terorja. Zdaj že tradicionalne baklade na predvečer dneva zmage se je "tradicionalno" udeležila tudi peščica najbolj gorečih nasprotnikov pokojnega maršala, ki jih nista zmotila niti dež niti mraz. Prišlo je do medsebojnega izzivanja in prerivanja, a so se strasti kmalu umirile. Nepovabljeni gostje so bili tokrat pregnani v dolino, ne da bi zapele pesti. Poleg napisa na Sabotinu so letos zažareli tudi drugi podobni napisi na primorskih vrhovih. Z baklami so Tita obudili še na Kokoški, nad Dekani in Renčami, medtem ko so napis nad Branikom razsvetlili že 4. maja ob tridesetletnici Titove smrti.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358147

TITOIZEM

Marko Vrhunec: Josip Broz Tito naj se vrne v zgodovinopisje

Marko Vrhunec, partizan, politični komisar Ljubljanske brigade in šest let šef kabineta predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, je v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Josip Broz Tito: osebnost, stvaritve, titoizem: pričevanje. Vrhunec je na predstavitvi dejal, da se njegovo delo, v nasprotju s poplavo komercialnih knjig o Titu, posveča titoizmu. Predstavitev knjige na Inštitutu za novejšo zgodovino je z referatom na temo Tita in titoizma uvedel zgodovinar Zdenko Čepič. Ocenil je, da so mediji, kar zadeva Tita, v zadnjem času podvrženi "splošni blaznosti", kar je svojevrsten fenomen. Tudi založništvo je v Titu v zadnjem času odkrilo dobro tržno nišo. Avtorji knjig se posvečajo predvsem Titovi osebnosti - kdo je bil Tito, toda po Čepičevem mnenju je ključno vprašanje predvsem, kaj je bil Tito v smislu političnega delovanja. Raziskovanje titoizma, političnega sistema in organizacije države, je domena zgodovinopisja, pomemben pogled pa je v pričujoči knjigi podal tudi Vrhunec, ki je že napisal deli Šest let s Titom in Srečna mlada generacija. Avtor je knjigo razdelil na dva dela. V prvem bralcu približa lastno izkušnjo s Titom. Razkrije, da je bil kot osebnost nedostopen, med pogovorom sogovornika ni gledal v oči, njegov stisk roke je bil mlahav. Toda hkrati je Tito izkazoval veliko samozavest, bil je samoironičen, rad je poslušal politične šale na svoj račun. Toda, kar je v knjigi bistveno, je avtorjeva razdelava titoizma, ki ga je razdelil na pet točk: NOB, socializem in z njim povezano samoupravljanje, federalizem in Gibanje neuvrščenih. Vrhunc je opomnil, da je njegova knjiga pričevanje, na dano tematiko je podal osebne, tudi zelo kritične poglede. Avtor je še spomnil, da je bil do titoizma pogosto najbolj kritičen sicer kar Tito sam, sploh na različnih zaprtih sejah. Ta knjiga ni jugonostalgija, Tita želi vrniti v polje zgodovinopisja, je še dejal Vrhunc, ki je prepričan, da je potrebno pogledati resnici v obraz. Titoizma danes ne velja posnemati, izkoristiti pa je potrebno zgodovinsko izkušnjo. Vrhunc jo v knjigi sooča s sedanjostjo, kar je storil tudi na predstavitvi knjige. Slovenija je članica EU, ki pa ima številne probleme. Kdo bolj kot mi, ki imamo izkušnjo titoizma, ve, kako reševati vprašanja odnosov med narodi, se je vprašal Vrhunec ter spomnil na projekt Bratstva in enotnosti. http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042360364

DAN MLADOSTI

V Kumrovcu ob 30. obletnici Titove smrti shodi za in proti nekdanjemu voditelju
Ob 30. obletnici smrti nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza-Tita so v njegovi rojstni vasi Kumrovec pripravili več slovesnosti, ki so jih poimenovali dan mladosti - dan veselja. Hkrati so v Kumrovcu pripravili tudi proteste proti Titu z naslovom V Kumrovcu proti Titu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. V Kumrovcu ob 30. obletnici Titove smrti shodi za in proti nekdanjemu voditelju Na kumrovškem dnevu mladosti-dnevu radosti se je danes po podatkih policije zbralo okoli 10.000 ljudi, na protestih proti poveličevanju Titovih zločinov in totalitarnega komunističnega režima pa nekaj sto. Predsednik Zveze društev Josip Broz Tito Tomislav Badovinac je poudaril, da letos praznujejo 65. obletnica zmage nad fašizmom v drugi svetovni vojni, v kateri so sodelovali tudi hrvaški antifašisti, ki so Hrvaško postavili na stran zmagovalcev. Zbrane so nagovorili tudi predstavniki antifašističnih borcev in zvez društev Josip Broz Tito iz BiH, Makedonije in Srbije. Na shodu proti Titu, ki ga je organiziralo Združenje proti poveličevanju Tita in totalitarnega komunističnega režima pa so ob prepevanju domoljubnih pesmi med drugim prebrali razglas, v katerem so poudarili, da v duhu revolucije Sveta Evrope in deklaracije hrvaškega sabora o obsodbi zločinov totalitarnega komunističnega režima in gibanje želijo opozoriti hrvaško javnost in predstavnike oblasti, da je v celoti nesprejemljivo, da se v Kumrovcu častijo zločini proti hrvaškemu narodu, kršijo hrvaški zakoni ter omalovažujeta čast in ugled Hrvaške. Tito se je rodil v Kumrovcu hrvaškemu očetu Franju Brozu in slovenski materi Mariji Javoršek. Čeprav obstajajo različni datumi njegovega rojstva, je kot dan njegovega rojstva obveljal 7. maj 1892. Kasneje je kot Titov rojstni dan veljal 25. maj. Po drugi svetovni vojni se je ta datum v maniri kulta osebnosti slavil kot dan mladosti. Z njim je bila povezana štafeta mladosti, med katero so več kot štiri desetletja po celotni državi prenašali štafetno palico in jo izročili državnemu vodji na sklepni slovesnosti v Beogradu.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042361392

UPORNIK IN OSVOBODITELJ, DRŽAVNIK IN DIKTATOR

Tito kot vrhovni poveljnik NOVJ

Dokler je bil Josip Broz živ, je krožila krilatica: »Mi smo Titovi - Tito je naš!« Po njegovi smrti se je uveljavila druga, še bolj absurdna: »Po Titu - Tito!« Že deset let pozneje je država, ki jo je ustvaril in kateri je avtokratsko vladal, razpadla, njegovi biografi, posebno srbski, pa so kar tekmovali med seboj, kdo ga bo bolj očrnil: Tito je postal generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije zato, ker je v Moskvi Kominterni ovajal svoje »tovariše« in jih pošiljal v zapore NKVD-ja; med vojno je povzročil državljansko vojno s četniki, ker je hotel priti na oblast; da ne govorimo o povojnem času, ko se je krvavo maščeval nad resničnimi in možnimi nasprotniki, uvajal v Jugoslaviji režim stalinističnega tipa, in se po razkolu s Stalinom leta 1948 posluževal tipično stalinističnih metod, da onemogoči informbirojevce. O tem še kako zgovorno priča Goli Otok. Poleg tega je Tito po prevzemu oblasti živel na veliki nogi, bolj razkošno kot večina evropskih monarhov, in s tem dajal slab zgled ter v marsičem prispeval k degeneraciji režima, ki je o sebi trdil, da je socialističen. Samoupravljane je bila farsa, neuvrščena politika pa izraz bolne ambicije človeka, ki je hotel blesteti na svetovni sceni, pri tem pa zanemarjal interese lastne države. Njegove notranjepolitične poteze so služile predvsem za to, da se je ohranjal na oblasti, tudi takrat, ko bi zaradi visoke starosti že zdavnaj moral iti v penzijo. Iz strahu, da bi ga kdo od »tovarišev« spodnesel, je uprizarjal čistko za čistko, pri čemer se, razen v nekaterih primerih, sicer ni posluževal stalinskih metod, temveč se je zadovoljil s tem, da je tekmece politično uničil. Kakor je dejal Aleksander Ranković, ena od njegovih žrtev: »Ne glavo, ampak po glavi!« Tito je v zameno za doživljensko predsedstvo celo sprejel Kardeljevo ustavo iz leta 1975, ki je hotela spremeniti Jugoslavijo v konfederacijo in je dajala možnost posameznim republikam, da se od nje po lastni odločitvi odcepijo. Kakor se je tudi zgodilo. Vse te trditve niso brez zrna resnice. Še najbolj krivična se mi zdi tista, ki pravi, da je bil »Walter«, kakor so ga imenovali v Kominterni, navaden ovaduh. Pisal je karakteristike o svojih »tovariših«, ker je tako zahteval sistem, v katerega je bil vpet. To pa ne pomeni, da bi tožaril vse vprek ali namerno pošiljal ljudi v smrt. Bil je prisiljen poročati čim bolj objektivno, da ga ne ujamejo na laži in njega samega ne spravijo v Ljubljanko, v sibirski gulag ali pred strelni vod. Ali je mogoče, izhajajoč iz povedanega, pisati o Titu bolj objektivno? Mislim, da je, pri čemer je treba v prvi vrsti reči, da je šlo za izjemno inteligentnega in ambicioznega človeka, ki se je zavedal svojih sposobnosti in jih je hotel tudi udejanjiti. Skromni izvor, pomanjkanje izobrazbe, revščina, s katero se je otepal, so grozili, da bodo njegovi talenti ostali neizrabljeni. Toda Josip Broz je imel tudi srečo, ki mu je pomagala, da je preživel strašno galicijsko fronto, na kateri se je boril med prvo svetovno vojno, in rusko ujetništvo. Imel je srečo, da se je z uveljavitvijo oktobrske revolucije odprla nova epoha političnega življenja, v katerem so se lahko uveljavili prav ljudje njegovega tipa: preprosti delavci, praktično brez šol, a z veliko liderska talenta. Broz je znal izrabiti priložnost, ki se mu je ponudila, se po vrnitvi iz Sibirije na Hrvaškem vrgel v sindikalno in politično delo ter kmalu dokazal, iz kakšnega testa je. Celo trda izkušnja zaporov kralja Aleksandra Karadjordjevića, v katerih je presedel obdobje med letoma 1929 in 1934, ga ni zlomila. Nasprotno, še utrdila ga je v prepričanju, da je revolucionarna preobrazba družbe nujno potrebna. Na to prepričanje se je v poznejših letih, ko se je kot profesionalni revolucionar gibal med Dunajem, Moskvo, Parizom in Zagrebom, cepila še druga, da bo mogoče doseči te cilje samo znotraj močno disciplinirane komunistične partije pod vodstvom Sovjetske zveze. Tudi če v slednji ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti, in četudi je bilo treba zapirati oči pred številnimi grozotami stalinističnih procesov in čistk. Ko je bil po dolgem boju s svojimi tekmeci, boju, ki bi ga skoraj stal glavo, leta 1939 imenovan za generalnega sekretarja KPJ, je bil Walter že goden, da se preobrazi v Tita. Šel je skozi tolikšne preizkušnje, da je vedel, kako neizprosna je borba za oblast, in da v njej zmagajo samo tisti, ki so kot Stalin iz jekla. Kar pa ne pomeni, da bi ostal samo poslušni izvajalec smernic moskovske partijske birokracije. To se je začelo nakazovati že pred vojno, povsem pa je postalo jasno na samem začetku vojne, ko je v nasprotju z ukazom, da je treba voditi izključno »domovinsko« borbo proti okupatorju, z njo povezal tudi vizijo revolucije. S tem, da je pred jugoslovanske množice, lačne svobode, a tudi socialne pravice in nacionalne enakopravnosti, stopil kot glasnik omenjenih idej, je prižgal iskro upora, ki se je razširil v najmočnejšo osvobodilno gibanje v Evropi. Na temelju ilegalne KPJ, ki je ob začetku vojne imela komaj nekaj tisoč članov, je med letoma 1941 in 1945 oblikoval mogočno narodnoosvobodilno vojsko s 600.000 do 800.000 možmi. V vojno je Tito stopil kot komaj razpoznaven aparatčik Kominterninega ustroja, iz nje je izšel kot vojskovodja in državnik mednarodnega slovesa. Verjetno bo držalo, kar pravi Milovan Djilas, da namreč ni bil dober strateg. Znal pa je združiti okrog sebe skupino mladih talentiranih ljudi, ki so v njem razpoznavali svojega voditelja in so skoraj brez izjeme slepo sprejemali njegovo avtoriteto. Z njihovo pomočjo je galvaniziral široke ljudske množice in jih navdal z zanosom in vero, brez katerih bi bila partizanska epopeja nemogoča. S pomočjo omenjene skupine je po prevzemu oblasti začel oblikovati v Federativni republiki Jugoslaviji novo, socialistično družbo, pri čemer gotovo ni ravnal z rokavicami. Kolaboracionistom vseh vrst, ki so do včeraj sodelovali z okupatorjem, se je krvavo maščeval in jih na desettisoče fizično uničil. Obenem je z vso energijo začel uvajati v jugoslovansko stvarnost sovjetski sistem, v prepričanju, da gre za model, ki ga je treba čim verneje posnemati, naj stane kar stane. Omamljen od vojnih uspehov, se je z ene strani na osebni ravni začel predajati razkošju, ki ni bilo v sozvočju z žrtvami in odpovedovanji, vsiljenimi širokim ljudskim množicam v imenu izgradnje socializma. Z druge je začel voditi megalomansko zunanjo politiko, v prepričanju, da mora Jugoslavija izžarevati svoj revolucionarni naboj na sosednje države srednje in južne Evrope. Pri tem pa je šel predaleč: ni se zavedel, da tako početje ne more biti všeč vsemogočnemu Stalinu, ki je bil kot Jahve »ljubosumen bog«. Kmalu je med Moskvo in Beogradom prišlo do razkola, ki je dosegel vrhunec, ko je 28. junija 1948 kot strela z jasnega prišla novica, da je KPJ izključena iz Informbiroja - družine najpomembnejših evropskih komunističnih partij - ustanovljene prejšnjega septembra na Poljskem. V tistem trenutku absolutne krize, ko se je Jugoslavija v mednarodnem prostoru znašla povsem osamljeno, saj so bili tudi njeni odnosi z Zahodom nadvse napeti, je Tito znova pokazal, česa je zmožen. Bil je toliko pogumen, da je kljuboval Stalinu, obenem pa toliko pragmatičen, da je sprejel pomoč, ki so mu jo ponujali zahodnjaki, ne da bi se odpovedal marksistični ideologiji, v imenu katere je prišel na oblast. Šel je celo tako daleč, da je svojim sodelavcem, kot so bili Djilas, Kardelj, Kidrič, Moša Pijade, dovolil vedno ostrejšo kritiko Sovjetske zveze, ki je že v nekaj mesecih privedala do samostojne poti v socializem, sloneče na ideji delavskega samoupravljanja. Čeprav se ta zamisel v praksi nikoli ni predvsem udejanjila, ker bi njena polna uresničitev zahtevala sestop partije z oblasti in bolj izobraženo družbo, kakor je bila jugoslovanska, je vendarle dala pečat Titovemu režimu in ga na svetovni ravni izpostavila kot enkratni socialni eksperiment. Tito je šel še dlje. Po Stalinovi smrti marca 1953 je začel voditi vedno izrazitejšo politiko neuvrščenosti, pri čemer je stopil v stik z državami tretjega sveta, ki so se reševale iz spon kolonializma. Dejstvo, da se je beli človek prvič v zgodovini približal temnopoltemu človeku kot enak z enakim, je imelo ogromen odmev v Afriki in Aziji. Od konca petdesetih let in vse do smrti je bil Tito na čelu mogočnega gibanja, ki je zaobjemalo tretjino človeštva in je v določenih trenutkih igralo pomembno vlogo na mednarodni politični sceni. Vloga glasnika novih, pravičnejših odnosov v svetu, razklanem med dva nasprotujoča si tabora, je Titu dala mednarodni status, ki je daleč presegal gospodarsko in vojaško moč Jugoslavije in je pogosto tudi zanemarjal njene konkretne koristi. Ugovore tistih, ki so se drznili opozarjati na vpetost Jugoslavije v evropski civilizacijski in ekonomski prostor, je Tito preslišal; delno zaradi zaverovanosti v svoj prav, delno iz oportunizma, saj je spretno manevriral med Moskvo in Washingtonom in dobival pomoč od ene in od drugega, delno iz zagledanosti v lastno veličino. Dovolil je, da so ga njegovi propagandni aparati pobožanstvili, pri čemer pa seveda ni mogel preprečiti, da bi v zakulisju tekla ostra borba njegovih »tovarišev«, ki so se borili za oblast in nasledstvo. Tito se je tega zavedal, še več, bil je stalno na preži in je v trenutkih napetosti s svojo karizmatično avtoriteto (pa tudi s podporo vojske in tajne policije) vedno znal poseči dogajanje tako, da je svoje resnične ali potencialne nasprotnike »likvidiral«. V tem je bila morda njegova največja hiba. Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi o usodi Jugoslavije kdo drugi koval drugačne načrte od njegovih, temveč je v prepričanju, da je samo njegova linija prava, onemogočil vsak poskus dejanske prenove, čeprav se je tudi sam zavedal krize, v katero se je od začetka šestdesetih let utapljala Jugoslavija. Kljub vsemu eksperimentiranju, spreminjanju ustav in gospodarskega ustroja, je »Titolandija«, kakor so porogljivo rekli na Zahodu, ostajala v primežu njegove avtokracije. Po njegovi smrti je zato tudi kmalu propadla. Tito Slovencem ni bil posebej naklonjen, kajti bal se je njihovega latentnega separatizma. Značilno je, da nikoli ni spregovoril po slovensko, čeprav bi lahko, saj je bila njegova mati Slovenka, kajkavski dialekt njegovega rodnega Kumrovca, pa tudi ni bil dosti različen od naših dolenjskih narečij. Kljub temu, pa mu zaslug, ki si jih je pridobil za naš narod, ni mogoče odrekati. Bolj kot dejstvo, da smo v povojni Jugoslaviji dobili svojo republiko, na kateri je bilo mogoče zgraditi suvereno državo, bi spomnil na dejstvo, da je v veliki meri Titova zasluga, če smo po letu 1945 zakoličili nove meje in si priključili Primorsko in Obalo. Te meje so bile relativno odprte že od leta 1955 naprej, še bolj pa v šestdesetih in sedemdesetih letih, kar je močno vplivalo na intelektualni in gospodarski razvoj našega naroda in mu pomagalo, da se je z relativno lahkoto izvil iz Jugoslavije, ko je ta postala zanj kletka. Tito je bil diktator in najvišji predstavnik režima, ki je imel totalitarne poteze. Vendar je bil tudi politik in državnik, ki se je uprl Hitlerju in Stalinu in nas rešil njunega jarma. Prvi bi Slovence izničil, drugi bi pokvaril življenje vsaj dvema generacijama. Titov jarem je bil gotovo lažji. V tem smislu mu moramo biti konec koncev celo hvaležni. Jože Pirjavec
http://www.primorski.it/dossiers/Dosjeji/11/34/141561/

30 LET

»Za Titom žalujemo z enako bolestjo kot naši rojaki v matični domovini« Ravnatelj Josip Pečenko govori na svečanosti v rojanski šoli Bazoviški junaki. Tito je umrl na nedeljo, 4. maja pred tridesetimi leti. Njegova smrt je bila pričakovana, agonijo zadnjega izmed velikih državnikov, ki so izšli iz druge svetovne vojne, je dan za dnem spremljal svetovni tisk. Po nekaterih vesteh je bil klinično mrtev že prej, a vesti niso sporočili v javnost, dokler ni bilo vse do potankosti pripravljeno za pogreb, ki je bil po oceni svetovnega tiska eden najveličastnejših v povojnem obdobju. Udeležilo se ga je preko sto najvidnejših državnikov vsega sveta, kar je bil nedvomno odraz ugleda, ki si ga je v svetu pod Titovim vodstvom pridobila Jugoslavija kot ustanoviteljica in voditeljica gibanja neuvrščenih držav. V številne spominske svečanosti se je nmožično vključilo tudi naše zamejstvo. Na ponedeljek, 5. maja, je izšla posebna izdaja Primorskega dnevnika z vestjo o Titovi smrti in njegovim življenjepisom. Še prej, v nedeljo, na dan smrti, se jena tržaškem sedežu SKGZ v večernih urah zbralo na desetine mladincev, ki so v nočnih urah prelepili mestno središče s slovenskimi in italijanski plakati v spomin na Tita. Seveda so bili plakati lepljeni vsevprek in ne le na za to določena mesta. Akcija je bila bliskovita, množična in učinkovita, policija je bila povsem presenečena, več mladincev se je znašlo na kvesturi. Sredi noči so vrgli s postelje načelnika političnega oddelka, sicer nepozabnega prijatelja Slovencev Giovannija Volpeja. Z nočnimi pogajanji se je vse končalo brez velikih posledic. Odziv na spominske pobude je bil množičen in spontan. Že izredna ponedeljkova številka Primorskega dnevnika je napovedovala za naslednji dan enotno komemoracijo Slovencev v Italiji v tržaškem kulturnem domu. Tam se je v torek zbrala tolikšna množica, da je kulturni dom po pričevanjih še ni doživel, veliko ljudi je ostalo izven do zadnjega natrpane dvorane. Osrednjo spominsko svečanost so priredile Komunistična partija Italije, Socialistična stranka Italije, Slovenska skupnost, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Slovenska društva videmske pokrajine. To je bila formula tedanje Enotne delegacije. Titov spomin so počastili Stojan Spetič (KPI), Filibert Benedetič (PSI), Zorko Harej (SSk) in Boris Race (SKGZ), partizanske pesmi pa je pel pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. V znak žalovanja so v Dolini prekinili tradicionalno Majenco. V sredo je bila prav tako množična enotna svečanost v goriškem avditoriju, kjer so o Titu spregovorili Ivan Bratina (KPI), Marko Waltritsch (PSI), Marjan Terpin (SSk), Silvino Poletto (VZPI-ANPI) in Mirko Primožič (SKGZ), nastopila pa sta pevska zbora Andrej Paglavec in Oton Župančič. »Za Titom žalujemo z enako bolestjo kot naši rojaki v matični domovini«, je bil značilen naslov Primorskega dnevnika, značilno pa je tudi dejstvo, da med govorniki različnih komponent naše skupnosti ni bilo bistvenih vsebinskih razlik. Vsi so z različnimi odtenki izpostavili Titovo državniško veličino in ob tem dejstvo, da je njegova smrt velika izguba tudi za Slovence v Italiji. Osrednjima komemoracijama je sledilo na desetine manjših slovesnosti po društvih, kar deževale so prošnje po govornikih, ki bi orisali Titov lik. Vsi so hoteli Titovo fotografijo in slovensko zastavo s peterokrako zvezdo, če drugo ne, vsaj jugoslovansko. Množično spominsko svečanost so priredili dijaki višjih srednjih šol, vrsta spontanih svečanosti pa je bila tudi na drugih šolah na Tržaškem in Goriškem. Oglasili so se slovenski in italijanski župani in upravitelji. Na vseh javnih zgradbah, tudi na občinski in deželni palači, so bile zastave razobešene na pol droga v znak žalovanja. Na jugoslovanskem konzulatu (ki je sedaj sedež srbskega konzulata) je bila več dni dolga vrsta javnih delavcev in tudi navadnih ljudi, ki so prišli podpisat žalno knjigo. Kakor koli že ocenjujemo tedanje dogodke po tridesetih letih, ni mogoče mimo ugotovitve, da je bil to kljub razlikam trenutek velike enotnosti med Slovenci v Italiji. V ozadju je bila zavest, da je močna in ugledna Jugoslavija z urejenimi odnosi med narodi znotraj njenih meja tudi jamstvo za obstoj in razvoj manjšine. Kako so se stvari potem tragično obrnile, vemo, zato je težko obračati spomin na tisti čas brez doze nostalgije. Bila so leta velikih upov, ki se niso uresničili. Vtis je, da nas danes obdaja krepko poslabšan in krutejši svet. Dušan Udovič
http://www.primorski.it/dossiers/Dosjeji/9/27/113257/ http://www.primorski.it/dossiers/Dosjeji/9/27/113250/ http://www.primorski.it/dossiers/Dosjeji/9/27/113252/ http://www.primorski.it/dossiers/Dosjeji/9/27/113253/ http://www.primorski.it/dossiers/Dosjeji/9/27/113254/

81%

V času Tita 81 odstotkov Srbov živelo bolje

81 odstotkov Srbov trdi, da je bilo njihovo življenje v času Josipa Broza Tita boljše kot danes Kar 81 odstotkov Srbov trdi, da je bilo njihovo življenje v času Josipa Broza Tita boljše kot danes. Desetim odstotkom bolj ustreza trenutna vlada, šest odstotkov pa si jih želi nazaj v Miloševićev režim, kažejo rezultati danes objavljene ankete srbskega časnika Danas. Demokratična vlada Srbije, ki bo naslednji teden obeležila deseto obletnico padca Miloševićevega režima, prav veliko razlogov za praznovanje torej nima. Le desetina Srbov namreč verjame, da živijo bolje kot prej. 23 odstotkov vprašanih meni, da Srbijo vodijo kriminalci, 18 odstotkov pa verjame, da je vlada dejansko v rokah novo obogatelih poslovnežev. "Več kot deset let smo mislili, da stanje ne more biti slabše. Potem smo nekaj časa verjeli, da se bodo razmere izboljšale. Zdaj se nam zdi, da nam gre izjemno slabo, pa tudi izboljšanje se zdi zelo daleč," so avtorji raziskave, ki so jo izvedli v septembru, povzeli svoje ugotovitve.
http://www.vecer.com/claneksve2010100105580351
http://www.danas.rs/danasrs/naslovna.1.html

88 OLJK

V bližini Poreča je skrit oljčni nasad katerega oljke izpisujejo Titovo ime.

Črke se vidijo samo iz zraka. Danes jih neguje nagrajeni oljkar...

Ime TITO je izšlo iz 88 oljk v naselju Vabriga blizu Poreča in ga je možno prečitati le iz zraka in je edino tako izpisano ime na Hrvaškem. Vsaka črka je dolga približno 20 metrov in celotni napis širok okoli 70 metrov. Žive črke razraslih oljk se jasno vidijo iz letala in tudi iz Googlovih satelitov. Po Titovi smrti so ljudje tekmovali kateri bo na bolj originalen način čuval njegov kult osebnosti. Eđidio Labinac (6 iz Vabrige se spominja, da je tudi on v osemdesetih letih z lopato v roki, sodeloval pri sajenju teh oljk.˝ Teh 88 oljk je zgodba nekega časa˝. Oljke so se do danes obdržale tudi zaradi tega, ker jih mimoidoči tudi niso opazili. Po Titovi smrti so občani razmišljali o različnih vrstah spominskih parkov in so se odločili za drevo miru. Vsi so se strinjali da se posadijo oljke, ki kot velike črke tvorijo besedo TITO - PRIČA LABINAC. Za Titovo ime se že veliko let skrbi oljkar Aldo Višintin (60).
http://www.24sata.hr/news/24sataexpress-titove-masline-cuva-kod-poreca/193785/
https://www.ekoper.si/aktualno/titove-oljke-v-istri-zopet-tema-politicnih-razprav/
https://www.regionalobala.si/novica/istrske-titove-oljke-kaksna-bo-njihova-usoda
http://donmarkom.blog/2017/03/08/titove-oljke-v-istri-oblikovane-v-napis-tito-vlada-bi-zagala-istrani-ne-dovolijo/
https://net.hr/danas/hrvatska/prirodna-bastina-titov-maslinik-star-gotovo-40-godina-ima-88-maslina-koje-daju-oko-200-litara-ulja/

TITOVA ŠTAFETA

Proti Beogradu krenila slovensko-hrvaška štafeta za Tita

Udeleženci štafete pozdravljajo vso mladino, delavski razred in vse tiste, ki niso pozabili, da "so bili Titovi časi časi velike ljubezni in miru v celotni državi in svetu"

Iz Umaga proti Beogradu je danes ob spremljavi partizanskih pesmih moškega pevskega zbora Jagode iz Dobrove pri Izoli krenila slovensko-hrvaška štafeta bratstva in enotnosti. Štafeto v spomin na bivšega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita je na pot pospremilo tudi nekaj deset navdušencev.

Štafeto je pred svojo kavarno Tito v Umagu prvi ponesel sekretar bodočega centralnega komiteja Komunistične stranke Hrvaške Radoslav Ilić, medtem ko je stari avtomobil znamke mercedes, s katerim bodo štafeto prepeljali do Titovega rojstnega kraja Kumrovec, peljala predsednica društva Titova republika z Reke Štefica Srića Žic.

»V Evropski unijo bomo vnovič vsi skupaj, a ne bo kot nekoč«

Ob zunajparlamentarni hrvaški Socialistični delavski stranki (SRP) in društvu Josip Broz Tito iz istrske županije sta omenjeni združenji tudi organizatorja letošnje štafete, je poročal Jutarnji list na svoji spletni strani. Sicer pa bo letos že četrto leto zapored, da je hrvaško-slovenska štafeta bratstva in enotnosti začela svojo pot proti Beogradu iz Umaga.

Ilić je poudaril, da je štafeta izraz ljubezni do Tita, brez katerega Umag danes ne bi bil na Hrvaškem. Kot je dodal, je cilj štafete zbliževanje bratskih narodov iz bivše skupne države. "V Evropski unijo bomo vnovič vsi skupaj, a ne bo kot nekoč. Delavci so danes na kolenih, brez dela in brez plač. Nekoč, v Titovih časih, so vsi do sekunde točno dobili svoje plače," je Ilićevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Komunistična stranka Hrvaške ima trenutno 300 članov

Ilić je še napovedal, da bodo novo Komunistično stranko Hrvaške verjetno uradno registrirali kot politično stranko do 29. novembra letos. Dodal je, da imajo približno 300 članov.

Preden je štafeta začela svojo pot proti Beogradu, je član društva Josip Broz Tito iz Umaga Roberto Grassi prebral sporočilo v hrvaščini in italijanščini, v katerem je poudaril, da pozdravljajo vso mladino, delavski razred in vse tiste, ki niso pozabili, da "so bili Titovi časi časi velike ljubezni in miru v celotni državi in svetu".

Štafeto bodo prek Novigrada, Brtonigle in Buj odpeljali proti Reki, nato pa v Kumrovec. Po načrtih bo do Beograda prispela 25. maja, tako kot štafete iz drugih bivših jugoslovanskih republik. Ta datum so v nekdanji SFRJ obeleževali kot dan mladosti in Titov rojstni dan. Mladi iz vseh republik SFRJ so štafete mladosti organizirano nosili v Beograd tudi po Titovi smrti leta 1980.
http://mojevro.finance.si/312386/Proti-Beogradu-krenila-slovensko-hrva%B9ka-%B9tafeta-za-Tita
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/337714

KAMEN Z LUNE

Titov kamen z Lune

Tito je imel rad dragocenosti
Predsednik Jugoslavije Dobrica Čosić (Milošević je bil takrat predsednik Srbije) je leta 1992 šefe vojske spraševal, zakaj varujejo kompleks Titovih rezidenc na beograjskem Dedinju. General Života Panić mu je odgovoril: "Varujemo ogromno bogastvo." Povedal mu je, da je v kleti vile Mir v Užiški 11 trezor s Titovimi stvarmi. Mislil je na dragocenosti, ki jim v Srbiji pravijo spominska zbirka. Shranjene so v 60 kvadratnih metrov velikem trezorju, do katerega je mogoče priti skozi štiri tone težka železna vrata, ki so skrita za ogledalom.

Tudi Rembrandtova slika

Ljudje, ki so bili tam ali so videli spiske, pravijo, da so v trezorju Titove uniforme in odlikovanja, tam je tudi 106 dragocenih daril državnikov iz 67 držav. Med največjimi dragocenostmi so nepalski ščit z diamanti, egipčanska sfinga, ruska ikona iz 15. stoletja, Sinanpaševa sablja, Stalinov meč, obložen z 90 diamanti in rubini, ki ga je prejel za zasluge v boju proti fašizmu, Rembrandtova slika, kamen z Lune in zlata palica posadke Apolla 11, maršalski znak, kip Oziris, šestvrstna ogrlica z biseri, diamanti in drugim dragim kamenjem, dolga meter in pol...
Sreda, 25.maj 2011
http://www.7dni.com/
http://www.24sata.hr/politika/mesic-broz-nije-naredio-smrt-zarobljenika-na-bleiburgu-222441

NOBELOVA NAGRADA ZA MIR

Nobelovo za mir - Titu!

Ušteje se, kdor zapiše, da se za obsežno monografijo Tito in tovariši skrivajo leta in desetletja trdega dela. Nič se ne skrivajo, očitna so takoj, ko človek preleti sedemsto strani poglobljene in sočno napisane študije.
Dr. Jože Pirjevec: “K reševanju palestinsko-izraelskega vprašanja je Tito pristopil tako, kakor danes govori Obama. Če bi poslušali Tita, bi bil problem že zdavnaj rešen. Pred petdesetimi leti.”

Med pisanjem knjige, ki je pri Cankarjevi založbi izšla v 5000 izvodih, je zgodovinar iz Trsta dr. Jože Pirjevec skušal ustreči Marxovi in Engelsovi želji, da bi revolucionarjev ne prikazovali “na podstavkih in z avreolo okrog glave”, marveč “v odločnih barvah Rembrandta”, čim pristneje.

Kako mu je uspelo, so v dvorano Slovenske akademije znanosti in umetnost v Ljubljani minuli torek, dan pred dnevom mladosti, prišli preverit novinarji, pesniki, pisatelji, znanstveniki ... Prepolnemu avditoriju je urednik Tine Logar med drugim zagotovil, da sta že v načrtu hrvaški in srbski prevod, še pred poletjem bo začel nastajati italijanski, kmalu najbrž tudi angleški ...

Takisto pester je nabor Pirjevčevih virov: med sestavljanjem skupinskega portreta Titove tovarišije ni prebral le številnih tako objavljenih kakor neobjavljenih zgodovinskih del in pričevanj ter kopice časopisnih člankov, marveč prečesal tudi arhive v Rimu, Trstu, Zagrebu, Beogradu, Pragi, Berlinu, Moskvi, Londonu, Bostonu, Washingtonu ... in kajpak Ljubljani. Za najpomembnejšo šteje prav zapuščino Vladimirja Dedijerja v Narodni in univerzitetni knjižnici: “Dedijer se je obsesivno ukvarjal s Titom skoraj vse življenje. Napisal je na tisoče in tisoče neprebravljivih strani. Njegove knjige nimajo kakšne posebne vrednosti, so pa polne podatkov. In prav tako njegov arhiv, v katerem najdemo neobjavljena pričevanja Kardelja, Staneta Kavčiča, Mike Tripala, Koliševskega, Bakarića, Lidije Šentjurc ... Cela kopica novosti, ki so po mojem mnenju zelo obogatile knjigo.”

Med razčlenjevanjem kompleksne osebnosti Pirjevec niza tako Titove vrline kakor šibkosti, zasluge in grehe. “Znal je združevati boj proti okupatorju in mesijansko misel, da bo življenje po vojni boljše, pravičnejše, ob tem pa je iz praktično ničesar ustvaril vojsko 800.000 mož, zaradi česar si ga je Churchill zaželel spoznati. Leta 1948 se je uprl Stalinu. Pomislite, kaj je bil tedaj Stalin! Na dosegu roke je imel atomsko bombo, bil je absolutni gospodar komunističnega sveta. Tito se mu je uprl, česar tedaj ni zmogel nihče drug. Naše življenje bi bilo brez njega torej povsem drugačno. Brez tega upora bi šla Jugoslavija po poti Češkoslovaške ali Madžarske, znašla bi se v primežu komunističnega režima, ki ji ne bi dal dihati. Mi pa smo vendarle imeli socializem s človeškim obrazom, odprte meje ... Življenje vsaj dveh, če ne treh generacij ni bilo povsem pokvarjeno, kar je treba Titu šteti za dobro.”

Posebej je poudaril njegovo zunanjo politiko, zlasti po Stalinovi smrti, ko se je začelo oblikovati gibanje neuvrščenih, v katerega je Tito krenil neodločno, s pomisleki, a zatem spoznal njegovo pomembnost. “Takrat smo odkrili veliko stvar: da je treba k temnopoltemu človeku pristopiti kot enak k enakemu.”

Maršal je v onem času kajpak pokazal tudi svojo samovšečnost in potratnost. “A bil je tudi nosilec novih idej, ki so vžgale pri milijonskih množicah tretjega sveta, recimo ideje, da poglavitni konflikt našega življenja ni med vzhodom in zahodom, temveč med severom in jugom. In da je za jug treba nekaj storiti. To so še danes zelo aktualne ideje! Storili so mu krivico, ker mu niso dali Nobelove nagrade za mir, ki si jo je v tistem trenutku zaslužil! K reševanju palestinsko-izraelskega vprašanja je pristopil tako, kakor danes govori Obama. Če bi poslušali Tita, bi bil problem že zdavnaj rešen. Pred petdesetimi leti.”

Vse to so seveda zapeljivi aspekti. “So pa tudi taki, ki niso zapeljivi. Grozni so povojni poboji, v katere je bil Tito vpleten. In zanje se ni nikoli kesal. Še kasneje je govoril: takrat smo morali počistiti našo hišo. V določenem trenutku pa je te poboje ustavil. V dobro mu štejem, da ni bil osebno hudoben človek. Ni bil kakor Stalin. Ob trpljenju drugih ni užival. Seveda pa se ni obotavljal, ko je bilo treba varovati svojo oblast. Tu je bil Goli otok, vsekakor, sicer pa do svojih političnih nasprotnikov ni bil preveč krut. Niso končali pred strelskim vodom. Đilas je bil dolgo zaprt, a po lastni krivdi, ker ni znal molčati in se prilagoditi razmeram. Ranković, ki je znal molčati, pa je smrt pričakal v pokoju. Še najbolj tragičen je bil odnos med Titom in Kardeljem. Kardelj in njegova žena sta živela pod strašnim pritiskom, prepričana, da jima Tito streže po življenju.”

Titovo temno plat je treba raziskovati in o njej pisati, a Pirjevca motijo tisti, ki na vsak način hočejo prikazati, kakšen strašen zločinec je bil že zarana, že v Sovjetski zvezi v tridesetih let. “Pišejo, da je ovajal svoje kolege. Nič ni ovajal, počenjal je, kar so počeli vsi. Morali so pisati karakteristike o drugih. Ni pisal takih, da bi kolege spravil pred strelski vod. Tisti, ki bi ga označil za trockista, bi takoj končal v Lubjanki. Pa nisem nikjer zasledil, da bi Tito storil kaj takega. Prav tako ni mogoče trditi, da je bil pošast, ki je na oblast prišla prek trupel.”

Med novostmi, ki jih je odkril, omenja ugotovitev, kako je Tito postal komunist - v sibirskem Omsku, kjer se je družil s starim boljševikom, izgnanim iz Sankt Peterburga - in pa dognanje, da se je osebno udeležil španske državljanske vojne. “Bil je v Španiji, in to večkrat. Zelo tesno je sodeloval z republikansko stranjo, pa tudi z NKVD in drugimi tajnimi službami. Vprašljivo je, ali si je tam umazal roke s krvjo. Mislim, da je bil vpleten v določene likvidacije.”

Sicer pa mu za eno največjih napak šteje obglavljenje liberalcev. “V Srbiji in Sloveniji smo imeli imenitno liberalno ekipo. Ne v prvi ne v drugi državi nikoli nismo imeli tako dobre. Toda on ju je uničil. S tem pa tudi Jugoslavijo.”

V mednarodni politiki je Tito užival silno spoštovanje, Pirjevec med drugim omenja pohvalne besede papeža Pavla VI., češ da “združuje narode in kontinente”, daleč manj bleščeče pa je bilo njegovo zasebno življenje. Poročil se je z Jovanko Budisavljević, “nesrečno žensko, ki je hudo onesrečila tudi njega”.

Ob izteku življenja je bil docela osamljen in peklilo ga je zavedanje, da je Jugoslavija obsojena na skorajšnji propad. “V določenem smislu je bilo njegovo življenje poraz - poraz njega in vseh nas, ki smo živeli v njegovi dobi,” pravi Pirjevec.
http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Nobelovo-za-mir---Titu!.aspx

NAJZASLUŽNEJŠI

http://www.jutarnji.hr/ivo-goldstein-o-titu--bio-je-diktator-i-staljinist--odgovoran-je-za-ratne-zlocine---ali-je-bio-i-jedan-od-najzasluznijh-za-hrvatsku/982393/

TITOVA ZAPUŠČINA

Preostanek Titove zapuščine bodo spet skušali razdeliti

Razprava o razdelitvi premoženja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, se bo po več kot dveh desetletjih nadaljevala.

Prva obravnava je pred sodiščem v Beogradu potekala konec prejšnjega meseca, naslednja pa je po poročanju Radia Sarajevo načrtovana za 23. december.

Uradni dediči Titovega imetja so njegova žena Jovanka , sin Mišo in vnuki Zlatica, Svetlana ter Edvard. Na prvi obravnavi so se pojavili tudi otroci pokojnega Titovega sina Žarka, in sicer Josip, Joška, Zlatica in Svetlana, kakor tudi pravni zastopnik Jovanke Broz. Na obravnavi se sicer nista pojavila Jovanka in Titov drugi sin Mišo ter vnuk Edvard, ki živi v Zagrebu.

Na seznamu predmetov tudi Titova posoda

"Na obravnavi smo prejeli seznam premoženja, ki ga je treba dedičem razdeliti. Spisek celotne imovine je bil posredovan tudi Miši in Edvardu. Na njem se je znašla srebrnina, nakit, uniforme, posoda itd.," je povedala Jovanka Broz. Njeni zastopniki so sodišču predložili seznam predmetov, katerih po mnenju Jovanke ne bi smeli uvrstiti med premoženje, ki ga je treba razdeliti, je še poročal sarajevski radio.

Začetek razprave o dedovanju že pred 28 leti

Razpravo o dedovanju jugoslovanskega predsednika je začel sin Žarko že 14. decembra 1983, a so se vsi dediči do danes uspeli dogovoriti le o avtorskih pravicah Titovih knjig. Vsak od dedičev je dobil okoli štiri tisoč mark.
http://www.finance.si/331445/Preostanek-Titove-zapu%C5%A1%C4%8Dine-bodo-spet-sku%C5%A1ali-razdeliti

JOVANKA BROZ

http://www.jutarnji.hr/obiteljski-rat-za-titovo-bogatstvo--jovanka-12-unuka-i-praunuka-u-lovu-na-60-milijuna--/989504/

FAŽANA

Zanimivo je kaj se nam nahaja pred očmi, pa nam s strani matere zemlje, ni vidno?
Na pomoč je potrebno priklicati Google Earth, kateri s satelitskimi posnetki ponuja, kot bi Amerikanci rekli "big picture" naše okolice. Povsem slučajno smo našli napis TITO, katerega je neznani ˝grafitar˝ napisal s kosilnico na velikem travniku med kampom Bi Village in vilo San Lorenzo, nedaleč od Fažane.
Povsem simbolično se je napis TITO pojavil na travniku bivše politične šole!
Kdaj pa je bilo sploh izpisano ime TITO in kdaj je Googlov satelit preletel iznad Fažane ter posnel nevsakdanji prizor?
Sodeč po zgrajenih in nezgrajenih objektih v bližini, je bilo to vsekakor pred letom 2010. Tudi trava je na tem travniku že večkrat pokošena, tako, da se Fažana ne more pohvaliti s talno izpisanim imenom največjega jugoslovanskega sina, poleg Barbanščine, kjer je napisano s kamnom ali Tara in Vabrige, kjer je Titovo ime izpisano z velikim nasadom oljk.
No, vsaj na internetu se še vedno čuva ustvarjalnost fažanskega kosca.
Zahvaljajoč satelitskim posnetkom Zemlje pred nekoliko leti, ko so se pojavili posnetki slučajno odkritih brazd v Atlantskem oceanu, se je dvignilo veliko prahu ob trditvah, da ti predstavljajo dokaze o obstoju mitske Atlantide. Takrat je vodstvo Googla zavrnilo tako obrazložitev s povsem tehnično obrazložitvijo.
Kolikor bi želeli demantirati obstoj TITA v Fažani, potem bodo to težko demantirali, saj je še danes ime TITA in Fažane nerazdružljivo povezano, kar je še vedno del dobro znane zgodbe o največjem jugoslovanskem sinu.
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/294092

ZAGREB

Odbor za imenovanja naselij, ulic in trgov Zagrebške mestne skupščine je enoglasno sprejel odločitev, da ne podpira preimenovanja Trga maršala Tita, ki ga je predlagala Krog za trg, Hrvaškega Helsinškega odbora za človekove pravice (HHO) ter rektorata zagrebškega sveučilišča.
V obrazložitvi piše, da bi bilo to neprimerno z obzirom na Titov prispevek v uvrščanju Hrvaške v borbi proti fašizmu na stran zmagovalcev.
http://www.glasistre.hr/hrvatska/vijest/345727

SPIS 1-I-O-5704/10

Samo v enem odstavku popisa Titove imovine, primer pod številko 18 označeni kot ˝drobni denar v oštevilčenih kuvertah ˝ se nahaja 1683 različnih kosov denarja. Med tem je impresivna količina zlatnikov, med katerimi so tudi pravi rariteti.
V enem popisov Titove imovine, pod številko 12 in 13 so našteti ˝ mali zlatniki z likom Franza˝ (štiri plastične vrečke z 2055 kosov) ter nekoliko zlatnikov ˝srbskega porekla˝, kot tudi ˝veliki zlatniki z likom Franza˝ (dve vrečki po 608 kosov), saj je zelo težko izračunati, kolikšna je njihova tržna vrednost.
http://www.jutarnji.hr/samo-u-dvije-plasticne-vrece-tito-je-ostavio-2663-zlatnika/999589/

HIŠA CVETJA

Grob Josipa Broza Tita v Beogradu je ob 32. obletnici njegove smrti obiskalo okoli tisoč jugonostalgikov

Grob nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita v Hiši cvetja v Beogradu je danes, ob 32. obletnici njegove smrti, obiskalo okoli tisoč njegovih oboževalcev in jugonostalgikov, ki obujajo spomine na lepše čase in staro Jugoslavijo.

Titov grob danes pokrivajo šopki in cvetje, ki so jih v spomin na nekdanjega jugoslovanskega voditelja med drugim prinesli nekdanji borci in fašisti iz Črne gore ter srbski komunisti. Pred Muzejem jugoslovanske zgodovine, v sklop katerega sodi Titov mavzolej, so danes stali številni avtobusi iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in Srbije, s katerimi so v Beograd pripotovali Titovi oboževalci.

Josip Broz Tito, dosmrtni predsednik nekdanje Jugoslavije, je umrl na današnji dan pred 32 leti v Kliničnem centru v Ljubljani. Pokopali so ga štiri dni pozneje v Beogradu, tedanji prestolnici SFRJ. Na njegovem pogrebu je bilo več kot 200 voditeljev in kronanih glav iz 107 držav z vsega sveta.

Pozitivna in negativna Titova dediščina
Na čelu Jugoslavije je bil 35 let. Med pozitivnimi dosežki Titovega vladanja se omenjajo ideja bratstva in enotnosti, sistem samoupravljanja in, v zunanji politiki, gibanje neuvrščenih. Tujina mu priznava vešče vodenje narodnoosvobodilnega boja in državniško držo.

Med negativno Titovo dediščino se uvrščajo povojni poboji političnih poražencev v II. svetovni vojni, pozneje pa odstranjevanje političnih nasprotnikov, zapiranje nedolžnih državljanov na Golem otoku, življenje na visoki nogi, dušenje reformskih sil, enkrat v enem, drugič v drugem delu države, za katero je bila značilna izjemna pestrost veroizpovedi, narodov, narodnosti in etničnih skupin.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012050405780234

PO POTEH TITA

Po poteh Tita: Ameriški študenti z modro čepico, rdečo rutko ter pionirsko zaprisego

Si predstavljate ameriške študente, kako v modrih kapicah, rdečih rutkah in belih srajčkah recitirajo pionirsko zaprisego, začenši z besedami ''Danes, ko postajam pionir'', pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu in se nato podajo na štafeto, ki se je odvijala vsako leto na Maršalov rojstni dan?

Gre namreč za novo idejo t.i. politično-zgodovinskega turizma, ki se razvija pod imenom Po poteh Tita. Izmislila si jo je turistična agencija Net Travel Service, ki je del mednarodne skupine Tulmare, ki ima svojo poslovalnico tudi v Zagrebu.

V ZDA obstaja veliko zanimanja za take aranžmaje, ameriški študenti ne morejo niti diplomirati, če niso vsaj nekaj časa preživeli v tujini. ''Naš urad v Bostonu ima celoten oddelek, ki se ukvarja samo s takimi programi,'' je ta jutranji.hr dejala Mirela Sučić Čevra, direktorica NTS-a.

Trenutno je sicer projekt šele na ravni ideje, če pa bo šlo vse po planu, naj bi stekla že prihodnje leto. ''Po poteh Tita'' sicer ni mišljen kot običajna turistična destinacija ali izlet, temveč kot študijsko potovanje. Program vključuje predavanja tako zgodovinarjev kot strokovnjakov, obvezno pa se obišče Titova rojstna hiša ter druge zgodovinsko ppomembne lokacije.

''Načrtovan je osemdnevni program, obiskalo se bo vse lokacije, povezane s Titovim življenjem, od Kumrovca, Bleda, Ljubljane, Zagreba, Beograda in Brionov, morda celo Goli otok. Menimo namreč, da je Tito kot svetovna zgodovinska osebnost, element, s katerim lahko pristopimo na to novo tržišče,'' je dejala Sučić Čevra.

Seveda poleg učenja učitelje in študente čaka tudi veliko zabave. Med drugim dobijo vsak svojo pionirsko uniformo, dobili bodo možnost naučiti se pinoirske zaprisege in se srečati z ljudmi, ko so preživeli bitke druge svetovne vojne.

Septembra naj bi ameriški agenti in predstavniki univerz preverili vse lokacije, ki bi se nahajale na tej ''Titovi transverzali'', nato pa jo bodo začeli promovirati po ameriških kampusih. Pričakuje se veliko zanimanja, prve skupine pa naj bi se po poteh Tita podale prihodnje leto. Kolikšna bo cena za tako potovanje, ni znano.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042546780
http://www.jutarnji.hr/americki-studenti-u-kumrovcu-ce-dati-pionirsku-zakletvu/1047516/

***** nadaljevanje na strani 104 *****

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Maj 04, 2010 11:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NOVI TRETJI STEBER

Pismo podpore predlogu uvedbe pokojninskih računov v tretjem stebru pokojninskega sistema

Spodaj našteti predlagamo Vladi Republike Slovenije, da ob predlogih pokojninske reforme, ki zaostrujejo pogoje za pridobivanje pravic v obveznem delu zavarovanja, prouči tudi možnosti za takojšno uvedbo davčnih spodbud v tretjem stebru pokojninskega sistema kot je nakazano v priloženem dokumentu. Predlagamo, da se ustanovi delovno skupino za uvedbo pokojninskih računov (P računov) pri bankah, zavarovalnicah, pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in borzno-posredniških družbah ter delovno skupino za uvedbo pokojninskih rent (P rent). Ti skupini, sestavljeni iz predstavnikov ministrstev, DURS-a, nadzornih institucij in finančne industrije, bi imeli za nalogo pripraviti kalibracijo sistema spodbud, zakonodajni predlog in izvedbene predpise za uvedbo tega sistema davčnih ugodnosti, s ciljem, da se ustrezna zakonodaja sprejme že do konca davčnega leta 2010.
mag. Kruno Abramovič
Boris Pesjak
dr. France Arhar
mag. Polona Peterle
dr. Aleš Berk Skok
Bogdan Pušnik
dr. Jože P. Damijan
Matjaž Rakovec
dr. Peter Groznik
dr. Matija Rojec
mag. Božo Jašovič
Cvetka Selšek
mag. Benjamin Jošar
dr. Marko Simoneti
mag. Robert Kleindienst
dr. Sergeja Slapničar
Ani Klemenčič
Andrej Šketa
dr. Marko Košak
Boris Šnuderl
dr. Bogomir Kovač
Igor Štemberger
dr. Igor Lončarski
dr. Janez Šušteršič
dr. Igor Masten
dr. Draško Veselinovič
mag. Simon Mastnak
mag. Luka Vesnaver
dr. Mojmir Mrak
mag. Aleš Žajdela
dr. Rasto Ovin

PRILOGA: PREDLOG UVEDBE POKOJNINSKIH RAČUNOV V TRETJEM STEBRU POKOJNINSKEGA SISTEMA

Danes že večina v Sloveniji razume, da se bodo pogoji za upokojitev v prvem obveznem pokojninskem stebru morali zaostriti, odmerjene pokojnine bodo nižje in dodatne pokojnine iz drugega stebra pri današnjem obsegu varčevanja ne bodo nadomestile tega znižanja. Številni ljudje srednje in mlajše generacije, ki bodo želeli imeti približno enak standard kot v aktivni dobi tudi v času upokojitve, bodo preprosto morali za to poskrbeti sami v okviru tretjega stebra. Predlagamo, da v okviru individualnih pokojninskih računov (P računov) tretjega stebra davčno podpremo vse odgovorne posameznike, ki so pripravljeni prostovoljno namensko varčevati za pokojnine tudi v tistih finančnih produktih, ki jih že sedaj ponujajo banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in borznoposredniške družbe. Pri tem se posamezniki povsem suvereno odločajo o strukturi naložb v okviru dovoljenih P produktov in tudi v celoti nosijo naložbeno tveganje varčevanja. Za vzpostavitev tega sistema niso potrebne nove institucije in ne novi produkti. Potrebno je le definirati pogoje, ki jih mora izpolniti varčevanje, da se davčno obravnava kot individualno pokojninsko varčevanje in način vodenja evidenc ter registracije pri davčnem organu s strani finančnih institucij, ki želijo ponuditi svoje finančne storitve in produkte v okviru sistema P računov. Sistem mora biti pri tem tudi administrativno enostaven in stroškovno učinkovit za posameznike in finančne institucije, ki bodo na prostovoljni osnovi prevzeli največji del potrebnih aktivnosti za uveljavitev dodatnih davčnih pokojninskih stimulacij in oprostitev. Tak dodaten sistem razširja možnost davčnih ugodnosti za namensko pokojninsko varčevanje na praktično vse oblike dolgoročnega varčevanja, na vse finančne institucije in na vse davkoplačevalce. S tem ukrepom želimo doseči, da se v splošnem podaljša obdobje varčevanja fizičnih oseb v Sloveniji in še dodatno, da se večji del zasebnega premoženja in tekočega varčevanja usmeri v reševanje največjega dolgoročnega finančnega problema Slovenije, to je zagotavljanje primernega dohodkovnega položaja starostnikov. Ugovor proti davčni spodbudi za tretji steber bi lahko bil, da imajo posamezniki davčne spodbude že v okviru pokojninskih skladov drugega stebra. Podatki zadnjega desetletja jasno kažejo, da gre v praksi za kolektivno shemo v katero vplačujejo delodajalci, saj individualna zavarovanja predstavljajo le približno 5% vseh sklenjenih pogodb. Pri vplačilih podjetij namreč obstajajo prave davčne spodbude zaradi oprostitve plačila prispevkov, pri individualnih vplačilih pa pride le do časovnega odloga plačila dohodnine, ki se plača šele ob izplačilu pokojnin. Potencialna korist tako izhaja zgolj iz 2 nižje davčne stopnje ob upokojitvi glede na davčno stopnjo v aktivni dobi, ki pa je glede na spreminjajoče se davčne predpise izjemno negotova. Tak sistem očitno ni zanimiv za posameznike. Z davčnega vidika so na dolgi rok bolj konkurenčna že naložbena življenjska zavarovanja in varčevanje v krovnih skladih, ki pa nudijo tudi povsem drugačne možnosti izbora naložb. Zagovarjamo uvedbo enake davčne obravnave in dodatne stimulacije za vse dolgoročne oblike pokojninskega varčevanja posameznikov. Država, ki se očitno že zaveda resnosti pokojninskega problema, bi lahko v okviru svojih možnosti takoj začela pomagati vsem, ki so pripravljeni sami reševati problem svojih pokojnin in sicer na način, ki bo zanimiv za najširši krog ljudi. Osnovne značilnosti individualnega pokojninskega varčevanja preko P računov, ki bi ga lahko brez večjih vsebinskih in tehničnih težav uvedli relativno hitro, naj bi bile:

* P račun je namenjen vsem davčnim zavezancem, tudi tistim, ki niso vključeni v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja.
* Denarna vplačila na P račun so lahko redna, občasna ali enkratna.
* V okviru P računov so dovoljene praktično vse oblike naložb (P produkti): bančne vloge in naložbeni depoziti; investicijski skladi; naložbena življenjska zavarovanja; delnice, obveznice in drugi finančni instrumenti, ki kotirajo na organiziranih trgih.
* Nekatere bolj tvegane oblike naložb s finančnim vzvodom, izvedene finančne instrumente, in še posebej finančne instrumente, ki ne kotirajo, pa bilo primerno izločiti iz te davčno podprte sheme. Produkti naložbenega življenjskega zavarovanja bi lahko bili z varčevalnim delom vključeni v ta sistem, vendar je potrebno zavarovalni del izključiti, saj pokriva druge vrste tveganj.
* Davčna shema P računov se izvaja preko domačih in tujih finančnih organizacij – bank, zavarovalnic, BPD-jev, DZU-jev, registriranih pri našem davčnem organu za vodenje P računov. Pričakovati je, da bi večina pomembnih domačih finančnih institucij želela izkoristiti priložnost za ponudbo svojih storitev in produktov domačim varčevalcem tudi v okviru P računov. Najlažje bi svoje produkte in storitve verjetno prilagodili zahtevam P računov DZU-ji v okviru krovnih skladov, banke in BPD pa v okviru storitev upravljanja premoženja ali vodenja skrbniških računov za stranke.
* Na P računih se vodijo za posameznike evidence o vsem kar je pomembno za obračun davčnih spodbud: letnih vplačilih, prenesenih sredstvih z drugih P računov, realiziranih donosih v obliki obresti, dividend, kapitalskih dobičkov, reinvestiranih sredstvih, skupno zbranih sredstvih, …
* Država podpira varčevanje preko P računov z davčnimi stimulacijami ob vplačilih, ki se poračunajo v obliki letnega davčnega kredita pri dohodnini, kar zmanjšuje znesek letne davčne obveznosti. Shema je torej namenjena slovenskim davčnim zavezancem.
* Letna davčna stimulacija je priznana v višini 10% letnih vplačil oziroma maksimalno v višini 1.000 EUR letno. Pri tem velja opozoriti, da so te davčne ugodnosti v absolutnih zneskih na letnem nivoju približno enake kot v primeru maksimalnih individualnih vplačil v drugem stebru, v relativnem odnosu na vplačila pa je subvencioniranje s strani države podobno tistemu kot smo ga imeli pri stanovanjskem varčevanju. V primeru vplačila nad 10.000 EUR letno bi bilo smiselno dovoliti, da se lahko presežek vplačila uveljavlja kot osnova za davčni kredit še v naslednjih 5-ih letih. Parametre tega sistema je mogoče prilagoditi dodatnim ciljem sheme: na primer večje stimulacije za začetna vplačila in postopno zmanjševanje pri dodatnih vplačilih.
* Obvestila o letnih vplačilih na P račune pripravi finančna institucija ob koncu leta. Davčni organ na osnovi teh obvestil prizna davčni kredit v okviru izdelave indikativnega obračuna dohodnine in izračuna znesek doplačila dohodnine oziroma vračila akontacij z upoštevanjem tega davčnega kredita. Subvencije se torej ne plačujejo na P račune ampak se poračunajo v okviru dohodnine.
* V času varčevanja na P računih se ne plačuje nobenih davkov na donose od vloženih sredstev, pod pogojem, da so ti donosi ponovno investirani v okviru P računov (davčna oprostitev od cedularne dohodnine na dohodke od kapitala kot so obresti, kapitalski dobički pri prodaji delnic in obveznic, dividende). Tudi vsa sredstva pridobljena s prodajo ali ob zapadlosti P produktov, ki so ponovno investirana v P produkte niso podvržena nobeni obdavčitvi. Za reinvestirana sredstva tudi ni nobenih dodatnih stimulacij, saj se ne štejejo kot nova vplačila na P račun.
* Posameznik ima lahko več P računov, prenosi denarnih sredstev med P računi so neobdavčeni. Finančne organizacije lahko za vodenje P računov, prenose sredstev med računi, pri odpiranju in zapiranju P računov obračunavajo le administrativne stroške, ki so navzgor omejeni.
* Sredstva v okviru P računov se lahko uporabijo vsaj deloma za zastavo (na primer 50%), v primeru dviga dela ali vseh sredstev pa se šteje, da je varčevanje prenehalo.
* Ob prenehanju pokojninskega varčevanja posamezniki obdržijo vse davčne stimulacije in oprostitve, če je bila doba varčevanja najmanj 25 let ali če so starejši od 65 let ali če so vsa privarčevana sredstva uporabili za nakup pokojninske rente pri zavarovalnici (P zavarovanje). To z drugimi besedami pomeni, da ob prenehanju izplačila po 25-ih letih pokojninskega varčevanja ali izplačila pri starosti nad 65 let ali izplačila za nakup P zavarovanj niso obdavčena. To se šteje za redno prenehanje pokojninskega varčevanja.
* V primeru, da posameznik ob prenehanju pokojninskega varčevanja ne izpolnjuje nobenega od naštetih treh pogojev (25 let varčevanja, starost 65 let, nakup P zavarovanja) je potrebno državi vrniti vse davčne stimulacije ob vplačilih kot tudi oprostitve davkov za dohodke od kapitala v času varčevanja. V tem primeru gre za 4 izredno prenehanje pokojninskega varčevanja, ki je še dodatno obdavčeno s »kazensko« obdavčitvijo X% na izplačana sredstva, saj bi sicer država brezplačno financirala posameznike, ki bi se premislili med varčevanjem.
* Evidenco nad dodeljenimi davčnimi krediti za vplačila na posamezne P račune vodi davčni organ. Dostop do te baze podatkov za P račune svojih strank imajo tudi finančne institucije, ki te račune vodijo in so odgovorne za poračun in vračilo teh subvencij v primeru izrednega prenehanja pokojninskega varčevanja še pred izplačilom sredstev.
* Podobno finančne institucije izvedejo tudi poračun davčnih oprostitev za dosežene donose od varčevanja. Tak poračun mora biti predvsem enostaven in je lahko tudi približen. Na primer, razlika med kumulativno vplačanimi sredstvi na P račun, ki so indeksirani za inflacijo, in končno vrednostjo zbranih sredstev na P računu, se obdavči po vnaprej znani davčni stopnji, na primer 10%. Tak sistem zaradi enostavnosti namenoma ne upošteva različne varčevalne dobe in dinamike vplačil pri posameznikih. Pri vplačilih na P račune se upošteva neto princip po poravnavi vseh vstopnih stroškov, končna vrednost sredstev na P računu pa je lahko za potrebe ugotavljanja zneska poračuna davka zmanjšana za vse transakcijske in upravljalske stroške povezane z namenskim premoženjem na računu. Možna je tudi dodatna poenostavitev, da se tega davka na donose od varčevanja sploh ne izračunava in se ga nadomesti z dvigom »kazenskega« davka na (X+x)% . Pomembno je, da izredno prenehanje z davčnega vidika boli in je zato le izhod v sili. Tudi možnost delne zastave sredstev na P računu zmanjšuje potrebe po izrednem prenehanju varčevanja.
* V primeru prenehanja pokojninskega varčevanja zaradi smrti varčevalca se privarčevana sredstva izplačajo dedičem in se ne zmanjšujejo za prejete namenske davčne subvencije in oprostitve, prav tako ni dodatne »kazenske« obdavčitve X% na izplačana sredstva.
* Izplačila pokojninskih rent na osnovi P zavarovanj niso obdavčena, za razliko od pokojnin iz prvega in drugega stebra, ki so obdavčene. V tem individualnem stebru pokojninskega varčevanja in zavarovanja je dosledno uveljavljen sistem vplačil iz neto dohodka, z dodatno stimulacijo v obliki davčnega kredita ob letnih vplačilih.
* Pridobitev pokojninske rente država torej spodbuja na dva načina: preko subvencij na vplačila, ki so navzgor letno omejena na 1.000 EUR in preko davčne oprostitve pri dohodkih od kapitala, ki so ponovno investirani za namen pokojninskega varčevanja. Povsem logično bi bilo, da država oprosti dohodnino na kapitalske dobičke tudi tistim posameznikom, ki se ob prodaji kateregakoli finančnega 5 premoženja odločijo, da pridobljena sredstva porabijo neposredno za nakup pokojninske rente.
* Ti posamezniki sicer preskočijo obdobje namenskega varčevanja in neposredno vstopijo v obdobje pokojninskega zavarovanja, vendar je učinek enak: s svojim preteklim varčevanjem sami rešujejo svoj pokojninski problem in država jim to lahko prizna z davčno olajšavo pri kapitalskih dobičkih. Ta davčna olajšava bi morala biti navzgor omejena, recimo na največ 10 - 15 kratnik maksimalne letne davčne stimulacije. Hkrati se pokaže potreba, da bi pri nakupih P rent opredelili še dodatne pogoje glede minimalne starosti zavarovanca, recimo 60 let, da bi se omejile možnosti za izigravanje tega pokojninskega zavarovanja s strani mlajših oseb za izogibanje davkov na kapitalske dobičke.
* Oprostitev pri davku na kapitalske dobičke v višini 10 -15 kratnika maksimalne letne davčne stimulacije bi lahko razširili tudi na prodajo nepremičnin pod pogojem, da so ta sredstva porabljena za nakup pokojninske rente. S tem bi nastala davčna spodbuda, da starejša generacija, ki ima relativno velik del svojega premoženja v nepremičninah, del tega usmeri tudi v reševanje svojega pokojninskega problema.
dr. Marko Simoneti in dr. Aleš Berk Skok

DRUGI STEBER

Aleš Berk Skok: Del prispevkov naj gre za drugi pokojninski steber

Čeprav je že dlje časa jasno, da z drugim pokojninskim stebrom zaradi nizkih premij in (realnih) donosov ter premajhne vključenosti v sistem ne bo mogoče nadomestiti izpada pokojnin iz obveznega dela, pa je dr. Aleš Berk Skok, docent z Ekonomske fakultete v Ljubljani, neomajen:

"Zasnova pokojninskega sistema na več stebrih je zelo smiselna."

Sindikati dobili prvo pokojninsko bitko

»Prvi steber postaja z demografskimi pritiski (projekcije so, dinamično gledano, zelo slabe, med slabšimi v EU) izjemno neučinkovit. Že v čisti sistem (ki ne vsebuje socialne uravnilovke in drugih socialnih transferjev) je treba med aktivno dobo vplačevati več za isto višino pokojnine,« opozarja ekonomist dr. Aleš Berk Skok.

Ker postaja prvi steber z demografskimi pritiski izjemno neučinkovit, saj je že v čisti sistem (ki ne vsebuje socialne uravnilovke) treba vplačevati več za enake pričakovane pravice ob upokojitvi, bi veljalo v pokojninski sistem uvesti obvezen kolektivni naložbeni del (v katerem premije plačujejo podjetja za svoje zaposlene) in delček prispevkov namesto v ZPIZ vplačevati v ta naložbeni del. "Ker je ta (kljub upravljavskim in transakcijskim stroškom) bolj učinkovit od prvega stebra, bodo imeli koristi tudi zaposleni z najmanjšimi dohodki, saj bodo deležni koristi finančnih naložb in njihove donosnosti," pojasnjuje.

"Sprememba pa je lahko zaradi fiskalne vzdržnosti le postopna. Vendar, prej ko bo država začela delati za ta premik proti večjemu pomenu naložbenega dela, prej se bo pokojninski sistem 'postavil na noge'. Po eni strani gre za kratkoročni izpad (posamezniki manj plačujejo v pretočni sistem), vendar so dolgoročno zaradi višje donosnosti finančnih naložb, konkurence, vplivov na razvoj finančnega sistema in kulturo korporativnega upravljanja ter zaradi izboljšane preglednosti učinki izjemno pozitivni," dodaja.

"Seveda pa moramo doseči, da je drugi steber bolj konkurenčen in učinkovit, kot je danes," vztraja. Naložbene politike bi morale biti namreč bolj prilagodljive. "Da lahko posamezniki, ki imajo do upokojitve še več kot denimo pet ali sedem let, varčujejo v produktih z naložbenimi politikami, ki temeljijo na delnicah. Te so na dolgi rok približno triinpolkrat bolj (realno) donosne kot dolgoročne državne obveznice in celo do sedemkrat bolj donosne kot zakladne menice oziroma kratkoročni državni papirji," utemeljuje dr. Berk Skok.

Če izhajamo iz raziskave, ki so jo marca izvedli na fakulteti, eden od avtorjev pa je tudi Berk, se, zgodovinsko gledano, povprečni realni donosi pri malo tveganih naložbah gibajo okrog enega odstotka. Takšne so v minulih letih zabeležili tudi slovenski pokojninski skladi, ki imajo zaradi zajamčenega donosa precej konservativno politiko vlaganja. Medtem ko imajo vsi v (državne) obveznice naloženih več kot polovico sredstev, pa le štirje od njih v delnice in preostale bolj tvegane naložbe namenijo več kot desetino sredstev, ki jih upravljajo.

Čeprav se jim je konservativna naložbena politika med krizo obrestovala, saj so zagotovili relativno nizko, a mednarodno primerljivo pozitivno donosnost, pa je ta raziskava jasno pokazala, da za vse varčevalce takšna politika ni smotrna, saj za isto višino pokojnine zahteva višjo višino vplačil za življenjsko dobo. Da bi privarčevali dovolj sredstev za dostojno pokojnino (na primer 70 odstotkov plače), bi morali namreč za dodatno pokojninsko zavarovanje vsak mesec odtegniti več kot sedaj, ko povprečna vplačila v povprečju znašajo okoli 50 evrov, pri varčevanju pa zasledovati posameznikovim razmeram primerno naložbeno politiko (ustrezno agresivno oziroma konservativno).

Avtorji raziskave so izračunali, da bi morali tveganju nenaklonjeni posamezniki, ki naj bi se upokojili leta 2045 v drugi steber, če bi država zaradi fiskalne omejitve omejila izdatke za pokojnine na 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (kar se bo z veliko verjetnostjo zgodilo), vplačevati približno 125 evrov. Vendarle pa bi se "zahtevani zneski" varčevanja močno zmanjšali (približno za polovico), če bi skladi sredstva večino časa držali v delnicah in ga bližajoč se upokojitvi postopoma zmanjševali v prid obveznic.

"Rento bi mi izplačevali samo iz donosa"
"Zaposleni v državni upravi so v 90. letih zaradi premalo izplačanih plač dobili točke z namenom, da pridobijo dodatno rento, ko dopolnijo 60 let starosti. S temi točkami so lahko prosto razpolagali in jih tudi prodajali prek borznoposredniških družb. Sam sem jih kupil 10.000," nam je povedal bralec, katerega ime hranimo v uredništvu. Pred časom je od Kapitalske družbe (Kad), ki upravlja sklad PPS, prejel obvestilo, v katerem ga obveščajo o vrednosti premoženja in možnostih štirih različnih rent. "Ker sem hitro preračunal celotno zadevo, sem ugotovil, da je to, po domače povedano, čisti nateg. Vrednost mojega premoženja je 12.476 evrov, višina rente pa se glede na možnosti giblje od 43,65 do 45,05 evra na mesec. In če upoštevam dejstvo, da bi z dolgoročno vezavo tega zneska v banki dobil 4,5-odstotne obresti na leto, to je 561,42 evra, pomeni, da mi rento izplačujejo samo iz donosa, saj bi v tem primeru renta znašala 46,78 evra. Glavnica ali vrednost premoženja pa jim tako ostane," je bil ogorčen.

V Kadu imajo drugačno mnenje: "Trditev, da bi imel zavarovanec več koristi na banki, ne drži v celoti, saj banke v skladu z veljavno zakonodajo ne ponujajo in tudi ne smejo ponujati doživljenjskih rent. Prav tako nam ni znano, da bi kaka banka garantirala štiriodstotno obrestno mero za obdobje 15 ali 20 let." Pojasnili so, da je sedanja vrednost bodočih denarnih tokov (v prihodnosti izplačane rente) odvisna od preostale življenjske dobe zavarovancev in obrestne mere, s katero te denarne tokove diskontiramo in ki po zakonu znaša odstotek na leto.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358213
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 11, 2010 8:42 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Maj 08, 2010 10:03 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SCILA & KARIBDA

Evro med grško Scilo in globalno Karibdo

Grški dolžniški brodolom in temni oblaki zlasti nad južnimi članicami evroobmočja znova obujajo zamisli, da naj bo evro namenjen predvsem tistim, ki so zavezani h kulturi stabilnosti.

»Evro je velikanski izziv, poln zelo zanimivih novih priložnosti in velikih tveganj. Eno od tveganj so prevrati, politični ali drugačni, ki bi v uniji vodili do sporov glede vodenja različnih politik. Ne pozabite, da gre za človeške strukture, ki se lahko tudi porušijo. Te možnosti ne gre povsem izključiti.«

Tako nam je daljnega septembra 1997 v intervjuju za Sobotno prilogo povedal eden največjih svetovnih strokovnjakov s področja evropske monetarne integracije, profesor Paul De Grauwe z univerze v belgijskem Leuvnu. V pogovoru, ki ga je tedanji urednik naslovil Nemci ne zaupajo jugu, je poglobljeno nanizal okoliščine nastanka evra in pojasnil, da so maastrichtska merila postavili nekateri v Nemčiji, da bi ločili severni, stabilnejši del unije od bolj neurejenega južnega. Prvotno namero nemške Bundesbanke, da bi evro sprva prevzelo le omejeno število držav, je tedaj avtoritativno zavrnil sam kancler Helmut Kohl, in tako je v monetarno unijo že na začetku vstopilo 11 članic EU, namesto le petih ali šestih, ki so bile sprva za to predvidene, je pojasnil De Grauwe. Na vprašanje, ali bi bila neuspešna monetarna unija lahko začetek konca Evropske unije, pa nam je ta priznani ekonomist in zdajšnji svetovalec predsednika evropske komisije Barrosa pred skoraj trinajstimi leti pojasnil, da je »takšen najbolj pesimističen scenarij, ki ga zagovarjajo tisti, ki pravijo, da bi prav uvedba unije okrepila konflikte v EU, ki jih ne bi bilo več mogoče rešiti. To se sicer lahko zgodi, a verjetnost je razmeroma majhna. Sem optimističen in mislim, da bomo sposobni rešiti probleme.«

Kdo vse ni opravil domače naloge

Ta izlet v zgodovino kaže, kako upravičeni so bili nekateri tedanji pomisleki evroskeptikov: grški dolžniški brodolom in temni oblaki zlasti nad južnimi članicami evroobmočja znova obujajo zamisli, da naj bo evro namenjen predvsem tistim, ki so zavezani h kulturi stabilnosti. Grški primer je zelo poseben in hkrati nevaren precedens. V primeru Grčije se je prvič v sodobni zgodovini znašla v usodnih, nepremostljivih težavah pri plačevanju svojega dolga država, ki velja za razvito in je obenem še članica evroobmočja. Doslej so se namreč s takimi težavami ukvarjale le formalno »manj urejene« države tretjega sveta, denimo tudi nekdanja Jugoslavija, v novejši zgodovini pa Rusija, azijske države, Argentina, Turčija in vsi drugi, ki jih je na koncu »reševal« IMF.

Pomoč Grčiji v skupnem znesku 110 milijard evrov je velik moralni hazard, saj je že zdaj jasno, da ta prezadolžena država čez tri leta ne bo sposobna v celoti servisirati dolga do članic evroskupine. Glavni krivci, da je prišlo do te šlamastike, ki ogroža evro, prihodnost evroskupine in celotne Evropske unije, niso le pretekle vlade v Atenah (zdajšnja je večinoma podedovala njihovo zapuščino), ki so dolga leta z laganjem prikrajale javnofinančne podatke in si s tem kupovale oblast in politično udobje, temveč tudi vsi tisti v Evropi, ki so dopuščali tako samopašno ravnanje. Ne kaže pozabiti niti na vlogo drugih, denimo investicijske banke Goldman Sachs, ki je grški vladi celo svetovala, kako skriti javni dolg. Svoj delež krivde imajo tudi bonitetne agencije, ki so tudi v tem primeru zavajale z ocenami vrednostnih papirjev.

Grčija seveda ni edina stara članica Unije, ki je vstopila v evroobmočje z javnim dolgom, ki je krepko presegal maastrichtsko merilo. Omenjeni dolg je nato le še naraščal in zdaj presega 125 odstotkov BDP, kar je več kot dvakrat več od dovoljenega. Velik del krivde zato leži tudi na evropski komisiji, evropski centralni banki in vseh drugih v Evropi, ki so si v grškem primeru predolgo zatiskali oči. Svoje nadzorne naloge v grškem primeru v preteklih letih nista opravila niti IMF, ki sicer tako rad soli pamet vsem prezadolženim po svetu, niti OECD (z vso svojo nadvse priznano bazo podatkov in statistiko), katerega članica je Grčija. Vse to kaže, na kako trhlih temeljih je svetovna finančna arhitektura.

Ali pa vse skupaj ni naključje? Po teoriji zarote je grška zgodba v zdajšnji fazi programiran napad na evro, po katerem se skupna evropska valuta, tudi če bo njeno reševanje relativno uspešno, še leta ne bo pobrala. Vsekakor pa se zdaj zdi povsem nemogoče, da bi evro ameriškemu dolarju prevzel primat prve svetovne valute. Z oslabljenim evrom Američani pridobivajo tudi zato, ker se bo presežno svetovno varčevanje še naprej pospešeno selilo v njihove državne vrednostne papirje, kar bo ZDA omogočalo, da še leta udobno financira svoje primanjkljaje. Tudi zato nekateri zahodni analitiki poudarjajo, da evro kot stabilen denarni prostor nikoli ni bil v interesu ZDA in da so »napad na evro zakuhali Američani,« kot so našemu nemškemu dopisniku pojasnili na berlinskem inštitutu za ekonomske raziskave.

Veliko breme tudi za Slovenijo

Pomoč Grčiji bo veliko breme za čedalje bolj zadolženo slovensko ekonomijo. Vsota 400 milijonov evrov, ki naj bi jih v prihodnjih treh letih v obliki posojil namenili Grčiji, je velika in težko predstavljiva. To je 1,1 odstotka slovenskega BDP. S 400 milijoni evrov bi lahko zgradili vsaj dva tisoč stanovanj, približno toliko znaša recimo celotni letošnji proračun ministrstva za notranje zadeve s policijo vred. Še več, ta pomoč je kar za 50 milijonov evrov večja od celotnega letnega proračuna ministrstva za gospodarstvo, z vsemi gospodarskimi spodbudami vred. Ob tem ne kaže spregledati, da pomoč pomeni reševanje bank, ki so v preteklosti na veliko investirale v grške državne papirje. Slovenija je tu v podrejenem položaju, saj so te papirje kupovale predvsem nemške, francoske in druge zahodne banke, kar pomeni, da nekatere države s posojilom Grčiji pravzaprav lajšajo težave svojih bank in je zato ta operacija zanje dokaj nevtralna. V slovenskem primeru je seveda drugače: Slovenija bi lahko z omenjenim denarjem dokapitalizirala obe veliki državni banki, NLB in NKBM, in s tem rešila eno največjih aktualnih gospodarskih zagat. In seveda državljane jezi, da pomagamo državi, ki je Evropo dolga leta zavajala in živela daleč prek svojih zmožnosti, medtem pa nas naša vlada prepričuje, da je treba varčevati pri plačah, pokojninah, študentskem standardu itd.

Tudi zato je pri nas zadnje dni slišati živahno razpravo o utemeljenosti in vzdržnosti našega prispevka za reševanje Grčije. Moralni hazard je velik. Kaj pomoč Grčiji pomeni za Slovenijo in naše javne finance, ki so že tako načete? »Treba je postaviti vprašanje, kaj bi bilo, če ne bi naredili nič. Kakšna bi bila cena tega? Ne gre za to, da imamo eno dobro in eno slabo rešitev. Evropa ima zdaj dve slabi možnosti in enako velja tudi za Slovenijo. Če Evropa ne bo šla v ta paket in rešila grškega problema, je to po mojem mnenju konec evra, takšnega kot smo si zamislili. Iz tega mora vsak narediti svoje zaključke, kaj to pomeni za njegovo ekonomijo. Če bi zdaj z neukrepanjem privarčevali nekaj denarja, to nikakor ne pomeni, da smo že sanirali stroške te krize. Kajti že pojutrišnjem bi lahko imeli zaradi tega še bistveno večje stroške,« nam je povedal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak.

Takoj ko bi Grčija padla, bi se povečali pribitki tudi za slovenske državne in druge obveznice, še opozarja Mrak. »To bi pomenilo tudi podražitev našega zadolževanja. Iluzija je misliti, da se v Grčiji dogaja, kar se dogaja, nas pa to ne zadeva. Rezultat je le ta, da bi nas posledice zajele čez nekaj mesecev ali eno leto. Reševanje Grčije ni le reševanje Grčije, je reševanje evra. Če tega nismo pripravljeni sprejeti, moramo vedeti, kaj nas čaka pojutrišnjem. Evropska monetarna unija je pred zelo resno politično odločitvijo. Gre za vprašanje celotnega evropskega projekta, tako kot je dejala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Moje videnje je, da če zdajle Grčije ne rešujemo, smo v bistvu že odpisali evro. S tem, ko bomo Grčijo reševali, gremo na pot, da skušamo stvar rešiti; ali jo bomo rešili, pa ne vemo.«

Kaj bi se zgodilo, če bi Grčijo pustili propasti

Dejstvo je, da so se evropske inštitucije reševanja grške drame lotile prepozno, kar bo zadevo precej podražilo, saj so medtem Grčijo še dodatno napadli špekulanti, na udaru pa so tudi vrednostni papirji drugih članic skupine PIGS. Če pomoč Grčiji ne bi bila učinkovita ali pa je ne bi bilo, skratka, če bi Grčijo zdaj pustili propasti, bi po mnenju večine analitikov takoj prišlo do napada na kakšno od drugih držav z evrom - to se pravzaprav že dogaja. Sočasno bi se cena zadolževanja vseh držav z evrom začela zviševati, vključno z Nemčijo. »Posledica tega bi bili veliki problemi v bančnem sektorju v EU. Znova bi morali reševati banke, kar bi spet prineslo velike fiskalne stroške. Skratka, nereševanje evra zdajle pomeni le odlaganje še hujše krize. Dejansko ni alternative, razen če države niso pripravljene za reševanje evra in gredo vsaka po svoje. A to lahko pomeni konec ne le evra, marveč tudi česa drugega. V tem kontekstu vidim dogovor o pomoči kot nujno stvar. Kot stvar, s katero si skušamo kupiti nekaj časa, nato pa bi morali zelo resno odgovoriti na vprašanje, kako okrepiti institucionalni okvir evra,« nam je dejal Mrak.

Pa ima Evropa zdaj sploh kakšno alternativo temu, da pomaga Grčiji na način, kot je predviden? Mrak poudarja, da je bilo »že pri oblikovanju evra jasno, da če imaš monetarno unijo, moraš imeti tudi več skupne fiskalne politike. Ker te pripravljenosti ni bilo, je bil uveden pakt stabilnosti in rasti, za katerega se je že tedaj vedelo, da je šele druga najboljša rešitev. Kasneje se je izkazalo, da je bil ta inštrument še kar primeren za obdobje rasti, v krizi pa se je izkazalo, da imamo z njim institucionalno napako. Evroobmočje se bo zdaj moralo zares odločiti, kako resno misli z evrom. Sta le dve alternativi. Eno je, da se bistveno okrepi celoten institucionalni okvir okoli evra. Druga možnost, če tega ne naredimo, pa pomeni životarjenje z evrom, lahko pa tudi njegov propad. Nereagiranje lahko res pripelje do tega.«
http://www.delo.si/clanek/105740

SUPER SEVERNI €

Če padeta še Irska in Španija, je z evrom konec

Razmere so dramatične in obstoj evropske monetarne unije je postal negotov. Strokovnjak z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave Ansgar Belke ne izključuje niti tega, da bi Grčija v primeru neuspeha rešilne akcije prostovoljno zapustila območje evra.

Razmere so dramatične in obstoj evropske monetarne unije je postal negotov. Strokovnjak z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) Ansgar Belke ne izključuje niti tega, da bi Grčija v primeru neuspeha rešilne akcije pod političnim pritiskom prostovoljno zapustila območje evra. Direktor raziskav na področju mednarodne makroekonomije je v pogovoru za Delo ocenjeval nevarnosti, ki ogrožajo evro. Tudi Američani da v ozadju krize evra niso povsem nedolžni.

Koliko je z dolžniško krizo ogrožen obstoj denarne unije?

Dolžniške krize sicer ni povzročila samo mednarodna finančna kriza, dolgoročno je odgovoren tudi demografski problem in siceršnje zadolževanje držav. Grčiji seveda v treh letih ne bo uspelo priti na zeleno vejo, prej kakor v sedmih letih ne bo šlo. Atene bodo z evropskimi posojili sicer izvzete iz finančnih trgov, a tudi Portugalska, ki je premalo varčevala, je ranljiva. Španija in Irska lahko sami pokrivata svoje primanjkljaje in sta zato v boljšem položaju. Po mojem scenariju se bodo trgi lotili še Portugalske, ki bi lahko bila »izgnana« iz monetarne unije. Temu bi bilo območje evra še kos.

In če se bo požar razširil?

Če bosta padli še Španija in Irska, bo evroobmočje na koncu. Pomembna bosta odziv Nemčije in njena pripravljenost na nove rešilne svežnje. Maščuje se, da nimamo evropskega denarnega sklada, ki bi lahko avtomatično reševal stvari. Nemci bodo videli, da so dobili »unijo nakazil«, v kateri bodo morali stalno pomagati drugim. Sprejemljivost evra se bo zmanjšala, tudi o nemškem izstopu iz denarne unije bi se razmišljalo. To bi bilo povezano s krepitvijo njene valute, a škoda bi bila za Nemčijo manjša kakor za druge.

Kaj si mislite o ideji tako imenovanega severnega evra, monetarne unije, v katero bi bile vključene le stabilne države s severa?

Takšna unija je de facto delovala že pred uvedbo evra. Druge centralne banke so sledile odločitvam Bundesbank. To je gotovo ena od rešitev, če bi se Španija in Irska zlomili. Ob Nemčiji, Beneluksu, Avstriji in Finski bi zagotovo lahko bila tudi Francija. Ne glede na pisanje o nemško-francoskih razhajanjih sem se na finančnem ministrstvu v Parizu prepričal, da prevladujejo skupne točke. Sicer je tudi Nemčiji veliko do območja evra. Z napadenimi državami veliko trguje in ima velike dobičke.

Vidite kakšna znamenja, da je evro pravzaprav napaden od zunaj, iz anglosaškega sveta?

Jasno je, da evro kot stabilen valutni prostor nikoli ni bil v interesu Američanov. Nadalje je bil napaden s skrajno ekspanzivno denarno politiko ZDA, zaradi katere nismo mogli doseči želene stabilnosti. ECB je bila nemočna, ker se je z vsakim ameriškim dvigom obresti denar (likvidnost) selil čez Atlantik. Kljub vodenju razumne politike, ko skorajda ni kupovala obveznic, je bila ECB med krizo prisiljena v takšne korake. To so nam zakuhali Američani, to lahko razumemo kot napad.

Po vsej Evropi je milijardna pomoč Grčiji povzročila pravi vihar. Bo 110 milijard sploh zadostovalo? Ali ni s tem vse skupaj le preloženo?

Likvidnostna pomoč bi lahko zadostovala za dve leti in pol. A strukturna preobrazba, ki jo mora izpeljati Grčija, bo zahtevala več časa, vsaj pet let. Napoved pomoči je pripomogla k pomirjanju finančnih trgov, saj Grčija nujno potrebuje denar. Ko je bil premier Jorgos Papandeu marca v Berlinu, so bile obresti za dolgoročna posojila še razmeroma nizka, saj so trgi ocenjevali, da se Grčija lahko konsolidira, če bo kratkoročno dobila denar. Vsekakor po treh letih, ko se bo iztekla pomoč, še ne bomo mogli videti, ali je Grčija naredila takšne spremembe, da lahko sploh preživi znotraj denarne unije.

Davkoplačevalce predvsem zanima, ali bo denar iz Grčije sploh prišel nazaj. Je reprogramiranje dolgov nujno?

To bi bilo kakor prerokovanje iz kristalne krogle. Vsekakor pa obstaja velika verjetnost, da se bodo dolgovi morali prestrukturirati. Že tako se mi zdi, da bi bilo smotrno, če bi Grčija dobila posojila za pet let, pa tudi upniki bi morali sodelovati pri reševanju. Ne glede na prizore iz Aten večina Grkov sprejema napovedane reforme. To pa je tudi zadnja priložnost zanje.
http://www.delo.si/clanek/105658

POMIRITEV

Glede Grčije je EU poslala znamenje trgom in jih pomirila. Za zdaj

Za Nemce, ki so se v zadnjem desetletju odpovedovali zviševanju plač in pokojnin, je finančna pomoč Grkom kakor biku rdeča krpa. O brezpotjih, v katerih se je med grško krizo znašlo največje evropsko gospodarstvo in celotna stara celina, smo se pogovarjali z nemško ekonomistko Karen Horn.

Kaj se bodo dogovorili finančni ministri?, foto: Matej Družnik Delo
"V bulvarskem tisku sicer res lahko stalno berete, da Grki udobno živijo, da delajo manj ur in da se upokojijo pri petinpetdesetem letu starosti. To so seveda predsodki, ne obravnavam jih posebno resno. [...] V Nemčiji podaljšujemo starost za redno upokojitev na sedeminšestdeset let, v Franciji govorijo o triinšestdesetih letih, v Grčiji pa še niso niti pri šestdesetih letih. Če imamo skupno valuto, je smotrno razmisliti, ali ne bi imeli tudi kakšne skupne temelje politike." "Neresno je najprej reči, da bo pomoč; nato reči, da pomoči ne bo, morda pa bo ustanovljen Evropski monetarni sklad; na koncu spet vse zavreči in sprejeti odločitev o pomoči. Zaradi takšne cikcakaste politike [Angele Merkel] so se cene posojil zviševale in špekulanti so izkoriščali položaj." "Grčija bi lahko postala konkurenčna tako rekoč čez noč, če bi še imela lastno valuto, ki bi devalvirala. Ker imajo evro, morajo okrepiti svojo produktivnost. To bo s prebivalstvom, ki ni...

Grška kriza in potres v območju evra je postal za Nemčijo velika travma. Ko se je država stežka odpovedala legendarni marki, ki je spričo trdnosti in povojnega gospodarskega čudeža imela mitološke razsežnosti, je bilo veliko strahov, da se bo evro prej ali slej znašel v globoki krizi. Bojazni so se potrdile. Skupna valuta je sicer dolgo veljala za uspeh, a z zlomom Grčije je vse postavljeno na kocko. Poleg tega grozi širjenje požara. Krivci za nastali položaj so na vseh straneh, prepričljive rešitve ni na obzorju. Za Nemce, ki so se v zadnjem desetletju odpovedovali zviševanju plač in pokojnin, je finančna pomoč Grkom kakor biku rdeča krpa. O brezpotjih, v katerih se je med grško krizo znašlo največje evropsko gospodarstvo in celotna stara celina, smo se pogovarjali z nemško ekonomistko Karen Horn, ki vodi berlinsko predstavništvo Inštituta nemškega gospodarstva iz Kölna.

Zakaj je med Nemci še posebno veliko zadržkov glede pomoči Grčiji? Je nenaklonjenost povezana z mitom o trdni nemški marki, z zgodovinskim bremenom, povezanim s strahom pred inflacijo?

Seveda je negotovost povezana z bojaznijo pred inflacijo, a po drugi strani je ljudi strah, da bi vse skupaj utegnilo postati sod brez dna. Eden od bistvenih razlogov, da danes sploh moramo razpravljati o pomoči, je, da se evropski pakt stabilnosti in rasti (z omejitvami višine dolga in proračunskega primanjkljaja) ni obnesel. Nemčija si je ob ustanavljanju denarne unije prizadevala, da se uvedejo stroga pravila za sodelujoče države. Naše zahteve so bile zasidrane v pakt stabilnosti. Od začetka smo imeli občutek, da v Atenah nimajo urejene statistike. Kljub temu smo Grčijo leta 2001 sprejeli. Nato je bil pakt stabilnosti postopoma »zmehčan«, ne po krivdi Grkov ...

K temu sta največ pripomogli Nemčija in Francija, obe pa sta več let kršili pravilo o najvišjem javnofinančnem primanjkljaju (do treh odstotkov BDP).

Da. A za Nemčijo je bilo posebno neprijetno, ker smo od začetka, z dobrimi razlogi, zahtevali stroga merila. Danes lahko vidimo, kaj je nastalo iz tega, če pakt stabilnosti nima nobenega avtomatizma pri kaznovanju kršiteljic.

Tudi v precejšnjem delu nemškega prebivalstva so očitno zasidrani globoki predsodki. Bulvarski tisk je vodil pravo hujskaško kampanjo proti »lenim Grkom«, ki hočejo nemški denar.

Nemci se bojijo, da je Grčija šele začetek in da je Portugalska naslednja na vrsti. Nato pridejo Španija, Italija, Irska. Tako bi bil račun vedno večji in daljši, na drugi strani pa težave s tem ne bi bile odpravljene, zato bi bila nakazila le zapravljanje denarja. V bulvarskem tisku sicer res lahko stalno berete, da Grki udobno živijo, da delajo manj ur in da se upokojijo pri petinpetdesetem letu starosti. To so seveda predsodki, ne obravnavam jih posebno resno. So pa tudi upravičene točke kritike, zlasti če pogledamo po Evropi. V Nemčiji podaljšujemo starost za redno upokojitev na sedeminšestdeset let, v Franciji govorijo o triinšestdesetih letih, v Grčiji pa še niso niti pri šestdesetih letih. Če imamo skupno valuto, je smotrno razmisliti, ali ne bi imeli tudi kakšne skupne temelje politike. Lahko razumem, da koga takšne stvari jezijo.

V zadnjem času, ne samo med grško krizo, se v nemški in tuji javnosti velikokrat sliši, da se je Nemčija začela ukvarjati predvsem sama s sabo in da je začela na evropskem parketu sebično zagovarjati nacionalne interese. Kanclerka Merklova velja za primer dobre političarke, ki pa si - drugače kakor Helmut Kohl - ne upa tvegati v korist Evrope.

Analiza je sicer pravilna, a niti druge države niso nič drugačne. Dokler smo v EU samo klub in ne večja, skupna evropska nacija, je normalno in pravilno, da morajo politiki odgovarjati prebivalstvu doma in delati politiko, ki temelji na njegovi suverenosti kot naciji. Druga raven je sodelovanje z drugimi nacijami v evropski družini. Postavljanje Evrope na prvo mesto, pred nacionalne interese, v takšni konstrukciji ne more delovati. To je bilo kvečjemu zlagano, tega ni nikoli nihče zares hotel. Evropa je imela veliko težo, kot vključenost. A ne kot sama sebi namen, postavljena pred nacionalni smoter. Evropske institucije so nadnacionalne in delujejo »od zgoraj«, a legitimnost dobivajo »od spodaj«. V Evropi ostajamo različni in razlike bi morale ostati. Škoda bi bilo, če bi se jim odpovedali.

Kako ocenjujete krizni menedžment kanclerke Merklove? Doma in na tujem ji očitajo, da je z zavlačevanjem in obotavljanjem grško krizo še zaostrila.

To je bilo katastrofalno. Mnenje, ki se je sprva uveljavilo, češ da ne bi smeli pomagati Grčiji, bi se lahko zagovarjalo z dobrimi razlogi in odločnostjo. A ne bi si smela dovoliti, da jo pregovorijo. Lahko bi rekla, da je Grčija tipičen primer za reprogramiranje dolgov, in vztrajala pri takšnem stališču. Očitno v Evropi ni dobila privržencev za tak predlog. To je bila velika napaka, zato je grška zgodba postala tako draga. Neresno je najprej reči, da bo pomoč; nato reči, da pomoči ne bo, morda pa bo ustanovljen Evropski monetarni sklad; na koncu spet vse zavreči in sprejeti odločitev o pomoči. Zaradi takšne cikcakaste politike so se cene posojil zviševale in špekulanti so izkoriščali položaj. Cena, ki jo bomo morali plačati, ima opravka tudi z bremenom dolgov, ki so se z astronomskimi obrestmi še povečali.

Ali niso pričakovanja glede tega, kako bo Grčiji pomagal njen boleči sanacijsko-varčevalni program, pretirana? Državi najbrž grozi prava depresija.

Prvo vprašanje je, ali bo Grkom sploh uspela konsolidacija. Pričakovanja so visoka. Letos in prihodnje leto naj bi primanjkljaj s 13,6 odstotka BDP znatno znižali, do leta 2014 naj bi ga spravili pod triodstotno maastrichtsko mejo. Oboje bo skrajno težko. To bodo poskušali doseči z zviševanjem davkov, krčenjem izdatkov, prilagajanjem starosti za upokojitev. To vse so sicer pravilni ukrepi, a s tem bodo oslabili lastno gospodarstvo. Zadolževali se bodo res manj, na drugi strani bodo imeli še bolj šibko gospodarstvo. Nisem prepričana, da se bodo na koncu izvlekli iz težav. To bi pomenilo, da ukrepi finančne pomoči Grčiji še ne bodo končani.

V Nemčiji kritiki velikokrat izpostavljajo, da so posojila kaplja v morje, s katero bodo zgolj odpravljena ozka grla v zagotavljanju likvidnosti, ključni problemi pa bodo ostali enaki - nekonkurenčna Grčija.

Najbrž bodo z drastičnimi ukrepi poskušali omejiti delo na črno. To lahko naredijo Grki predvsem sami. Celoten proces bodo redno nadzirale evropske institucije in Mednarodni denarni sklad. Velik pritisk od zunaj bi lahko spodbudil premik znotraj države. Pomoč bi težko obravnavala kot kapljo v morje. Grčija nemudoma potrebuje denar za financiranje posojil, ki jih mora kmalu odplačati. Spričo rasti obresti tega na mednarodnem finančnem trgu ne bi mogla narediti. Z evropskimi posojili in jamstvi bo »skakanje« na trgih vsaj za tri leta ustavljeno. V času, ko ne bo pritiska trgov, morajo Grki končati ustvarjanje primanjkljajev in začeti solidno gospodariti. Grčija bi lahko postala konkurenčna le s temeljitimi strukturnimi reformami in politiko, ki bo pometla s ključnimi napakami. Morajo odkriti, kaj bodo lahko prodajali na svetovnih trgih.
http://www.delo.si/clanek/105792

NOVA ZORA EVRA

Nova zora evra

Pomoč Grčiji ni samo krizni davek; prej je jamstvo, da bo tudi nam kdo pomagal, če bomo v težavah.

Finančni ministri Evropske unije so se vsedli, da bi podrobneje določili pogoje, pod katerimi so države članice pripravljene reševati težave Grčije. Enajst ur pozneje so se razšli v popolnoma novih razmerah. Dogovorili so se o 750 milijard evrov vrednem mehanizmu, ki naj bi nevtraliziral morebitne špekulantske napade finančnih trgov na druge močno zadolžene članice evroskupine, jim zagotovil pomoč in stabiliziral evro.

Odziv finančnih trgov je kazal, da jim je uspelo. Negotovost je popustila. Vendar je hkrati postalo zelo jasno tudi nekaj drugega. Evropska unija po reševanju grške krize preprosto ne bo mogla ostati takšna, kakršna je bila doslej.

Na konkretni ravni je ogromen preskok naredila Evropska centralna banka. V reševanje dolžniških težav držav članic evra se bo aktivno vključevala z odkupovanjem njihovih obveznic. To naj bi povečalo likvidnost na trgu in zmanjšalo pritisk k naraščanju obrestnih mer. Najbolj ranljivi si bodo tako lahko denar dlje sposojali sami in reševalnega mehanizma morda niti ne bo treba uporabiti.

Neizogibna posledica odločitve iz zgodnjega ponedeljkovega jutra pa je še ena. V območju evra se bodo morale nujno poenotiti fiskalne politike - oziroma bo morala nastati ena sama fiskalna politika, ki bo pod nadzorom Bruslja. Nastanek krize je povezan tudi s tem, da so se šibkejše države (z nižjo konkurenčnostjo in višjo inflacijo) v zavetju močne skupne valute precej preprosto zadolževale, celo po negativni realni obrestni meri.
Pot iz takšnih razmer je samo ena - dolgoročna sanacija javnih financ z varčevanjem in ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva.

Tudi Slovenija ni posebna izjema. Naš zunanji dolg je eksplozivno narasel v času močnega evra in nizkih obresti. Pred družbo »pujsov« (PIGS) nas rešuje predvsem primerjalno nižja skupna zadolženost, zaradi česar nam finančni trgi še zaupajo.

Kljub temu na približno 400 milijonov evrov, ki jih bomo posodili Grčiji, ne smemo gledati samo kot na krizni davek. Po zori ponedeljkovega jutra so prej jamstvo, da bo tudi nam kdo pomagal, če bomo v težavah. Seveda pa je mnogo bolje, da vanje ne zabredemo.
http://www.delo.si/clanek/105977

BOBU BOB
Nina Štros, vodja aktivnosti Greenpeacea v Sloveniji:
"Z lahkoto namenjamo milijarde za reševanje tistih, ki so nam to godljo zakuhali, medtem ko ne moremo zagotoviti nekaj drobiža, da bi sebi in prihodnjim generacijam zagotovili človeka dostojno življenje."
Sobota, 15. maj 2010
www.vecer.com

Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 18, 2010 10:05 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Maj 11, 2010 8:21 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HIT in ŠTRAJK

/13/...kljub čudovitemu izgledu in visokih plačah pa se razmere tudi v nekdaj cvetoči dejavnosti, nikakor ne umirjajo, saj so se zadeve začele zaostrovati, prav tako kot v Portorožu, s krupjeji in delitvijo napitnin ter že začetim predlogom lastninjenja z državnim večinskim deležem: Razz

2430 € & 2843 €

V Hitovi sarajevski družbi ob dve plači, domači igralničarji vztrajajo pri 2843 evrih Vodstvo Hita se je včeraj ostro odzvalo na napoved stavke Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS). "V času, ko podjetja drugod po Sloveniji znižujejo plače celo za 20 do 30 odstotkov, v Hitovi odvisni družbi Hit Coloseum v Sarajevu pa so se zaposleni pripravljeni odpovedati dvema plačama na leto, da bi zadržali svoja delovna mesta, si uprava Hita prizadeva za progresivni model, ki predvsem varuje osnovne plače zaposlenih, razvrščene v najnižje plačne razrede, do 1200 evrov bruto. SIDS, ki bi si moral prizadevati za temeljne delavske pravice in solidarnost, temu modelu žal nasprotuje," so včeraj sporočili iz Hita. Naj ob tem ponovimo, da znaša povprečna bruto plača v Hitu 2430 evrov, na igralnih mizah pa 2843 evrov. Uprava Hita pod vodstvom Draga Podobnika predloga SIDS, ki je za nedeljo napovedal stavko, za nadaljevanje pogajanj še ni prejela. So se pa v družbi včeraj odzvali na predlog igralničarjev, da pristanejo na 10-odstotno znižanje plač v zameno za 10-odstotni delež Hita. Vodstvo družbe je predlog označilo za brezpredmeten, saj družba nima vpliva na spremembe lastniške strukture. Ponovili pa so svoje stališče, posredovano ob pripravi igralniške strategije, naj država obdrži 51-odstotni lastniški delež Hita, ostale omejitve pa naj se odpravijo. Predlagajo, da bi lahko zasebna družba pridobila do 49-odstotni delež, "prednostne delnice, ki jih je v lastniški strukturi družbe Hit 40 odstotkov, lahko na trgu kupi kdorkoli". In kaj pravijo največji lastniki? V Slovenski odškodninski družbi, ki je 20-odstotna lastnica navadnih delnic, pojasnjujejo, da lahko delnice le prodajo, iz Kapitalske družbe nam odgovorov niso posredovali. Medtem pa so na Goriškem že ustanovili civilno iniciativo proti tajkunizaciji igralništva. Skrbijo jo vladni načrti z igralništvom.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042357374

ZNIŽANJE PLAČ

V Hitu še vedno grožnja s stavko: Uprava bo jutri predstavila nov predlog za znižanje plač Uprava družbe Hit ni prejela nobenega predloga novogoriške enote sindikata SIDS za pogajanja, zato je danes omenjenemu sindikatu predlagala termin za nadaljevanje pogajanj. Ta naj bi potekala v soboto popoldne, ko bo sindikalistom predstavila nov predlog znižanja plač in delitve napitnine ter ga ponudila v podpis vsem trem sindikatom. Po ponedeljkovi napovedi stavke, ki jo je Sindikat igralniških delavcev v Hitu napovedal za nedeljo, 9. maja, ob 17. uri, je uprava Hita z njihove strani pričakovala predlog za pogajanja. Vendar ga do danes niso poslali, zato se je uprava družbe odločila, da bo sindikaliste sama povabila na pogajanja. Ob tem sta tako sindikat gostinstva in turizma kot sindikat Vrba KNSS pokazala "veliko mero razumevanja za trenutne pogoje poslovanja družbe Hit" in se z upravo družbe dogovorila za podporo izvajanju akcijskega načrta za stabilizacijo poslovanja družbe v letu 2010. Dogovor so dopolnili s podpisom dveh aneksov, za katerih vsebino so vsi prepričani, da so v zdajšnjih kriznih razmerah najugodnejši za večino zaposlenih. "Dogovor se nanaša predvsem na faktor uspešnosti organizacijske enote, ki ostaja zamrznjen vse do sprejetja nove podjetniške kolektivne pogodbe oz. drugega sporazuma, na katerega bi pristali vsi podpisniki, pa tudi na tarifni sistem za znižanje osnovnih plač, s plačilnimi razredi," je družba Hit zapisala v sporočilu za javnost. Podpisniki aneksov so se sporazumeli tudi za začasno ustavitev plačevanja premij za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ter za zmanjšanje dodatkov za stalnost zaposlitve in nebolovanje. "Dogovor med upravo in sindikatoma je oblikovan tako, da je v primeru izboljšanja poslovanja družbe mogoč takojšnji preklic aneksa o plačevanju prispevka za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in plačevanje ponovno uvesti še pred 31. decembrom 2012," še piše v sporočilu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042357748

INCIDENTA

Med stavko v Hitu dva incidenta med varnostniki in stavkajočimi Uprava Hita ocenjuje, da naj bi danes stavkalo 150 igralniških delavcev, predstavniki novogoriškega SIDS pa govorijo o 500 stavkajočih. Med 20. in 21. uro je prišlo pred igralnico Perla tudi do dveh incidentov med stavkajočimi in varnostniki Sintala, ki stavkajočih niso spustili v igralnico, tako da je posredovala policija. Prve ocene uprave kažejo, da bo zaradi današnje stavke, ki se je začela okrog 18. ure, trajala pa bo do 1. ure zjutraj v ponedeljek, za 150.000 evrov. Vendar je to le škoda, ki jo lahko ocenijo zaradi izpada prihodka. Škode, ki bo nastala zaradi odhoda gostov v druge igralnice pa ne morejo izračunati. Stavka sicer poteka v štirih Hitovih igralnicah, in sicer Park in Perla v Novi Gorici, Corona v Kranjski gori ter Drive In v Vrtojbi. "Uprava družbe je poskrbela, da bo stavka potekala v zakonskih okvirih ter v skladu z organizacijskimi ter delovnimi navodili. Pomoč zunanjih varnostnikov je najela zaradi slabih izkušenj iz decembrske stavke, ko so predstavniki Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS) s svojim obnašanjem kršili različna določila zakona in internih pravil," je za STA povedala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita. Nasprotno pa stavkajoči delavci, gre za zaposlene na igralnih mizah, trdijo, da je uprava s postavitvijo zunanjih varnostnikov kršila njihovo pravico do stavke. Zato predsednik novogoriške enote SIDS Iztok Černigoj ni želel govoriti o tem, kdaj naj bi se s pogajalsko skupino uprave Hita sešli na novih pogovorih, da bi se poskušali dogovoriti o postavljenih stavkovnih zahtevah. Nadaljevanje današnje stavke je sicer napovedano za prihodnji soboti, in sicer za 15. in 22. maja, stavki pa naj bi trajali 12 oz. 24 ur. Igralniški delavci so se za stavko odločili, ker z upravo tudi danes niso dosegli dogovora o delitvi napitnin. Strani sta se pogajali več dni, za SIDS pa je sporna delitev napitnin v Hitu, saj bi morala po novi zakonodaji, ki je veljavna nekaj tednov, ta pripasti le igralniškim delavcem. V Hitu pa napitnino, te je letno za med 10 in 12 milijonov evrov, delijo tudi med druge zaposlene v igralnicah. Uprava Hita pravi, da je zakonodaja glede delitve napitnin nejasna, zato so od pristojnega ministrstva zahtevali razlago zakona. Poleg tega se jim ne zdi pošteno, da napitnino dobijo le delavci ob igralnih mizah, saj za zadovoljstvo gostov delajo tudi ostali zaposleni v igralnicah. V preteklosti je bila v veljavi formula 80 odstotkov za igralniške delavce, 20 odstotkov pa za ostale, ne vodstvene zaposlene v igralnicah. Uprava je danes predlagala formulo 90 odstotkov za igralniške delavce, 10 odstotkov pa za ostale, vendar se predstavniki igralniških delavcev s tem niso strinjali, zato so začeli s stavko. To so sicer napovedali že pred dnevi. Do napovedane sprave ni prišlo Kljub temu, da je že kazalo, da bosta vodstvo Hita in novogoriška enota Sindikata igralniških delavcev Slovenije le našli kompromis, stavko so namreč zamrznili za dobro uro, pa do odpovedi stavke ni prišlo. Vodstvo stavkovnega odbora je namreč motila prisotnost uniformiranih varnostnikov Sintala, ki jih je najel Hit, kot je povedal član Hitove uprave Uroš Kravos zato, da med stavko po zakonu preprečijo vstop v igralnico stavkovnim stražam in tako ne ponovijo napake iz zadnje stavke. Katja Kogej iz kabineta uprave je danes poudarila, da se vodstvo SIDS ne zaveda resnosti položaja, ki lahko dejansko aktivira socialno bombo na Goriškem. Obenem pa v Hitu dodajajo, da glede na potrditev informacije o stavki v beneški igralnici ocenjujejo, da bo škoda v primeru stavke v novogoriških igralnicah Perla in Park ter kranjskogorski Corona in v salonu Drive in v Vrtojbi, toliko večja. „Gostje zapuščajo igralnico, ker so videli uniformirane varnostnike in mislijo, da je v igralnici nastavljena bomba. Sintalovi varnostniki preprečujejo vstop zaposlenim v igralnico in nekateri ne moremo na delovno mesto,“ je bil tik pred 18. uro ogorčen predsednik sindikata SIDS Iztok Černigoj, ki je novinarjem še dejal: “Nezaslišano je to, da mora biti ob stavki 100 varnostnikov. Predsednika uprave je podpisal nalog za to, njega pa ni niti na pogajanja.“ Stavka bo potekala na igralnih mizah do ene ure zjutraj. Številni italijanski gostje pa so se namesto v Hitove igralnice odpravili v igralne salone v mestu in okolici. Potem ko se po več kot petih urah pogajanj v soboto pogajalska skupina uprave, ki jo vodi član uprave Hita Uroš Kravos, in novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev (SIDS) ni uspela dogovoriti o stavkovnih zahtevah, se pogajanja danes niso nadaljevala. Sindikalisti so vztrajali pri svojih zahtevah, med katerimi je prva nov način delitve napitnine, uprava pa jim je ponudila nekaj predlogov, na katere pa sindikalisti niso pristali. Uprava Hita: SIDS izigral zadnji predlog uprave "Po tem, ko je uprava družbe Hit ob 17.30 sprejela predstavnike SIDS, da podpišejo zadnji predlog, ki ga je prav na pobudo SIDS pripravila danes, so predstavniki SIDS prišli na sedež podjetja z očitno drugačnimi nameni. Ves čas od ponedeljkove napovedi stavke je uprava družbe intenzivno pripravljala gradiva, izračune, analize in vse potrebne projekcije v zvezi s stavkovnimi zahtevami SIDS. Pričakovala je, glede na stavkovne zahteve, da bodo pobudo za pogajanja dali predstavniki SIDS in jih na to tudi javno pozvala," je uprava Hita navedla v sporočilu za javnost. Ker njihovega odziva ves teden ni bilo, je uprava družbe v petek, 7. maja, predlagala pogajanja v soboto, 8. maja, ob 16. uri. Predstavniki SIDS so se pogajanj sicer udeležili, po petih urah pogajanj pa, kakor smo sporočali že včeraj, niso dosegli sporazuma. SIDS je zavrnil tako prvi predlog uprave, ki zadeva način delitve napitnine (za katerega uprava meni, da je najbolj pravičen do večine zaposlenih), kot tudi drugi, po katerem bi uprava podprla SIDS-ov model delitve napitnine (izključno med zaposlene ob igralnih mizah), vendar skupaj s podpisom dveh aneksov, ki sta ju podpisala že oba druga sindikata, GIT in Vrba, je navedeno v sporočilu za javnost. Včeraj so se dogovorili za poslovnik pogajanj, po katerem so bili predstavniki SIDS na vrsti, da predlagajo termin nadaljevanja pogajanj. Vse današnje dopoldne od njih uprava ni prejela nobene pobude in nobenega novega predloga. "Pogajalci uprave so se s predstavniki SIDS danes srečali po naključju, v času kosila, v restavraciji hotelu Sabotin, po 14. uri. Dva izmed pogajalcev SIDS sta predlagala, naj se pogajanja nadaljujejo. Uprava je takoj pristala, se seznanila z ultimativnimi zahtevami sindikata SIDS in pripravila nov, zadnji predlog, ki bi po mnenju uprave lahko v največji meri ustrezal tako interesom sindikata kot zmožnostim družbe. Poslala jim ga je ob 16.14 in čakala na odgovor. Iztok Černigoj je ob 16.47 sporočil: "Na podlagi vašega predloga je IO SIDS sklenil zamrzniti današnjo stavko za eno uro, dokler predloga ne podpišemo. V upanju, da podpišemo predlog, vas pozdravljamo!" Uroš Kravos, vodja pogajalske skupine družbe Hit, je takoj odgovoril: "Zelo smo veseli vašega konstruktivnega predloga. Zadovoljni smo, da je prevladal razum in vas vabimo, da ob 17.30 podpišemo dogovor na sedežu podjetja v sejni sobi 3.12."," še navaja uprava v sporočilu za javnost. Ko pa so se predstavniki SIDS dejansko oglasili na sedežu uprave ob 17.30, so zgolj zahtevali, da uprava umakne najete varnostnike izpred igralnic in napovedali pričetek stavke ob 18.00. "Na veliko začudenje uprave, ki je pričakovala končni dogovor in podpis sporazuma, so predstavniki SIDS takoj po prihodu na sedež družbe tudi odšli, kar kaže na dejstvo, da niso imeli namena dogovoriti se z upravo in se ne zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo z izvedbo napovedane stavke. Izgovori vodstva SIDS, da so za premislek imeli premalo časa, preprosto ne držijo, saj bi sicer stavke ne zamrzovali samo za eno uro. Uprava družbe je poskrbela, da bo stavka potekala v zakonskih okvirih ter v skladu z organizacijskimi ter delovnimi navodili. Pomoč zunanjih varnostnikov je najela zaradi slabih izkušenj iz decembrske stavke, ko so predstavniki SIDS s svojim obnašanjem kršili različna določila zakona in internih pravil," so še sporočili.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358011

SOCIALNA BOMBA

Uprava Hita: Stavka lahko aktivira socialno bombo na Goriškem Čeprav je že kazalo, da bosta vodstvo Hita in novogoriška enota Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS) le našli kompromis (stavko so zamrznili za dobro uro), pa včeraj do odpovedi stavke ni prišlo. Vodstvo stavkovnega odbora je namreč motila prisotnost uniformiranih varnostnikov Sintala, ki jih je najel Hit. Stavka je do ene ure zjutraj potekala na igralnih mizah v novogoriških igralnicah Perla (na sliki) in Park, kranjskogorski Coroni in vrtojbenskem salonu Drive in. Uroš Kravos, član Hitove uprave, je povedal, da so bili varnostniki najeti z namenom, da med stavko preprečijo vstop v igralnico stavkovnim stražam, in tako ne ponovijo napake iz zadnje stavke. V soboto po petih urah pogajanj ni bil dosežen sporazum. Katja Kogej iz kabineta uprave Hita je pojasnila, da je SIDS kategorično zavrnil predlog uprave za delitev napitnine. Ta bi po njihovem predlogu namreč pripadla vsem zaposlenim, ki jo soustvarjajo, ne pa samo tistim na igralnih mizah, kot to predlaga SIDS. Vodja pogajalske skupine Hita Kravos je zatem predlagal kompromis, po katerem uprava sicer pristaja na predlog delitve napitnine po modelu SIDS, vendar pod pogojem, da SIDS podpiše oba aneksa, ki sta ju že podpisala Sindikat gostinstva in turizma in Vrba. "Gre za aneks o začasni ustavitvi plačevanja premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ter aneks za zmanjšanje dodatka za stalnost in nebolehanje. V obeh primerih ne gre za zmanjševanje pravic, pač pa za zmanjševaje bonitet, ki izhajajo iz časov, ko si je Hit lahko privoščil tako plačevanje zaposlenim. Vendar SIDS ni pristal niti na to," je povedala Kogejeva in poudarila, da se vodstvo SIDS ne zaveda resnosti položaja, ki lahko dejansko aktivira socialno bombo na Goriškem. Predsednik sindikata SIDS Iztok Černigoj je pojasnil, da gostje zapuščajo igralnico, ker so videli uniformirane varnostnike, in mislijo, da je v igralnici nastavljena bomba. "Sintalovi varnostniki preprečujejo vstop zaposlenim v igralnico in nekateri ne moremo na delovno mesto," je dodal Černigoj, ki se mu zdi nezaslišano, da mora biti ob stavki prisotnih 100 varnostnikov. Stavka je do ene ure zjutraj potekala na igralnih mizah v novogoriških igralnicah Perla in Park, kranjskogorski Coroni in vrtojbenskem salonu Drive in. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358164

DIALOG

Uprava Hita še vedno pripravljena na dialog s sindikati Uprava Hita je še vedno pripravljena na dialog z igralniškimi delavci iz Sindikata igralniških delavcev (SIDS) in nadaljevanje pogajanj napoveduje za četrtek ob 9. uri, so danes sporočili iz družbe. Ob tem so izrazili prepričanje, da je sporazum mogoče doseči. Kot navajajo v Hitu, od prejema zadnjih zahtev sindikalistov Hitove strokovne službe pospešeno pripravljajo različne analize, projekcije in simulacije, ki naj z izračuni povedo, kaj zahteve SIDS za družbo in za zaposlene pomenijo v finančnem smislu. Uprava novogoriške družbe znova poudarja, da je v nedeljo pričakovala končni dogovor in podpis sporazuma. "Predstavniki SIDS očitno niso imeli namena, dogovoriti se z upravo in se ne zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo z izvedbo stavke. Izgovori vodstva SIDS, da so za premislek imeli premalo časa, preprosto ne držijo, saj bi sicer stavke ne zamrzovali samo za eno uro," poudarjajo v Hitu. Uprava Hita se zaveda pomembnosti in nujnosti konsenza s sindikati, a "se ne more sprijazniti z enostranskimi zahtevami peščice zaposlenih ob igralnih mizah in bo naredila vse, da bi napitnino, ki je v tem trenutku osrednji predmet pogajanja, razdelila čim bolj pravično in v okvirih zakona". Zahteve SIDS v zvezi z delitvijo napitnine po oddelkih namreč nimajo pravne podlage, saj zakon o igrah na srečo narekuje, da se način delitve napitnine podrobneje opredeli v panožni kolektivni pogodbi. Vodstvo Hita skrbi, kot navajajo v sporočilu, da predstavniki novogoriške enote SIDS nimajo pravega namena podpisati sporazuma z upravo, temveč le iztržiti čim več zase. "Njihove zahteve jasno kažejo na egoizem in pohlep, ki ga uprava ne more tolerirati, saj bi s tem diskriminirala in prizadela veliko večino ostalih zaposlenih," navajajo v družbi. Ob tem vodstvo Hita dodaja, da želijo predstavniki vodstva SIDS tudi destabilizirati prizadevanja uprave, ki že štiri mesece izvaja sanacijske ukrepe in rešuje družbo, ki je zašla v težave, izzvati izredne razmere in zrušiti upravo. V Hitu ob 150.000 evrov nastale materialne škode zaradi nedeljske stavke opozarjajo tudi na škodo, ki je nastala v odnosu do gostov. Tako Hit v teh dneh še vedno prejema odpovedi obiskov organiziranih skupin, navajajo v družbi. Vodstvo Hita je v sporočilu za javnost argumentiralo tudi najem varnostnikov v času stavke in pojasnilo, da so to storili predvsem zaradi slabih izkušenj iz decembrske stavke. Varnostniki so po navedbah družbe delo opravili korektno in zavarovali zaposlene, ki niso hoteli stavkati. Za najem varnostnikov je Hit odštel 3000 evrov. Incident med varnostniki in stavkajočimi pred igralnico Perla je bil po pričevanju varnostnikov in sodeč po video posnetku Hitove varnostne službe več kot očitno izzvan, še poudarjajo v družbi. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358684

12 UR
Največja razhajanja glede delitve napitnin Pogajanja med upravo Hita in predstavniki novogoriške enote SIDS se danes nadaljujejo. Ali bodo sindikalisti izvedli dvanajsturno stavko, še ni jasno. Na petkovih večurnih pogajanjih med pogajalskima skupinama uprave Hita in novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev (SIDS) ni bilo sklenjenega dogovora. Pogajanja se bodo nadaljevala danes, zato še ni jasno, ali bodo sindikalisti izvedli dvanajsturno stavko ali ne. Stavka igralniških delavcev naj bi se začela danes ob 15. uri, pogajanja pa predvidoma le dve uri prej. O čem sta se v petek pogovarjali pogajalski skupini in ali je bil dosežen kakšen napredek, niso hoteli povedati na nobeni strani. Največja razhajanja naj bi bila še vedno pri dogovoru o delitvi napitnine, saj igralniški delavci ob igralnih mizah vztrajajo, da bi delili napitnino, ki jo zbirajo v posebnih skrinjicah, le med njimi, uprava pa je predlagala nov model delitve, po kateri bi 90 odstotkov zbrane napitnine razdelili med zaposlene ob igralniških mizah, deset odstotkov pa med zaposlene na igralnih avtomatih, blagajnah in v recepciji.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/najvecja-razhajanja-glede-delitve-napitnin.html

ZASKRBLJENOST

Nadzorniki opozarjajo, da je položaj resen Nadzorni svet Hita se je na izredni seji seznanil s stališči uprave in predstavnikov sindikatov SIDS, Vrba in GIT v zvezi s pogajanji in potekom stavke. Nadzorniki menijo, da je položaj družbe resen, zato terjajo odgovorno ravnanje vseh Jožica Bone in Primož Gulin upata, da bodo sindikati na pogajanjih našli rešitev problemov skupaj z upravo. Jana Rijavec Jožica Bone in Primož Gulin upata, da bodo sindikati na pogajanjih našli rešitev problemov skupaj z upravo. Predsednik nadzornega sveta družbe Hit Matej Golob Metzele je zato pozval upravo in predstavnike sindikatov k strpnemu nadaljevanju pogajanj, ki bi privedla do skupnega dogovora, da noben drug ukrep kot dogovor med partnerji znotraj podjetja ne bo prinesel pozitivnih učinkov, je še dejal prvi nadzornik Hita. Predstavniki reprezentativnih sindikatov gostinstva in turizma (GIT) in Vrba v Hitu so se včeraj z upravo in nadzornim svetom srečali na neformalnem pogovoru. Predsednika obeh sindikatov sta opozorila, da so razmere resne in da se zaposleni zelo bojijo za svoja delovna mesta. "Dogovarjanja in rešitve razmer se moramo lotiti zelo resno," je po srečanju povedala predsednica sindikata GIT Jožica Bone. Oba sindikata sta zato z vodstvom Hita že v začetku maja podpisala dogovor za zamrznitev faktorja uspešnosti enote v višini, kot je bila določena do konca letošnjega marca; to naj bi veljalo do sprejetja nove podjetniške kolektivne pogodbe oziroma drugega sporazuma, v katerega bi privolili vsi podpisniki. "Predstaviti smo želeli tudi drugo plat, da so tudi delavci, ki si ne želijo stavkati, in smo za dogovarjanje," je še opozorila Jožica Bone. Nihče ni vesel nižanja plač. "Veseli smo bili, dokler nam je šlo dobro, zdaj pa je prav, da vsi skupaj pomagamo pri nastalih razmerah." Jožica Bone je še povedala, da je delitev napitnin za predstavnike vseh treh sindikatov sporno vprašanje, o katerem nikakor ne morejo doseči dogovora; novi zakon pa je na tem področju nejasen. Pravi sicer, da se napitnina deli, ne pa komu in kakšna naj bo ta delitev. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet in bomo našli skupni jezik. Stavka je v takšnih razmerah največja katastrofa," je še dejala Jožica Bone. Predsednik drugega reprezentativnega sindikata Vrba, v katerega so včlanjeni vratarji, varnostniki, receptorji in zaposleni v podobnih poklicih, Primož Gulin, je povedal, da ima sindikat igralniških delavcev SIDS legitimno pravico, da napove stavko, vendar pa sami ocenjujejo, da je v tem trenutku najboljša rešitev nadaljevanje pogajanj in prizadevanje za dogovorno rešitev problemov z upravo. Dodal je še, da ima uprava Hita trenutno še vedno njihovo podporo. Se bo pa morala v prihodnje potruditi za zvišanje prihodkov, da ne bodo le delavci na hrbtih nosili slabega poslovanja družbe. Svoje so seveda prispevali tudi zgrešene naložbe in sponzorstva prejšnjih uprav družbe. A države ne zanima, kaj se bo zgodilo s Hitom, prav tako kot je ni zanimalo, da je šel čez noč v stečaj novogoriški Mip, je dejal Gulin.
http://www.vecer.com/clanekgos2010051505540971

GOSTJE ODHAJAJO

Hitu se zaradi stavk obeta izguba novih gostov Zaradi razočaranih gostov odpovedujejo obiske v Hitu tudi turistične agencije Ruski in skandinavski poslovni partnerji so obvestili Hitovo upravo, da je zaradi stavkovnih dogajanj v družbi podpis končnega dogovora o dolgoročnem sodelovanju, po katerem bi partnerji v Hit pripeljali goste iz Rusije in Skandinavije, vprašljiv. Zaradi razočaranih gostov pa odpovedujejo obiske tudi turistične agencije. Kot so sporočili iz Hita, se družba z Rusi in Skandinavci že nekaj časa dogovarja o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, in sicer tako na področju pridobivanja novih gostov iz oddaljenih trgov, kot tudi na drugih poslovnih področjih, kot je prenos specifičnih Hitovih znanj. Zaradi stavke igralniških delavcev so razočarani številni gostje, predvsem pa gostje iz srednje in južne Italije ter gostje iz Azije. Ti v Hitove hotele prihajajo predvsem zaradi igre. Odpovedi nekaterih turističnih agencij, ki vozijo goste v Hitove igralniško-zabaviščne centre, še vedno prihajajo, tudi za prihodnji vikend. V Hitu so opazili tudi intenzivne reakcije konkurentov, ki so v času stavke v Hitovih igralnicah skušali goste zadržati z dodatnimi ugodnostmi, poudarjajo v družbi. Pogajanja med upravo družbe Hit in novogoriško enoto Sindikata igralniških delavcev se bodo sicer nadaljevala v sredo. Pogajalci na strani uprave družbe Hit načrtujejo pogajanja na področju novega razporejanja delovnega časa, ki je nujno za učinkovitejšo organizacijo dela v igralnicah, ko je gostov največ. Nov način razporejanja delovnega časa pomeni tudi racionalizacijo stroškov, saj bi se s tem ognili nepotrebnemu številu efektivnih ur v dneh med tednom, ko je gostov manj. http://www.vecer.com/clanekgos2010051705541485 TURBO PRIVATIZACIJA 'Gre le za turbo privatizacijo' Država predlaga, da njena udeležba v lastniški strukturi koncesionarjev za prirejanje iger na srečo v igralnicah ne bi bila več obvezna, goriški župani pa menijo, da gre le za razprodajo Hita. Pripombe na osnutek nove strategije iger na srečo, ki je bil doslej že deležen precejšnjega negodovanja, predvsem na predlagane rešitve v zvezi z lastništvom igralnic, se lahko na finančno ministrstvo odda le še danes. Igre na srečo Medtem ko je zdaj lastniška struktura za koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah, zelo strogo regulirana in omejena, pa osnutek strategije predlaga, naj udeležba države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti v lastniški strukturi koncesionarjev za prirejanje iger na srečo v igralnicah ne bo več obvezna. Vendar to ne pomeni takojšnje spremembe v zasebno lastnino, temveč po presoji delničarjev, piše v osnutku, ki ga je ministrstvo za finance v začetku aprila objavilo na svojih spletnih straneh. Da je predlog le predpriprava na nekakšno 'turbo' privatizacijo oziroma razprodajo Hita menijo župani na Goriškem, ki so aprila sporočili, da Hit države očitno ne zanima več in ni pripravljena počakati dve leti, ki si jih je družba vzela za sanacijo poslovanja. "Takrat bi se država lahko bolj gospodarno odločala in razmislila o lastništvu v bodoče. Družba Hit dokapitalizacije namreč ne potrebuje in ima izdelano strategijo za izboljšanje poslovanja," so menili goriški župani. Ob tem so finančnemu ministrstvu predlagali podaljšanje javne razprave za tri mesece. Po besedah novogoriškega župana Mirka Brulca naj bi ministrstvo njihov predlog tudi upoštevalo, podrobnosti pa ni predstavil. V Forumu za Goriško pa menijo, da bi morale biti lastnice igralnic občine. Tako naj bi Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba svoje kapitalske deleže v posamezni pravni osebi, neodplačno prenesla na lokalno skupnost, v kateri ima sedež. Do lastništva pa bi po oceni Foruma za Goriško lahko prišli tudi delavci igralniških družb. Ministrstvo je v osnutku strategije še zapisalo, naj se v skladu s temeljno strategijo razvoja turizma v Sloveniji oblikujejo tudi zaokrožena igralniška območja na območjih, kjer so za to dani naravni, tržni in ekonomski pogoji ter soglasje lokalnih skupnosti. Igre na srečo V letu 2011 bosta v Sloveniji tako kot zdaj obstajala dva ponudnika klasičnih iger na srečo, ki bosta v javni lasti oziroma lasti nepridobitnih organizacij, to sta Loterija Slovenije in Športna loterija in igre na srečo. Igre na srečo Na področju posebnih iger na srečo pa bomo imeli vse manj koncesij, a bodo večje, locirane na turistično in urbano zaokroženih območjih ter bodo vsebovale vse večjo turistično komponento. Avtorji osnutka strategije si v prihodnjem desetletnem obdobju obetajo v povprečju 3,1-odstotno rast igralniških prihodkov pri posebnih igrah na srečo, tako da bi leta 2020 znašali 500 milijonov evrov. Slovenski koncesionarji, ki prirejajo klasične in posebne igre na srečo, so v letu 2009 dosegli 402,8 milijona evrov prihodkov od iger na srečo, številka pa zajema tudi napitnine in vstopnine. Glede davčne obremenitve pa avtorji menijo, da je ta sicer ustrezna, vendar se jim zdi smiselno združiti davek od iger na srečo in koncesijsko dajatev pri prirejanju posebnih iger na srečo v eno dajatev – davek od iger na srečo. http://24ur.com/novice/slovenija/gre-le-za-turbo-privatizacijo.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 18, 2010 10:25 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Maj 13, 2010 8:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAVKOMANIJA

/13/...glede na obstoječo situacijo v Evropi, ko imamo pri nas najvišje davke na svetu, si lahko predstavljamo, da bodo ti, lahko samo še višji: Embarassed

Z višjimi davki nad debelost

V Veliki Britaniji so se odločili, da se bodo proti prekomerni teži in z njo povezanimi boleznimi državljanov borili z višjimi davki na hitro prehrano in gazirane pijače, hkrati pa bodo na ta način zakrpali luknjo v državnem proračunu. Agencija za standarde v prehrani načrtuje posvet, na katerem bi ugotovili, ali bi takšen ukrep dejansko pripomogel k boljšim prehrambenim navadam Otočanov.

Če bo zakon o zvišanju davkov na omenjena živila sprejet, bo deloval na enaki osnovi kot davek na tobačne izdelke in alkoholne pijače. Imenoval se bo "davek na maščobe" in bo dvignil cene predelanim živilom, nezdravim prigrizkom in sladkim gaziranim pijačam.

Obstaja pa še drugi scenarij, po katerem naj bi s 17,5 odstotnim davkom obdavčili tudi polnomastno mleko, maslo in sir, s čimer želijo potrošnike preusmeriti k uživanju izdelkov z manj nasičenimi maščobami. Strokovnjaki so mnenja, da Otočani teh maščob, ki so glavni krivec za nastanek krvnih strdkov, bolezni srca in ožilja ter posledično prezgodnje smrti, zaužijejo veliko preveč.

Zamisel o višji odbavčitvi pa je razjezila britanske predelovalce hrane, ki trdijo, da se bodo temu ukrepu uprli tudi državljani.

Julian Hunt iz Združenja za hrano in pijačo je povedal: "O tem ukrepu lahko razpravljamo, a dvomim, da bo uspešen pri čem drugem kot pri tanjšanju denarnic Britancev". Po njegovem mnenju bi bil boljši ukrep prepričati predelovalce hrane, naj izboljšajo pripravo izdelkov in jih naredijo manj škodljive organizmu.

Kljub temu pa obstajajo raziskave, ki kažejo, da bi lahko z uvedbo novega davka preprečili več kot 3000 smrti na leto. O uvedbi davka na pijače z visoko vsebnostjo sladkorja razmišlja tudi ameriški predsednik Barack Obama, sredstva, zbrana s tem davkom, pa menda namerava uporabiti za zdravstvo.

Tudi na Danskem predlagajo uvedbo davka na živila, ki vsebujejo nasičene maščobe. Gazirane pijače so tam že obdavčene, zgledu Velike Britanije pa namerava slediti tudi Romunija.
http://www.delo.si/clanek/106250
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Maj 13, 2010 9:46 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Maj 13, 2010 9:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJDRAGOCENEJŠA

/13/...tudi sami filatelisti in zbiratelji so obnemeli, ko so Izvedeli, za več milijonsko vrednost znamke, ki je bila davnega leta 1885 pobrana iz koša ter kasneje prodana za 7 švedskih kron: Shocked

Milijoni za znamko, najdeno v smeteh

Prihodnji teden nameravajo v Ženevi prodati najdražjo znamko na svetu. Prestižen košček papirja, ki ga je švedski najstnik nekoč pobral iz babičinih smeti, bi lahko dosegel ceno slabih šest milijonov evrov. S težo zgolj 0,03 grama je majcena rumena znamka najbrž najdragocenejša stvar na svetu glede na svojo težo in velikost.

Preživela je zahvaljujoč 14-letnemu švedskemu šolarju, ki jo je leta 1885 "rešil" iz babičinega koša za smeti in jo za takratnih sedem kron prodal lokalnemu zbiralcu znamk. Trenutno je atrakcija londonskega festivala poštnih znamk, a le do sobote, saj jo nameravajo prihodnji teden prodati na dražbi v Ženevi.

Njena živo rumena barva je pravzaprav tehnična napaka, saj bi morala biti zelena, prav to pa ji zagotavlja izjemno redkost. Filatelisti predvidevajo, da je takšnih znamk sicer še nekaj, a je ta edina, ki je prišla v javnost. Znamko za tri šilinge so na Švedskem prvič natisnili leta 1855 in jo uporabljali naslednji dve leti.

Znamka je zamenjala že mnogo lastnikov in vsakič znova postavila rekordno ceno. Nazadnje leta 1996, ko so jo za 2.875.000 švicarskih frankov (2.025.503 evrov) prodali anonimnemu kupcu. Tokrat ocenjujejo, da bi lahko njena vrednost dosegla pet milijonov angleških funtov (5.805.852 evrov).
http://www.delo.si/clanek/106241

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 12 Jul 2011 21:18; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Maj 13, 2010 10:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KALANTIA LIMITED

/13/...zaključuje se še ena uspešna privatizacijska zgodba, seveda le in v škodo malih delničarjev: Twisted Evil

Privatizacijski mogotec Igor Lah preko male ciprske družbe v prevzem KS Naložb

Ciprska družba Kalantia Limited privatizacijskega mogotca Igorja Laha je včeraj objavila ponudbo za prevzem KS Naložb, ki se izteče 10. junija. Kalantia za delnico KS Naložb 34.500 malim delničarjem ponuja vsega 1,2 evra, kar je sicer več kot je ta vredna na borzi, a hkrati nekajkrat manj, kot je konec decembra lani znašala knjigovodska vrednost delnice.

Ciprska družba Kalantia Limited Igorja Laha je včeraj objavila prevzemno ponudbo za KS Naložbe, 34.500 malim delničarjem pa za delnico ponuja le del knjigovodske vrednosti. Sodeč o prevzemni ceni Lah KS Naložbe vrednoti na vsega 4,7 milijona evrov, medtem ko je imela družba konec minulega leta kar 30 milijonov evrov kapitala in le deset milijonov evrov posojil.

Lah bi lahko tako odplačal kar polovico prevzema že, če bi izplačal bilančni dobiček, ki ga je bilo konec leta za 2,3 milijona evrov.

Kakšne spremembe dividendne politike (KS Naložbe doslej niso izplačevale dividend) po prevzemu načrtuje Lah, ni znano, saj "stališča do bodoče dividendne politike še nima". Pri prevzemu KS Naložb pa bo Lahu, ki je v KS Naložbah zaposlen kot svetovalec, očitno pomagala Banka Celje, ki je Kalantii tudi izdala bančno garancijo.

Iz prevzemnega prospekta je sicer razvidno, da je Lah Kalantio ustanovil že leta 2008, vendar pa je bila družba do nedavnega v mirovanju. Ker Kalantia v letih 2008 in 2009 ni imela sredstev ali obveznosti večje vrednosti, ji po ciprskem zakonu ni treba sestaviti računovodskih izkazov.

Tako ni znano, kako je Kalantia financirala nakup 24-odstotnega deleža KS Naložb, za katerega je sredi aprila odštela 1,1 milijona evrov. Opozorimo namreč, da je Lah Kalantio ustanovil z vsega 1000 evri osnovnega kapitala.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042359095

PREVZEM LAŠKEGA

Lah o nameri za prevzem Pivovarne Laško: V ozadju niso nepremičninski posli

Družba KS Naložbe, ki je v lasti več kot 34.000 delničarjev, njen največji posredni lastnik pa je Igor Lah, je v današnjem Delu objavila namero za prevzem Pivovarne Laško.

Ob tem je zapisano, da imajo KS naložbe namen objaviti prevzemno ponudbo za delnice družbe Pivovarna Laško najpozneje v 30. dneh in ne prej kot v desetih dneh po današnji objavi namere.

"Dokler traja postopek za pridobitev dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za objavo prevzemne ponudbe, kar je lahko na osnovi zakonodaje največ 30 dni od objave prevzemne namere, informacij o vsebini prevzemne ponudbe ne moremo dati," je v izjavi za javnost povedal direktor družbe KS Naložbe Blaž Vodopivec.

"Naši nameni glede prevzema Pivovarne Laško so zelo resni. KS Naložbe so edini in izključni prevzemnik, ki dela samo za svoj račun. Nasprotujemo špekulacijam, da so v ozadju nepremičninski posli ali onemogočanje poslovanja Pivovarne Laško. Naš cilj je, da izpeljemo prevzem v skladu s pogoji, ki bodo v prevzemnem prospektu, ki bo objavljen po pridobitvi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Naš cilj torej je, da prevzem uspe," pa je danes sporočil Igor Lah.

Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je danes za STA povedal, da je nad objavo namere osebno presenečen oziroma ga preseneča, da je skupina Pivovarna Laško tako zanimiva. "Namera za prevzem delnic Pivovarne Laško je stvar lastnikov, ki bodo odločali o tem, kako bo zdaj zadeva potekala. Mi bomo ravnali skladno z zakonodajo," je še dejal Zorko.

Prodaje Dela, Večera, Mercatorja in Fructala zamrznjene
Viri blizu Pivovarni Laško so danes za STA potrdili, da Pivovarna Laško med trajanjem prevzemnih postopkov ne sme prodati nobenega premoženja, kar pomeni, da je do nadaljnjega prodaja Dela, Večera, Mercatorja in Fructala, ki jo zahtevajo banke upnice, zamrznjena. Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli je za STA dejal, da je objava namere družbe KS Naložbe za prevzem Laškega "zagotovo premišljen in upoštevanja vreden poslovni dogodek, ki ga bodo proučili lastniki Laškega ter organi vodenja in upravljanja skupine".

Od nadaljnjega razpleta je po Giacomellijevih besedah odvisno, kako lahko morebitni prevzem vpliva na prodajo Dela, katerega 100-odstotna lastnica je Pivovarna Laško, "zato je v tem trenutku na voljo premalo informacij za kakršen koli komentar". Glede vpliva na prodajo Večera pa je pojasnil, da jim je prodajo naložil urad za varstvo konkurence in Delo ravna dosledno v skladu z odločbo tega urada. "Zato bo Delo s prodajo nadaljevalo," je še zatrdil Giacomelli.

Banke, ki so pomembne lastnice Pivovarne Laško, današnjega koraka družbe KS Naložbe ne komentirajo.

Največji lastnik Pivovarne Laško je sicer Nova Ljubljanska banka (23,5 odstotka), sledijo pa Kapitalska družba (dobrih sedem odstotkov), Hypo Alpe Adria banka (prav tako dobrih sedem odstotkov), Probanka (prav tako dobrih sedem odstotkov), in Gorenjska banka (6,2 odstotka). Med bankami so pomembne lastnice še Abanka (3,3 odstotka), Banka Celje (2,9 odstotka) in Banka Koper (2,6 odstotka).

Sodba proti Pivovarni Laško postala pravnomočna
Sicer pa so danes iz Laškega preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so danes prejeli sodbo ljubljanskega višjega sodišča z dne 19. maja letos, s katero je odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o prekršku zoper Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Infond Holding v stečaju iz decembra 2008 postala pravnomočna. ATVP je omenjenim družbam očitala usklajeno delovanje s ciljem pridobiti in utrditi nadzor nad Mercatorjem, saj so 14. septembra 2007 postale imetnice 48,34-odstotnega deleža. S tem naj bi družbe skupaj dosegle prevzemni prag in naj bi bile zavezane dati prevzemno ponudbo za Mercator.

Laško, Union, Radenska in Infond Holding v stečaju so se sicer na odločbo ATVP pritožili, a je sodišče potrdilo pravnomočnost odločbe agencije. Tako so morali Laško, Union in Infond Holding v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe plačati vsaka po 170.000 evrov, Radenska pa 160.000 evrov, torej skupaj 670.000 evrov kazni. Denarne kazni v višini 5.000 evrov so morali poravnati tudi takratni prvi možje Laškega, Uniona in Infond Holdinga Boško Šrot, Dušan Zorko in Matjaž Rutar, takratni direktor Radenske Tomaž Blagotinšek pa je moral plačati kazen v višini 4000 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042457643

LUKSEMBURG & CIPER

Igor Lah večino premoženja prenesel v Luksemburg, KS Naložbe pa nadzira iz Cipra

KS Naložbe prek leta 2008 ustanovljene ciprske družbe Kalantia Limited nadzira Igor Lah, ki je uradno le 44-odstotni lastnik. Gre za družbo, ki je naslednica pidov in do katere je Lah prišel s spretnim izogibanjem tranzicijski zakonodaji. Trenutno ima družba več kot 34.000 malih delničarjev, prevzem zanjo pa je Lah objavil sredi lanskega leta, pri čemer mu je z bančno garancijo ob strani stala Banka Celje. Mali delničarji že več let opozarjajo na dvomljivo poslovanje KS Naložb, ves čas pa svarijo pred možnostjo, da bodo po nizki ceni iztisnjeni iz lastništva družbe.

Igor Lah večino premoženja prenesel v Luksemburg, KS Naložbe pa nadzira iz Cipra.

Namera za prevzem KS Naložb je lani sovpadala tudi s prestrukturiranjem in konsolidacijo Lahovega poslovnega imperija. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Lah lani začel intenzivno preoblikovati svoj imperij in koncentrirati premoženje na luksemburški družbi Aluber. Ta je tako prevzela vlogo ključnega člena v Lahovem poslovno-nepremičninskem imperiju, investicije pa naj bi zdaj Lah vodil le še prek tako imenovanih "projektnih" družb.

Koncentracijo premoženja na Aluberju je Lah tedaj pripisal "običajnim poslovnim transakcijam nejavnih delniških družb". Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da je Laha v preoblikovanje njegovega imperija prisilila tudi gospodarska kriza. Nepremičninski sklad, s katerim upravlja Lahov Ceeref Management, je samo v letu 2009 izgubil skoraj tretjino premoženja. Največji lastnik sklada je Lah, ki je s svojih slovenskih holdingov na Aluber samo lani prenesel že okoli četrt milijarde evrov premoženja.

KS Naložbe so kot finančni holding s svojimi naložbami izpostavljene predvsem v nepremičninskih poslih, slovenskih energetskih družbah in na jugovzhodnih trgih, prav tako pa so edine lastnice ciprske družbe Dakota Investment Limited. V kriznih letih 2009 in 2010 je skupina KS Naložbe poslovala z izgubo, zaradi česar se je njen kapital na konsolidirani ravni znižal za 27 odstotkov glede na leto 2008. Samo lani je imela 38,55 milijona evrov sredstev ter 26,69 milijona evrov kapitala ter je poslovala z izgubo v višini 2 milijona evrov. Kapital naj bi se zaradi razmer na trgu znižal tudi v letošnjem letu. Vrednost delnice KS Naložb se je v zadnjih treh letih znižala za 92 odstotkov, tako da je njena tržna kapitalizacija včeraj znašala le še 0,8 milijona evrov.

V četrtek so KS Naložbe na Ljubljanski borzi objavile prospekt za uvrstitev obveznic v trgovanje na organiziranem trgu. V prospektu je družba navedla, da jih izdaja z namenom dolgoročnega financiranja novih projektov: pomembnega nepremičninskega projekta (katerega, ne razkriva, poročali pa smo že, da je lahko eden od teh projektov Partnerstvo Šmartinka) in zagotavljanje dolgoročnih virov za nakup večinskih deležev družb doma in v tujini.

Obrestna mera obveznice znaša šestmesečni euribor, povečan za tri odstotne točke, vendar pa skupna obrestna mera ne bo presegla šest odstotkov. Obveznice bodo dospele šele sredi leta 2021, prva tri leta pa bi imele KS Naložbe moratorij za odplačilo glavnice. Za obveznice bi KS Naložbe jamčile z vsem svojim premoženjem, ki ga je bilo konec marca za le slabih 40 milijonov evrov. Čeprav imajo trenutno KS Naložbe kar 74-odstotni delež kapitala v financiranju, bi se po izdaji obveznic delež dolgov v financiranju povzpel na skoraj 90 odstotkov, kar bi KS Naložbe uvrstilo med najbolj zadolžene slovenske holdinge.

Vplačilo obveznic bo potekalo v treh fazah. V prvi fazi je bilo 10. maja vplačanih za 100.000 evrov obveznic, podatki iz KDD pa kažejo, da je lastnik obveznice en sam, kdo, ni znano, saj so vpisane na prinosnika. V drugi fazi do konca letošnjega leta bo ponujeno v vplačilo sto milijonov evrov obveznic, med junijem in decembrom prihodnjega leta pa še sto milijonov evrov. Ponudba za vpis delnic tako kot v prvi fazi ne bo javna, namenjena pa bo manj kot sto fizičnim in pravnim osebam.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042457897?newsletter

NIČ DIVIDEND

Igor Lah: Prevzem Laškega je običajen finančni posel

"Vsi vemo, da je Pivovarna Laško prekomerno zadolžena in še v četrtek je bila po poročanju medijev celo insolventna, medtem ko naj bi bila danes vredna veliko več," je po včerajšnji skupščini KS Naložb povedal privatizacijski mogotec Igor Lah, ki je prek ciprskega holdinga Kalantia lastnik skoraj polovice KS Naložb. "Dejstvo je, da je Pivovarna Laško v težavah in dokler nekdo ne razplete tega vozla, se razmere v družbi ne bodo izboljšale," je še povedal Lah in dodal: "Žal je ta zgodba v Sloveniji do skrajnih mer spolitizirana, čeprav gre za običajen finančni posel".

Napoved za prevzem Pivovarne Laško, ki jo je konec minulega tedna objavila družba KS Naložbe Igorja Laha, so včeraj pozdravili tudi mali delničarji KS Naložb, ki jih je na včerajšnji skupščini zastopal direktor društva MDS Rajko Stanković (na fotografiji levo).

Kako bodo KS Naložbe financirale prevzem in ali bodo delničarjem namesto denarja ponudili lastne obveznice, Lah ni želel pojasniti. "O prevzemu in načinu financiranja ne morem govoriti, saj je zakonodaja glede tega jasna in mi to prepoveduje," je povedal Igor Lah in dodal, da bi "kakršenkoli komentar lahko vplival na ceno delnice Pivovarne Laško". Od petkove objave namere za prevzem se je sicer delnica Laškega na borzi zvišala že za 37 odstotkov in je bila včeraj vredna 11 evrov. Lah je zagotovil, da z namero za prevzem Pivovarne Laško misli resno, KS Naložbe pa naj bi prevzem izpeljale same. In zakaj ga sploh zanima Pivovarna Laško? "Trenutno je pravi trenutek za prevzem," je odgovoril Lah in dodal, da ima vire financiranja že zagotovljene, "saj se v nasprotnem primeru tega ne bi lotil".

Delničarji so na včerajšnji skupščini KS Naložb podprli predlog uprave, da letos ponovno ne izplačajo dividend, ves bilančni dobiček v višini 1,7 milijona evrov pa bodo prenesli v naslednje poslovno leto. Društvo malih delničarjev MDS, ki ga vodi Rajko Stanković, je sicer zahtevalo izplačilo 0,4 evra bruto dividende za delnico, vendar njihov predlog ni bil sprejet. "Na skupščini je Lah zagotovil, da ima finančno vzdržno konstrukcijo, ki bo omogočala redno servisiranje vseh obveznosti družbe, zaradi česar smo se tudi odločili, da odločitve o nedelitvi bilančnega dobička ne bomo izpodbijali na sodišču," je po skupščini povedal Stanković.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042458695

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Maj 16, 2010 10:11 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

INSTALACIJA

/13/...čudna so pota usode, podjetja Instalacija iz Kopra, ki oskrbuje slovenski trg z naftnimi derivati in ima 90% tržni delež, zato se je že začelo politično preigravanje in kupčkanje, žal, bodo žrtve samo in zgolj delavci in njihove družine: Evil or Very Mad

Prodaja Instalacije:

Lahovnikovi pred Petrolom dajejo prednost državnemu zavodu

Na ministrstvu za gospodarstvo niso naklonjeni morebitnemu interesu Petrola za nakup Istrabenzovega 51-odstotnega deleža v podjetju Instalacija, ki ima v lasti skladišče naftnih derivatov na Serminu pri Kopru. Precej raje bi videli, da bi vsaj četrtino podjetja odkupil državni zavod za blagovne rezerve.

"Morebitno večinsko lastništvo Petrola nad podjetjem Instalacija zaradi možnih sprememb lastniške strukture podjetja v prihodnosti dolgoročno ne bi zagotavljalo strateškega vpliva države na stabilnost in zanesljivost preskrbe z naftnimi derivati in oblikovanje obveznih naftnih rezerv," so nam v petek na ministrstvu, ki ga vodi Matej Lahovnik, odgovorili na vprašanje, ali bi bil Petrolov nakup dobra rešitev za državo.

Znano je, da Petrol že obvladuje 49 odstotkov Instalacije, pri čemer mu družbeniška pogodba z Istrabenzom daje pravico do soodločanja pri vseh odločitvah v družbi. "Takšna poteza bi bila vprašljiva predvsem z vidika varovanja konkurence na slovenskem trgu in vprašanje je, ali bi Petrol sploh pridobil soglasje Urada za varstvo konkurence (UVK) za tak nakup," so še dodali na ministrstvu.

V Petrolu, ki je prek (para)državnih skladov in podjetij v skoraj tretjinski lasti države, so že v četrtek pojasnili, da se bodo o oddaji ponudbe za Instalacijo odločili po tem, ko bo Istrabenz objavil razpis. Vse kaže, da so na ministrstvu za gospodarstvo pri lastništvu Instalacije veliko bolj kot Petrolu naklonjeni vstopu državnega zavoda za blagovne rezerve.

"To je ena od realnih možnosti, pri čemer menimo, da ni nujno, da bi se zavod potegoval za celoten lastniški delež, temveč bi bila za strateške interese zavoda dovolj že pridobitev četrtinskega deleža družbe Instalacija," so poudarili na ministrstvu. Iz tega je mogoče razbrati, da bi preostalih 26 odstotkov Instalacije v lasti Istrabenza, ki jih ne bi odkupila ne zavod ne Petrol, koprski holding v prisilni poravnavi lahko prodal kateri od tujih energetskih družb (OMV).

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da "se v presojo poslovnih odločitev holdinške družbe Istrabenz o nameri prodaje deleža ne spuščajo".

"Vsekakor pa so rezervoarske zmogljivosti in lokacija Instalacije strateškega pomena ne samo za slovensko energetiko, temveč predvsem za celovito in varno preskrbo slovenskega trga in potrošnikov z naftnimi derivati.

Skozi Instalacijo je namreč pretovorjenih približno 2,16 milijona ton naftnih derivatov na leto, in ta za relativno energetsko neodvisnost Slovenije predstavlja točko, skozi katero slovenski trg dobi 90 odstotkov vseh naftnih derivatov," so dodali na ministrstvu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042359859

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Maj 18, 2010 10:06 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VEOLIA in ŠTRAJK

NEENOTNOST

Stavko zamajala neenotnost sindikatov

Vozniki avtobusov pri Veolii so pred napovedano 24-urno stavko v torek razklani; medtem ko je en sindikat čez noč znižal zahteve, v drugem takšno potezo ocenjujejo kot izdajo Kako bo potekala stavka voznikov avtobusov, če sploh bo, bo očitno znano šele v ponedeljek. Sindikata delavcev Veolie Transport Štajerska, KNSS Neodvisnost in Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), v katerih je skupno dve tretjini oziroma okoli 200 voznikov avtobusov, ter uprava podjetja tudi po včerajšnjih dveurnih pogajanjih ostajajo brez sporazumne rešitve o kolektivni pogodbi za leto 2010. Mediacija, ki jo je predlagalo vodstvo, je bila zavrnjena. V torek napovedana 24-urna stavka naj ne bi bila vprašljiva. Je pa dodatni razkol povzročila nenadna neenotnost znotraj sindikatov...
http://www.vecer.com/clanekzan2010051805541633

ŠTRAJK JE

Vozniki družbe Veolia stavkajo

Stavka se je začela opolnoči in bo trajala predvidoma 24 ur

Vozniki družbe Veolia Transport Štajerska danes stavkajo, zato je na Štajerskem pričakovati večje motnje v avtobusnem prometu.

Po besedah predsednika sindikata KNSS Neodvisnost v podjetju Dušana Vidoviča bo stavkalo najmanj 150 voznikov. Stavka se je začela opolnoči in bo trajala predvidoma 24 ur. Do stavke prihaja, ker uprava družbe Veolia Transport Štajerska in stavkovni odbor včeraj nista dosegla dogovora. Kot so poudarili v upravi družbe, je stavkovni odbor vztrajal na svojih stališčih, kljub temu da je uprava družbe ponudila dodatno povišanje urne postavke.

Po besedah sindikalista Vidoviča je bila ponudba uprave, da bi s 1. januarjem 2011 zvišali urno postavko na 4,60 evra, pri čemer bi voznikom za 12 ur dela polovico ur plačali 100-odstotno, dve uri 85-odstotno, štiri ure pa 30-odstotno, degradirajoča za voznike. Delavci so se sicer pripravljeni še naprej pogajati, tudi glede višine urne postavke.
http://www.vecer.com/clanekzan2010051805541633

POGAJANJA

Današnja pogajanja kljub stavki v Veolii neuspešna

V manj kot uri so bila neuspešno zaključena tudi popoldanska pogajanja stavkajočih voznikov z upravo mariborskega avtobusnega prevoznika Veolia Transport Štajerska. Kot so sporočili iz uprave podjetja, jim je stavkovni odbor predložil pisni predlog zahtev, ki pa niso predstavljale bistvene spremembe dosedanjih stavkovnih zahtev.

Današnji enodnevni stavki v avtobusnem podjetju Veolia Transport Štajerska se je po oceni sindikata pridružilo okoli 100, po oceni uprave družbe pa okoli 70 voznikov, ki zahtevajo dvig urne postavke na 5,20 evra ter ukinitev časa razpoložljivosti.

"Uprava se je bila pripravljena pogovarjati, a je stavkovni odbor brez tehtnega razloga zapustil pogajanja. Obžalujemo nepripravljenost na dialog in iskanje sporazumne rešitve, vsekakor pa še vedno upamo, da bomo nastalo situacijo rešili na miren način, z dialogom in obojestranskim razumevanjem," je po pogajanjih sporočil predsednik uprave Veolie Transport Štajerska Bo Karlsson.

V sindikatu KNSS Neodvisnost pa so pojasnili, da so upravi ponudili nove stavkovne zahteve. Kot je za STA pojasnil vodja sindikata v podjetju Dušan Vidovič, je bila med njimi zahteva za vpeljavo 40-urnega plačanega delovnega tedna ter omejitev dnevne prisotnosti na delu na deset ur.

"To je uprava odločno zavrnila, tako da do pogajanj o povišanju urne postavke sploh nismo prišli, saj smo pogajanja zatem zapustili," je dejal Vidovič in dodal, da so se pogovori z upravo za danes tako zaključili.

Kot je še dejal, bodo v sredo vozniki delali normalno, sindikat pa bodo razmislili o morebitni prijavi na inšpekcijo ter od ministrstva za delo zahtevali, da v najkrajšem možnem času spremeni zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev, kar jim je že pred časom naložilo tudi ustavno sodišče. Stavkovni odbor bo že v kratkem odločal tudi o napovedi morebitne splošne stavke.

Enodnevni stavki v avtobusnem podjetju Veolia Transport Štajerska se je pridružilo tudi do sto voznikov

Današnji enodnevni stavki v avtobusnem podjetju Veolia Transport Štajerska se je po oceni sindikata pridružilo okoli 100, po oceni uprave družbe pa okoli 70 voznikov, ki zahtevajo dvig urne postavke na 5,20 evra ter ukinitev časa razpoložljivosti. Za upravo so zahteve nerealne, kljub temu pa so popoldne začeli nova pogajanja.

Kot je povedal predstavnik sindikata KNSS Neodvisnost v podjetju Dušan Vidovič, stavko ocenjujejo kot uspešno, saj se ji bodo pridružili še delavci v popoldanski izmeni, tako da bodo s prekinitvijo dela v skladu z napovedmi nadaljevali do polnoči.

"Zjutraj smo zagotovili vse nujne prevoze delavcev in šolarjev ter pogodbene prevoze, enako bomo storili tudi v popoldanski prometni konici," je dejal Vidovič in dodal, da jim uprava tudi danes doslej še ni ponudila nič novega. "Kot smo že večkrat povedali, smo se o višini urne postavke še pripravljeni pogajati, še naprej pa vztrajamo pri ukinitvi časa razpoložljivosti voznikov, kar pomeni, da morajo vozniki dobiti plačilo za ves čas, ko se nahajajo v službi," je povedal.

V primeru neuspešnih pogajanj se bo po njegovih besedah znova sestal stavkovni odbor in v kratkem napovedal tudi splošno stavko do izpolnitve zahtev.

V upravi Veolie pa nasprotno čakajo, da jim nove predloge ponudi stavkovni odbor. Predsednik uprave Bo Karlsson je danes dejal, da so jim v ponedeljek ponudili izboljšane pogoje, ki pa so jih znova povsem zavrnili in začeli s stavko, kar je z njihovega stališča nerazumljivo. Zahteve sindikata po urni postavki 5,20 evra so za vodstvo podjetja nesprejemljive, saj da so v sedanjih razmerah nerealne.

"Ves dan ocenjujemo, kaj se dogaja na terenu, in po dosedanjih podatkih do 10. ure ni bilo izpeljanih okoli 3,5 odstotka običajnih linij. Koliko škode bomo dejansko utrpeli do konca današnje stavke, za zdaj še ne moremo napovedati," je dejal Karlsson, ki se ni želel srečati s stavkajočimi delavci. To je pojasnil z besedami, da se uprava pogaja s stavkovnim odborom in če delavci z njim niso zadovoljni, naj si izberejo nove. Prav tako bodo v podjetju preverili, ali je bila današnja stavka sploh zakonita.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042360356
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 18, 2010 10:52 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Maj 18, 2010 11:17 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HUANG GUANGYU

/13/...vsaka podobnost s Slovenijo je zgolj predmet fikcije: Twisted Evil

Kitajskemu milijarderju 14 let zaporne kazni

Po poročanju lokalnih medijev bo moral Guangyu plačati tudi denarno kazen v višini 69 milijonov evrov Ustanovitelj velike trgovske verige z elektrotehniko Gome, Huang Guangyu, je bil včeraj zaradi nelegalnih poslov in podkupovanja obsojen na 14-letno zaporno kazen.

Po poročanju lokalnih medijev bo moral Guangyu plačati tudi denarno kazen v višini 69 milijonov evrov. Guangyu je nekoč veljal za najbogatejšega Kitajca, v pripor pa je moral že novembra leta 2008. Do takrat naj bi njegovo premoženje znašalo nekaj manj kot pet milijard evrov.

Lani je odstopil z vodilnega mesta omenjene trgovske verige, še vedno pa je največji delničar. Guangyu prihaja iz revščine, leta 1987 pa je ustanovil prvo trgovino. Danes šteje veriga več kot 700 trgovin in se uvršča na drugo mesto na področju trgovanja z elektrotehniko na Kitajskem.
http://www.vecer.com/clanekzan2010051805541692

MISEL DNEVA
Mistifikacija in mistika svetovne bankirske civilizacije je norost, ki ji je treba sneti krinko.
MILAN RAKOVAC, pisatelj in novinar
http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=268,1,42

Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 25, 2010 7:06 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Jun 15, 2010 10:08 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 60

DAN ZAŠČITE

/13/...preventiva in zaščita je vsekakor boljša, kot serija bolezni, ki jih lahko dobimo zaradi prekomerne izpostavljenosti našega telesa sončnim žarkom, tako z raznimi preparati, kot tudi s primernimi oblačili: Idea

ZAŠČITITE TELESA

Zaščita pred močnimi žarki je potrebna:

Premislimo, kako zdravo je sonce Zaščita pred sončnimi žarki je potrebna, saj število obolelih zaradi malignega melanoma iz leta v leto raste "V mojo ordinacijo je pred dnevi prišla gospa s hudimi sončnimi opeklinami po vratu. To ni bila posledica sončenja na plaži, pač pa izleta v hribe in dan pred tem celodnevnega pohajkovanja po mestu. Seveda se ji to ni zdelo 'sončenje', zato se ni zaščitila s preparati s faktorjem ali primernimi oblačili," je najpogostejšo napako, da pri vsakodnevnih opravkih ne uporabljamo zaščitnih sredstev s faktorjem, komentirala Tanja Planinšek Ručigaj, predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov. Stereotipi o sončenju Prav zato, ker je po mnenju dermatovenerologov v Sloveniji zagorela koža še vedno lepotni simbol, saj mnogi ne vedo, da je zagorelost znamenje in posledica poškodbe kože, so jutrišnji dan izbrali za 1. slovenski dan zaščite pred soncem.

Ob tej priliki so postavili tudi spletno stran www.zascitapredsoncem.si, na kateri je mogoče najti najrazličnejše nasvete v zvezi z zaščito pred soncem. Planinšek-Ručigajeva pravi, da želijo javnost z različnimi akcijami čim bolje osvestiti o škodljivem izpostavljanju soncu in o pomenu zaščite pred soncem.

"Želimo razbiti stereotipe, povezane s sončenjem, ter dvigniti raven preventivne osveščenosti, s katero lahko posameznik naredi največ za svoje zdravje in dobro počutje," si obeta Planinšek-Ručigajeva. Z razlogom, saj je kožni rak, ki je posledica pretirane izpostavljenosti soncu, pri nas v močnem porastu in je postal v zadnjih letih najpogostejši rak v Sloveniji.

"Zato bodo morali," svari dermatolog Sandi Luft, "ljudje pozabiti na maksimo, da je sonce zdravo in bodo morali na tem področju narediti miselni preskok." Sončne alergije, preobčutljivost na svetlobo, opekline in staranje kože niso najnevarnejše posledice nepremišljenega izpostavljanja soncu.

Nevaren je kožni rak in njegova najnevarnejša oblika, kožni maligni melanom. "Pogostost kožnega malignega melanoma je bila po podatkih registra raka za Slovenijo leta 1970 2,1 prebivalca na 100.000 moških in 3,5 na 100.000 žensk. Leta 2006 je število obolelih moških naraslo na 19,7 in žensk na 19,5 na 100.000 prebivalcev. To nas uvršča v sam vrh v Evropi," je z argumenti postregel Luft. Kožni rak je bil nekaj let nazaj na sedmem mestu po številu obolelih v Sloveniji, leta 2006 je bil že na tretjem mestu, leta 2007 pa na prvem mestu po pojavljanju med vsemi vrstami raka, če seštejemo ženske in moške. Luft svari, da se zaradi izpostavljanja soncu lahko poslabšajo tudi nekatera bolezenska stanja, kot so avtoimune bolezni ter akne ali cuperosa.

Sonce pa pospešuje tudi staranje kože, gube, lise ali benigne kožne izrastke.

Zaščita telesa je potrebna Planinšek-Ručigajeva opozarja, naj se ljudje pred soncem zaščitijo tudi pri vsakodnevnih dejavnostih, ne samo pri ležanju na plaži. Zaščita je potrebna pri sprehodu, kolesarjenju, pešačenju po mestu, delu na vrtu, hoji v hribe, pri športnih aktivnostih na prostem, tudi pri sedenju na gostinskem vrtu... Nekatere vrste dnevne kozmetike že vsebujejo faktor, če pa uporabljamo takšno, ki tega nima, pa moramo uporabiti izdelke za sončenje.

Tri možnosti zaščite pred soncem imamo, in sicer izogibanje direktni izpostavljenosti, uporaba ustreznih izdelkov za zaščito pred soncem in oblačila, ki ščitijo pred soncem. Luft pravi, da ga ljudje včasih čudno gledajo, ko jim svetuje različne preparate za zaščito pred soncem, vendar je nasvet pametno upoštevati.

"Ob športnih aktivnostih, kjer se bolj znojimo, priporočam uporabo gelov, ob drugih priložnostih, predvsem na plaži, pa bolj mastne in hranljive izdelke. Poleg tega ne smemo pozabiti na ustnice, za katere tudi obstajajo posebni stiki," pojasnjuje Luft in dodaja, da je 15-minutno izpostavljanje soncu na dan čisto dovolj za zdravje. Porjavela koža po njegovih besedah zavira nastanek vitamina D, poleg tega pa ga ne moremo skladiščiti v telesu na zalogo. Sočasno je treba poskrbeti, da telo dobi dovolj kalcija. Dermatolog Luft, ki se tudi z jadranja vrne popolnoma bel, pravi, da kreme za sončenje ne obstajajo: "Napačno je, da se ljudje namažejo in gredo na sonce. Preparati z zaščitnimi faktorji so samo dodatna zaščita."

Po priporočilu stroke naj bi v Sloveniji ljudje uporabljali zaščitni faktor najmanj 20. Pri tem je treba upoštevati, da faktor "razredčimo", če nanesemo premalo kreme, olja ali mleka na telo. Nanesti bi ga morali 2mg na kvadratni centimeter kože 30 minut pred izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom, nato pa vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.

Pri mazanju ne smemo pozabiti na vrat, ušesa, nart, dlani,... Glavo moramo zaščititi s primernimi pokrivali, oči pa z sončnimi očali, ki nudijo dobro zaščito pred UV-žarki. Zvečer moramo na kožo nanesti negovalni pripravek, ki izsušeni koži povrne vlago. Pomembno je, da vsebuje tudi antioksidacijske sestavine, ki lovijo proste radikale in omogočijo popravljanje poškodb, ki so v koži nastale zaradi vpliva sonca.

Takšni antioksidanti so na primer vitamini E, C, glukozilrutin in drugi. Vsekakor pa na kožo po sončenju, še posebno, če nas je opeklo, ne smemo dajati mastnih pripravkov ali zelišč. Maščoba namreč prepreči hlajenje kože, zaradi zelišč pa lahko odreagiramo alergijsko. Uspešno se lahko zaščitimo tudi z oblačili. Delno nam pomagajo naša vsakdanja oblačila, ki pa ne smejo biti preveč sprana ali tanka.

Zelo dobro zaščito pa ponujajo posebna oblačila, ki nas ščitijo pred UV-žarki in jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Zdravniki še opozarjajo, da noben solarij ne daje "varne porjavelosti", saj je za vse oblike UV-sevanja znanstveno dokazano, da doprinesejo k razvoju kožnega raka in k prezgodnjemu staranju kože. Dermatologinja Tanja Planinšek poudarja, da zdravniki z opozarjanjem na nevarnost sončnih žarkov ne želijo "strašiti", ampak spodbujajo zdrav način življenja.
http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042366728

OZAVEŠČENOST

Danes 1. slovenski dan zaščite pred soncem

V Združenju slovenskih dermatovenerologov so jutrišnji 15. junij prvič razglasili za Dan zaščite pred soncem. K temu so jih vzpodbudili zaskrbljujoči podatki o pogostosti kožnega raka in drugih bolezni ter želja po čim večji osveščenosti o zaščiti pred soncem in posledicah prekomernega izpostavljanja soncu. Vse aktualne teme dermatologi predstavljajo na spletni strani www.zascitapredsoncem.si, svojo podporo akciji pa lahko izrazite tudi s včlanitvijo v Facebook skupino »Zagorela koža je out.«

V Združenju slovenskih dermatovenerlogov želijo s 15. junijem – Dnevom zaščite pred soncem razbiti stereotipe, povezane s soncem in sončenjem, ter dvigniti raven preventivne osveščenosti, s katero lahko posameznik naredi največ za svoje zdravje in dobro počutje.

Predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. derm., poudarja: ˝Glavnina aktivnosti, ki obsegajo spletno komuniciranje na www.zascitapredsoncem.si, Twitter profilu drSonce in na Facebooku v skupini & raquo;Zagorela koža je out«, kakor tudi osveščanje v ambulantah, lekarnah in v medijih, ne bo skoncentrirana le okoli 15. junija na Dan zaščite pred soncem, ampak bo osveščanje potekalo vso poletje.«

Sončenje namreč ni samo ležanje na plaži z namenom pridobivanja porjavele polti, ampak vsaka aktivnost na prostem, pri kateri smo izpostavljeni soncu in ki v končni fazi vodi v porjavitev kože. Slovenski dermatologi ob tem opozarjajo, da se moramo v času, ko se je poletje že začelo, izogibati soncu v času njegove največje moči in uporabljati ustrezno zaščito.

Osnova so seveda kreme za zaščito pred soncem, njihov širok izbor pa omogoča, da izberemo sebi najprimernejšo. Pomembno se je zavedati, da je poleg zaščitnih krem v času izpostavljenosti soncu pomembna uporaba pokrival, sončnih očal z ustrezno zaščito in oblačil, ki morajo biti, če so narejena iz naravnih materialov, gosto tkana. Dobro je tudi vedeti, da imajo majice žive barve manjšo prepustnost UV žarkov in tako nudijo boljšo zaščito pred soncem kot pa navadna bela bombažna majica. www.zascitapredsoncem.si
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=11807
http://www.zascitapredsoncem.si/?page=3
http://www.zascitapredsoncem.si/?page=4
http://www.zascitapredsoncem.si/?page=5
http://www.zascitapredsoncem.si/?page=6
http://www.zascitapredsoncem.si/?page=7
http://www.facebook.com/pages/ZAGORELA-KOZA-JE-OUT/105174929530864/
http://twitter.com/drSonce
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Jul 09, 2010 12:56 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Jun 17, 2010 5:11 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DELAVSKA ZAKONODAJA

Protesti ZSSS in drugih sindikatov:

"Delavska zakonodaja" na vladi in na ulici ZSSS bo danes protestirala pred poslopjem vlade, preostalih pet sindikatov napoveduje proteste pred parlamentom Vlada bo danes obravnavala paket treh zakonov s področja trga dela (novelo zakona o delovnih razmerjih, ki znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke, zakon o urejanju trga dela, ki nekoliko zvišuje denarna nadomestila za brezposelnost, ter zakon o malem delu, ki omejuje takšno delo na 720 ur na leto). ZSSS je zadnji večji protest pred vladnim poslopjem, ki se ga je udeležilo okoli 300 sindikalistov, pripravila aprila lani. Sindikati so nad odločitvijo vlade, da brez soglasja socialnih partnerjev pošlje zakone v nadaljnjo obravnavo, ogorčeni. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bo danes izvedla izredno konferenco, po njej pa bo pred poslopjem vlade pripravila protest. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je povedal, da želijo na tak način poudariti "absolutno nestrinjanje" s predlaganimi zakoni in z ravnjo socialnega dialoga. "To je prva vlada, ki posega v zakon o delovnih razmerjih brez soglasja sindikatov. S tem, ko namerava varčevati na račun najbolj ogroženih, se je tudi očitno postavila na stran lastnikov kapitala," je dejal Semolič. ZSSS bo, kot pravi, najprej počakala na potrditev zakonov na vladi, potem pa bo glede na faze postopka sprejemanja zakonov prilagajala naslednje akcije in stopnjevala sindikalni pritisk. "Odprte so vse poti, možna sta tako splošna stavka kot referendum," je opozoril Semolič. Če ne že zdaj, bodo referendum, kot napoveduje predsednik ZSSS, zagotovo izvedli v primeru sprejema predlagane pokojninske reforme ali pa ob korenitejših posegih v zakon o delovnih razmerjih, ki so napovedana za jesen. V tem drugem paketu sprememb delovne zakonodaje bodo najverjetneje predlagani odprava dodatka na delovno dobo, regres, odmor za malico... Čeprav so se v ZSSS za danes odločili za samostojen protest, pa Semolič poudarja, da med sindikati ni razhajanj. "Dobro je, da je več dogodkov in da se protest stopnjuje. Pri velikih akcijah bomo zagotovo nastopili vsi skupaj," je povedal. Predsednik KS90 Boris Mazalin je povedal, da "obžalujejo, ker je ponovno prišlo do soliranja ZSSS". "Žal mi je, da akcija ni enotna," je dejal in pojasnil, da se na akcije pripravlja tudi preostalih pet sindikalnih central. Predsednik Pergama Dušan Rebolj je napovedal, da bodo takoj, ko bodo zakoni prišli v parlament, pred poslopjem državnega zbora organizirali protest vseh preostalih petih sindikalnih central, Mazalin pa je dodal, da si prizadevajo za sklic seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Sindikalne centrale naj bi bile v zadnjih tednih močno dejavne tudi pri lobiranju v poslanskih skupinah. "Glede na pogovore ocenjujemo, da nas bo podprla opozicija, prav tako pa računamo tudi na glasove SD in Zares, saj so med njimi tudi ljudje s socialnim občutkom. Čeprav nas SD kot edina poslanska skupina ni sprejela, pa so pogovori s posamezniki v SD pokazali, da stališča znotraj poslanske skupine niso enotna," je dejal Mazalin. Vodja poslanske skupine Bojan Kontič nam je pojasnil, da se pogovoru s sindikati ne izogibajo in da je verjetno prišlo do kratkega stika v komunikaciji. Sicer pa se bodo poslanci SD do predlaganih zakonov opredelili, ko bodo ti v državnem zboru. Miloš Pavlica, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za socialni dialog, pravi, da ne razume sindikalnega zaostrovanja. "Pri teh treh zakonih je neusklajenih le malo stvari. Da bi zaradi tega padel celotni paket, ki že tako ne ponuja nič dramatičnega, pa se mi zdi nekorektno od sindikatov," je dejal Pavlica, ki ocenjuje, da imajo sindikati "še veliko manevrskega prostora", zlasti prek pogovorov s poslanskimi skupinami. Zakon o urejanju trga dela in zakon o malem delu bosta šla po Pavličevih besedah v parlamentarno proceduro po rednem postopku, kar pomeni, da bi o njima poslanci odločali šele jeseni. Čeprav so spremembe zakona o delovnih razmerjih sicer predvidene za obravnavo po skrajšanem postopku (v tem primeru bi bile v državnem zboru že na julijski seji), pa Pavlica dopušča precej možnosti, da se bosta predsednik državnega zbora in matični odbor tudi glede te novele odločila za redni postopek. Novosti zakona o urejanju trga dela Pogoj za pridobitev denarnega nadomestila se z 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih skrajšuje na devet mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih. Denarna nadomestila za brezposelnost se v prvih treh mesecih prejemanja zvišujejo s 70 na 80 odstotkov povprečne mesečne plače posameznika v zadnjih 12 mesecih (zdaj v osmih mesecih). Starejši od 55 let, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, bodo nadomestilo prejemali mesec dlje kot doslej, torej 25 namesto 24 mesecev. Pravico do prejemanja nadomestila bodo po novem imeli tudi registrirani brezposelni, ki z delom zaslužijo do 200 evrov neto na mesec. Aprila spet nižja plača Povprečna bruto plača za april je znašala 1483,44 evra, kar je za 1,1 odstotka manj kot mesec prej. Povprečna neto plača se je znižala za 0,8 odstotka in je znašala 960,02 evra. Vzrok za nižje plače je po ugotovitvah Statističnega urada (Surs) manjše število delovnih ur (za 2,9 odstotka) in nižji znesek izrednih izplačil. V primerjavi z aprilom 2009 se je povprečna bruto plača zvišala za 4,2, neto pa za 4,3 odstotka. Ob upoštevanju inflacije je povprečna plača realno porasla za 2,2 (bruto) oziroma 2,1 odstotka (neto). V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih se je povprečna neto plača znižala za pet odstotkov, v predelovalnih dejavnostih pa za 3,8 odstotka. Po drugi strani je povprečna neto plača v zdravstvu in socialnem varstvu porasla za 1,5 odstotka, v dejavnosti javne uprave in obrambe pa za en odstotek. V Sloveniji se je zaposlenost bolj zmanjšala kot v EU Število zaposlenih v EU se je v letošnjem prvem četrtletju glede na zadnje lansko trimesečje znižalo za 0,2 odstotka oziroma za 455.000 oseb, medtem ko se je zaposlenost v območju evra obdržala na enaki ravni, je včeraj sporočil Eurostat. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je bilo v EU 1,5 odstotka manj, v območju evra pa 1,2 odstotka manj zaposlenih. V Sloveniji se je število zaposlenih od zadnjega lanskega četrtletja zmanjšalo za 0,8 odstotka, glede na lansko prvo trimesečje pa za 3,6 odstotka. Največji upad zaposlenosti so glede na prejšnje četrtletje ter glede na prvo lansko trimesečje beležili v Litvi (za 3,5 in 7,6 odstotka) ter Latviji (za 2,7 in 14,9 odstotka). Zaposlenost se je na četrtletni ravni povečala na Finskem (za 0,5 odstotka), v Italiji (za 0,4 odstotka) ter v Avstriji in na Danskem (za po 0,1 odstotka), na letni ravni pa na Malti (za 0,6 odstotka) in v Avstriji (za 0,2 odstotka). Spremembe v delovnih razmerjih Višina odpravnine se znižuje na petino osnove (povprečna mesečna plača zaposlenega v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako leto dela. V prehodnem obdobju (eno leto po uveljavitvi zakona) bo zaposlenemu z več kot 15 let delovne dobe pripadla odpravnina v višini ene četrtine osnove. Po sedanji ureditvi pripada delavcem, ki so bili zaposleni od 5 do 15 let, četrtina osnove, tistim z več kot 15 let delovne dobe pa tretjina osnove. Odpovedni roki za zaposlene z najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se skrajšujejo s 150 na 90 dni, za delavce z vsaj 15 let delovne dobe pa s 75 na 60 dni. Kaj prinaša malo delo? Malo delo je v predlogu zakona opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur na mesec. Izjema velja za študente in dijake, ki jim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči 720 ur. Letni zaslužek je omejen na 6000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša štiri evre.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042367381

RDEČI KARTON

Sindikati vladi pokazali rdeči karton Premier Borut Pahor je prepričan, da so spremembe delavske zakonodaje nujne za to, da bomo iz krize izšli kot zmagovalci Vlada je včeraj sprejela "trojček zakonov" iz trga dela. Novela zakona o delovnih razmerjih znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke, zakon o urejanju trga dela zvišuje denarna nadomestila za brezposelnost, zakon o malem delu, v katerega bodo poleg študentov in dijakov vključeni tudi upokojenci in brezposelni, pa omejuje takšno vrsto dela na 720 ur letno . Državni zbor bo vse tri zakone obravnaval po rednem postopku - prvo obravnavo naj bi izvedli še pred parlamentarnimi počitnicami, postopek pa se bo nadaljeval še jeseni. Gregorčičeva: Protestniki so vladi pokazali rdeči karton in uničili Pahorjev semafor Na včerajšnjem protestu se je pred vladnim poslopjem zbralo okoli 400 sindikalistov. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, je povedal, da sodijo vsi trije zakoni v "paket povečevanja varne prožnosti". Poudaril je, da cilj sprememb ni zmanjševanje materialnih pravic, pač pa "hitrejše prehajanje zaposlenih med delovnimi mesti in delodajalci". Spremembe zakona o delovnih razmerjih bodo po njegovi oceni povečale prožnost, zakon o urejanju trga dela pa varnost. Svetlik je obenem pojasnil, da zakoni določajo najnižje standarde ter da se lahko socialni partnerji dogovorijo tudi ugodneje. Spremembe zakona o delovnih razmerjih in nov zakon o urejanju trga dela naj bi stopili v veljavo z začetkom leta 2011, zakon o malem delu pa zaradi nujne prilagoditve, kot je pojasnil minister, z začetkom leta 2012. Med sejo vlade je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) organizirala protest pred vladnim poslopjem, na katerem je okoli 400 sindikalistov z glasnimi vzkliki in žvižgi pozdravljalo besede govornikov in izrazilo svoje nasprotovanje predlaganim zakonom. Ob zaključku demonstracije, ki je trajala približno 45 minut, so udeleženci vladi simbolično pokazali rdeči karton in uničili vladni semafor (ta je bil iz papirja) izvajanja izhodne strategije. Premier Borut Pahor je po seji vlade povedal, da je protest legitimna oblika nasprotovanja vladi, da pa bi bil po njegovem mnenju bolj upravičen, "če vlada ne bi vodila toliko socialnega dialoga, kot ga je". Opozoril je, da ima kot predsednik vlade odgovornost, da izvleče Slovenijo iz krize, v ta namen pa je po njegovem mnenju treba najti "novo ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo". Na očitek sindikatov, da je vlada sprejela neusklajene zakone, je Pahor odvrnil, da ne bi izvedli nobene reforme, če bi čakali na soglasje vseh socialnih partnerjev, ter ob tem spomnil, da je vlada sprejela zakon o minimalni plači brez soglasja delodajalcev. Na Dnevnikovo vprašanje, ali meni, da lahko vlada ob tako močnem nasprotovanju sindikatov sploh izvede napovedane spremembe na trgu dela, pa je Pahor povedal, da pri zakonu o delovnih razmerjih ne bodo šli v večje posege brez načelne sprejemljivosti, medtem ko gre pri obeh drugih zakonih za nujne ukrepe, ki bodo omogočili boljše pogoje za zaposlene in brezposelne. Danes nov protest pred vlado Pred poslopjem vlade bodo danes protestirali brezposelni delavci Dela Tiskarne, Dela Inpo in Knjigoveznice Koper. Za protest so se, kot so pojasnili v sindikatu Pergam, odločili "zaradi likvidiranja podjetij in načrtnega metanja ljudi na cesto prek slamnatih podjetij brez odpravnin in dela plač". Protesta naj bi se udeležilo več kot 100 brezposelnih delavcev, ki bodo ob tej priložnosti vročili svoje zahteve državnemu sekretarju Milošu Pavlici. Brezposelni delavci zahtevajo delo, izplačilo odpravnin in zaostalih plač ter takojšnjo spremembo zakonodaje, s katero bi preprečili njeno izigravanje z ustanavljanjem slamnatih podjetij. Malo delo je zaposlitev brez delavskih pravic V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so opozorili, da je vlada v zakon o malem delu v zadnjem trenutku dodala člen, ki določa, da bo malo delo sicer imelo elemente delovnega razmerja, da pa iz tega ne bodo izhajale tudi sorazmerne pravice iz dela. "To pomeni, da bodo mali delavci imeli zaposlitev brez delavskih pravic," je povedala predsednica ŠOS Katja Šoba. Minister Svetlik je pojasnil, da je mogoče "male delavce" le na ta način zaposlovati na sistemizirana delovna mesta. Pahor: Dviga trošarin si ne moremo privoščiti Predsednik vlade Borut Pahor je po seji vlade povedal, da bo vlada ponovno razmislila o zvišanju trošarin. "Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja, da bi pretirana zaletavost pri trošarinah lahko inflacijo zvišala za eno odstotno točko. Takšnega dviga inflacije si ne moremo privoščiti, saj bi s tem povzročili upad življenjskega standarda," je povedal Pahor. Ker se bo, kot pravi, treba sprijazniti z manj prihodki, bo zdaj vlada preverila, kako bi pravično razporedila zmanjšanje odhodkov. Ob tem je zatrdil, da zadolževanje ne pride v poštev. Brezposelni so neobveščeni, podpirajo pa malo delo Kratek pogovor na Zavodu RS za zaposlovanje je pokazal, da iskalci zaposlitve niso prav nič seznanjeni s sprejemanjem nove zakonodaje na trgu dela. Med skoraj desetimi vprašanimi ni včeraj niti eden vedel, da je vlada sprejela nove zakone, in tudi ne, da je ZSSS pred vladnim poslopjem pripravila protest. Mitja, starejši iskalec zaposlitve, je po tem, ko smo ga seznanili z novostmi, povedal, da gredo spremembe "v minus zaposlenim in bodočim brezposelnim". Na vprašanje, ali lahko kaj storijo sindikati, pa je odgovoril, "da še nikoli niso nič dosegli oziroma da jim vedno uspeva le polovično". Luka, ki je bil pravkar na seminarju za samozaposlitev, je povedal, da ne nasprotuje znižanju odpravnin in skrajšanju odpovednih rokov, pri čemer se mu sindikati zdijo "antipatični, ker vedno preveč zahtevajo". Zdi se mu tudi, da "nikoli ne zastopajo mladih delavcev, ampak si samo nabirajo politične točke". Jasna, mlajša iskalka zaposlitve, ni o odpravninah in odpovednih rokih vedela ničesar, je pa tako kot Mitja in še nekateri, ki niso želeli biti imenovani, podprla uvedbo malega dela. Ta novost se jim zdi dobrodošla, da vsaj nekaj zaslužijo.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042367610

SOCIALNI MONOLOG

Svetlikova izjava je bila kaplja čez rob: Sindikati pozivajo ministra k odstopu Pet sindikalnih central je danes ministra za delo Ivana Svetlika pozvalo k odstopu. Nezadovoljni so z vodenjem socialnega dialoga, kaplja čez rob pa je bila sredina izjava ministra, da so sindikati soodgovorni za "sistem, ki je rodil tajkune". Ob sprejemanju sprememb delovne zakonodaje bodo pred DZ protestirali, ne izključujejo splošne stavke. Ministra za delo, družino in socialne zadeve Svetlika glede na njegove izjave, da "smo mi odgovorni za tajkune, da smo dovolili takšno privatizacijo", pozivam k odstopu, je na današnji skupni novinarski konferenci sindikalnih central Pergam, KS 90, Neodvisnost, Solidarnost in Alternativa v Ljubljani dejal predsednik Neodvisnosti Drago Lombar. Svetlik je v sredo v Odmevih na TV Slovenija dejal, da so "sistem, ki je rodil tajkune, v preteklosti socialni partnerji dogovorno kreirali in tu je skupna odgovornost, da takšen sistem je", ter da je bila "zakonodaja, ki ureja trg dela in poslovanje gospodarstva, sprejeta na konsenzualen način". Predsednik Pergama Dušan Rebolj, ki je sodeloval v omenjeni televizijski oddaji, je Svetlika zaradi te izjave pozval k odstopu ob današnjem protestu brezposelnih delavcev Dela Tiskarne, Dela Inpo in Knjigoveznice Koper pred vladnim poslopjem. "Ti ljudje so ostali brez službe zaradi izigravanja zakona, ustanavljanja slamnatih in drugih podjetij, kamor lastniki delavce pošiljajo, nato pa podjetja, ki nimajo premoženja, pošljejo v stečaj, delavci pa ostanejo brez odpravnin," je dejal Rebolj. Sindikati ogorčeni nad neusklajenimi predlogi zakonov Sindikati so ogorčeni nad tem, da je vlada predloge novele zakona o delovnih razmerjih, zakona o trgu dela in zakona o urejanju trga dela v DZ poslala neusklajene. Zato bodo predstavniki vseh petih central, računajo pa tudi na ostale, pred DZ, ko bodo poslanci odločali o teh zakonih, protestirali. Sindikati ne izključujejo ostalih aktivnosti, posebej ne splošne stavke in referenduma. Zaradi slabšanja položaja delavcev in tudi napovedanih sprememb pri pokojninah sindikati v podjetjih dobivajo "jasno sporočilo, da je potreben delavski upor", je dejal predsednik KS 90 Boris Mazalin. "Ali bomo s tem uporom 'sklatili' še koga, ni pomembno, saj se tako tudi obnašajo," je bil kritičen Rebolj. Sindikati računajo na "odgovornost" poslancev. Doslej so se pogovarjali s poslanci Zaresa, LDS in SDS. "Poslanske skupine so bile razumevajoče in nakazale, da takšnih sprememb v celoti ne bodo podprli," je ocenil Lombar. V prihodnjem tednu se bodo skušali sestati tudi s poslanskimi skupinami, ki jih še niso sprejele. "Če bodo zakonske spremembe v DZ sprejete, naj prevzame odgovornost tisti, ki je to zakuhal," je dejal Lombar. Dogovarjanje socialnih partnerjev je "kozmetika", je ocenil predsednik Alternative Zdenko Lorber, saj v treh mesecih niso dosegli nobenih sprememb. "Sprevrženo je, da vodiš dialog in se hkrati že od začetka zavedaš, da kompromisa ne boš sklenil," je dejal. "Dialoga ni, to so navadne kravje kupčije," se je Mazalin obregnil ob argumentacijo predsednika vlade, da so sedaj, potem ko so sindikati "dobili" minimalno plačo, na vrsti delodajalci. Predlagane spremembe po Lorberjevih besedah kažejo na namero po "avtokratskem načinu vodenja vlade", socialni dialog pa da je le "fototermin". Pri uveljavljanju prožne varnosti se le delodajalcem povečuje prožnost, dvig nadomestil za brezposelnost pa je prenizek, da bi govorili o večji varnosti, je dejal Lorber. Meni tudi, da predlagane spremembe pomenijo "napad na pojem zaposlitve za nedoločen čas". Predsednica Solidarnosti Nina Avbelj meni, da ni nobenih strokovnih podlag za znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, saj da so ti primerljivi z državami EU, ter da dvig minimalne plače ni bilo "nobeno darilo delavcem", saj mednarodne konvencije minimalno plačo opredeljujejo kot pravico do plačila za opravljeno delo, ki naj zagotavlja dostojno življenje. http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042367731
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60475958&section_id=1&article_id=3322114
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60476029&section_id=1&article_id=3322114

BOBU BOB
David Švarc, nekdanji sindikalist: "Ne potrebujemo predsednika vlade, ki nam skuša ugajati s poceni štosi in ki bi nam čistil čevlje! Potrebujemo vlado s čutom za poštenega delavca."
Četrtek, 17. junij 2010
www.vecer.com

SOCIALNO RAZSLOJEVANJE

Pot v socialno razslojevanje

Sedanja vlada bo tako oklestila delavske pravice, kot ni uspelo še nobeni, niti desni vladi pred njo. Vlada se je prvič v zgodovini samostojne države odločila, da bo brez soglasja sindikatov v parlament poslala spremembe delovnopravne zakonodaje, med katerimi sta tudi nov zakon o malem delu in novela zakona o delovnih razmerjih. Zadnji, ki ureja najpomembnejša razmerja v odnosu med delavci in delodajalci ter ga zaradi pomembnosti imenujejo kar »delavska ustava«, bo spremenjen v dveh pomembnih delih (nižanje odpravnin in krajšanje odpovednih rokov), katerih namen je poleg socialne funkcije odvrniti delodajalce od prehitrega odpuščanja. Odločitev vlade ima za delavce tudi velik simbolni pomen. Zanjo se je odločila leva vlada, ki bo tako oklestila pravice delavcev, kot ni uspelo še nobeni, niti desni vladi pred njo. To je nedvomno svojevrsten paradoks, gospodarska kriza je pri tem lahko le olajševalna okoliščina. Po drugi strani so sporočila sindikatov tokrat prepričljivejša kot pri nasprotovanju pokojninski reformi. V Sloveniji imamo zdaj samo 33 odstotkov zaposlenih delavcev, starejših od 55 let. Z znižanjem odpravnin in krajšanjem odpovednih rokov se bo ta delež še zmanjšal, kar vzbuja skrb, saj je to kategorija ljudi, ki najpogosteje zapade v trajno brezposelnost. Odstotek zaposlenih v rednem delovnem razmerju, ki ga mednarodna organizacija za delo imenuje kar »spodobno delo«, se bo predvidoma zmanjšal tudi zaradi malega dela, ki grozi z izpodrivanjem rednih delovnih razmerij podobno, kot smo priča izpodrivanju dela za nedoločen čas zaradi pogodb za določen čas. Več kot 80 odstotkov novih delovnih mest v Sloveniji je danes le za določen čas. Zato več generacij mladih, ki vstopajo na trg dela, sploh ne ve, kaj pomeni ekonomska in socialna varnost, ki jo prinaša delo za nedoločen čas. V luči teh dejstev bi bilo do prožne varnosti v resnici bolj varno priti po daljši, verjetno počasnejši, ampak solidarnejši poti. Izključno s prožno varnostjo bomo težko nadomestili podhranjenost z novimi investicijami in inovativnostjo ter s sodobnim delovnim okoljem, k prepričljivosti argumentov, ki jih ima nasprotna stran, pa višina odpravnin nekaterih predsednikov uprav, ki dosegajo zneske v višini 150.000 evrov, tudi ne pripomore.
http://www.delo.si/komentar/109972

DELAVSKA DRŽAVA ČRNA KNJIGA O SLOVENIJI - TAKO IMENOVANI DELAVSKI DRŽAVI

Cunami proti delavskim pravicam

Delavci v času krize potrebujejo dodatno zaščito, z zniževanjem odpravnin pa bodo delodajalci odpuščali še z večjo lahkoto - Leta 2009 je bilo izplačanih kar 61.439 izrednih denarnih socialnih pomoči - Zaradi skrajšanja odpovednih rokov bo odpuščeni delavec z več kot 15 leti delovne dobe prikrajšan še za pol plače, opozarjajo sindikati 1035 let bi delal delavec z minimalno plačo in 40 leti delovne dobe za odpravnino Boška Šrota. Nekaj gnilega je v deželi tej… To je le ena od številk, ki jo je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije objavila v najnovejši publikaciji, Črni knjigi o Sloveniji - tako imenovani delavski državi, v kateri predvsem s številkami pokaže, kje delavci v naši deželi smo in kam gremo. Napisana je v spomin socialnemu dialogu v Sloveniji, črnemu torku prejšnji teden, ko so bili sindikati na pogajanjih pri predsedniku vlade o predlaganih spremembah delovnopravne zakonodaje, trga dela in malega dela priča neverjetnemu socialnemu čutu predsednika in ministra za delo. "Da ne bo pomote. Ne gre za socialni čut do delavk in delavcev, do tistih, ki z nizkimi prihodki iz dneva v dan težje živijo. Gre za socialni čut do tistih, ki so nas s svojim pohlepom, željo po hitrem bogatenju, finančnimi prevarami in tajkunskimi prevzemi pahnili v krizo." Drugače, pravijo, ni mogoče razumeti odločitve, da se v zakonu o delovnih razmerjih znižajo odpravnine in skrajšajo odpovedni roki ter da se na široko odprejo vrata prekernim, negotovim oblikam zaposlovanja, ki bodo izkoriščanje delavcev še povečale.

http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/tema_tedna/1042367210 http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60477451&section_id=1&article_id=3323730

"Urediti je treba plačilno nedisciplino in delovnopravno zakonodajo"

Tako pravi Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je minulo sredo postal Štefan Pavlinjek, dosedanji predsednik upravnega odbora zbornice. Za podpredsednika zbornice je skupščina izvolila Štefana Grosarja, obema pa je bil zaupan štiriletni mandat. Štefan Pavlinjek: Na našo močno zahtevo se spreminjata ZDR in zakon o trgu dela, kajti zahtevamo, da je delovnopravna zakonodaja primerljiva z evropsko delovnopravno zakonodajo. To ne pomeni odpuščanja, ampak zagotavlja fleksibilnost zaposlovanja. (Foto: Jana Petkovšek Štakul) "V obrtno-podjetniški zbornici želimo obdržati kontinuiteto, zavzemati se za kar najbolj pozitivno zakonodajo, ki zadeva naše člane. Želimo vzpostaviti najnujnejše, življenjsko pomembne ukrepe, ki jih mora država rešiti. To sta plačilna nedisciplina sive ekonomije in delovnopravna zakonodaja," je poudaril Štefan Pavlinjek, sicer lastnik in direktor podjetja Roto. Poleg tega ima vodstvo OZS nalogo, da vseh 93 zahtev, ki so jih predstavili na dnevih slovenske obrti, umesti v zakonodajo. Inovatorji so v sredo vladi poslali deklaracijo, v kateri opozarjajo na položaj inovativnosti v državi in predlagajo spremembe. Kakšno je vaše sodelovanje? Z inovatorji OZS dobro sodelujemo, vendar se stvari zaostrijo, ko bi bilo treba s strani države financirati uvajanje inovacij v proizvodnjo in trženje. Sicer pa dobro sodelujemo s fakultetami ter spodbujamo prenos znanja in tehnologije v obratovalnico. Zelo dobro sodelujemo na sejmu MOS, na katerem omogočamo prikaz njihovih inovacij. Katere ukrepe bi kot podjetnik predlagali za oblikovanje podjetjem bolj spodbudnega okolja v Sloveniji? Za to, da bi v Sloveniji zavladalo spodbudno okolje za podjetništvo, potrebujemo več denarja za spodbujanje inovativnih projektov, kot tudi za izboljšanje tehnološke opremljenosti podjetij. In to po načinu dajanja 40 odstotkov nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. Predlagam tudi subvencioniranje zaposlovanja mladih in subvencioniranje prvih podjetniških korakov tistih, ki imajo dobre razvojne programe. Kako bosta ZDR in zakon o trgu dela vplivala na razmere v podjetjih? Na našo močno zahtevo se spreminjata ZDR in zakon o trgu dela, kajti zahtevamo, da je delovnopravna zakonodaja primerljiva z evropsko delovnopravno zakonodajo. To ne pomeni odpuščanja, ampak zagotavlja fleksibilnost zaposlovanja. Pozdravljamo zakon o malem delu in vse oblike takšne zakonodaje, da se bodo prebivalci Slovenije lahko uradno zaposlovali ali odločali za svojo samostojno pot. Zahtevamo hitro ustanovitev sklada za odpravnine, saj je to pozitivno za zaposlene.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042368370

PROTIDELAVSKI ZAKONI

Sindikati pred parlamentom svarili: "Umaknite protidelavske zakone z dnevnega reda" Kljub temu da naj bi bila parlamentarna obravnava predloga novele zakona o delovnih razmerjih in zakona o zdravstveni dejavnosti odložena, so ožja vodstva sindikalnih central danes, ko DZ začenja julijsko zasedanje, pred državnim zborom z javnim shodom izrazila nestrinjanje z uvrstitvijo neusklajenih zakonov v parlamentarno proceduro. S transparentom "Umaknite protidelavske zakone z dnevnega reda" so se predstavniki sindikalnih central zbrali pred državnim zborom slabo uro pred začetkom redne julijske seje. Kot je novinarjem poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, je predlog dnevnega reda s predlogom uvrstitve nekaterih zakonov, ki niso usklajeni s sindikati, velika napaka slovenske politike. "V izjemno težkih časih za slovenske delavke in delavce prihaja kar nekaj predlogov z namenom, da se zmanjšajo njihove pravice, kakovost življenja. To je velika napaka, ker so glavna žrtev krize delavci, ki niso nič krivi za lumparije in vse, kar se je hudega zgodilo," je dejal Semolič. Današnji shod predstavnikov sindikalnih central je po Semoličevih besedah resno opozorilo, da se neusklajeni zakoni umaknejo iz parlamentarne procedure. Prihodnji koraki so odvisni od dogajanja v DZ na julijski seji in sprejetih odločitev. "Naše ravnanje diktirajo politiki s svojimi odločitvami. Kar vemo, je, da se bodo borili, da se raven delavskih pravic absolutno ne zniža," je zatrdil Semolič. Predsednik ZSSS opozarja, da so sindikati kadarkoli v stanju privabiti delavce, da so protesti mnogo večji in močnejši. "Ampak mi gremo postopoma, najprej z opozorili. Danes gre za simboliko," je dejal Semolič. Precej oster je bil predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj: "Če se bo nadaljevalo s pokojninsko in zdravstveno reformo, bo jeseni splošna stavka ali pa pridemo pred državni zbor. Mi imamo sklepe, ki jih bomo absolutno v celoti uresničili."
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042372647

BOBU BOB
Darja Radić, gospodarska ministrica: "Zdaj res že vsi rečejo, delavci smo reveži, država nič ne poskrbi za nas. Jaz pa pravim, reči moramo tudi, dajmo, dajmo, dragi delavci, tudi vi morate nekaj narediti. Ne se smiliti sami sebi, razmišljajte, kaj bi počeli, kako bi počeli, pridobivajte znanja za to."
Sobota, 28. avgust 2010
www.vecer.com

POSLANSKA ČRNA LISTA

ZSSS je objavil črno listo poslank in poslancev, na kateri se bodo znašli tisti, ki bodo glasovali v prid zakonodaji, ki poslabšuje položaj delavk in delavcev. Na njej je trenutno 46 imen. ZSSS bo ob vsakem glasovanju o zakonodaji, za katero bo ocenil, da bo škodila delavcem, popravil črno listo poslank in poslancev.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je začela objavljati črno listo poslank in poslancev. Na listo se uvrstijo vsi člani državnega zbora, ki so sprejeli kakršno koli protidelavsko zakonodajo. Prvo listo so oblikovali na podlagi glasovanja o predlogu Zakona o malem delu 26. oktbora. Goran Lukič, svetovalec ZSSS za socialno področje, trg dela in migracije je povedal, da je osnovni namen liste javnost seznaniti s konkretnimi aktivnostmi poslank in poslancev. Po mnenju sindikata ima vsak državljan pravico biti informiran o tem, kako njegov poslanec glasuje o določenem zakonu, ki lahko tudi neposredno vpliva na položaj državljanov. Zato so se odločili, da začnejo tako akcijo in redno informirajo volivke in volivce. Trenutno so listo sestavili le na podlagi glasovanja o omenjenem zakonu. Ta je po besedah Lukiča za sindikate izjemnega pomena, a "na žalost gre trend predvsem v negativno smer". Lista je za zdaj objavljena na njihovi spletni strani. Posodabljali jo bodo sproti oziroma vsakič, ko bodo poslanci v parlamentu glasovali o zakonodaji, ki bo "dokazljivo proti interesom delavstva". "Upamo, da bo to čim manjkrat, saj to pomeni, da se sprejema čim več take zakonodaje, ki je v prid delavstvu," je dodal. Na vprašanje, ali misli, da bodo poslanci s to listo kaj bolj pazljivi pri glasovanju o takih zakonih, pa je Lukič odgovoril, da velikih pričakovanj ne goji. A meni, da imajo volilke in volilci pravico biti informirani. Upa, da bo to na člane državnega zbora vplivalo pozitivno, "če pa bo to vplivalo negativno, tako da bodo negativno reagirali, pa bo to še en korak več k temu, da smo lahko zelo zaskrbljeni nad našo demokracijo v Sloveniji," je zaključil. Na listi so poleg imen poslancev sive in črne pike. Sive pike so dobili tisti poslanci, ki so bili na seji navzoči in niso glasovali proti omenjenemu zakonu.
To so Roberto Battelli,
Laszlo Germič,
Franc Bogovič,
Franci Kek,
Ribič Janez in
Radovan Žerjav.

Precej več imen pa je dobilo črno piko, torej tisti poslanci, ki so glasovali v prid zakonu o malem delu. To so:
Mirko Brulc,
Renata Brunskole,
Alan Bukovnik,
Anton Colarič,
Bogdan Čepič,
Andreja Černak Meglič,
Matevž Frangež,
Pavel Gantar,
Ljubo Germič,
Milan Gumzar,
Matjaž Han,
Miran Jerič,
Luka Juri,
Franc Jurša,
Anton Kampuš,
Janez Kikelj,
Janja Klasinc,
Vasja Klavora,
Miroslav Klun,
Bojan Kontič,
Križman Marjan,
Dušan Kumer,
Dejan Levanič,
Tomaž Tom Mencinger,
Breda Pečan,
Alojz Posedel,
Alojzij Potočnik,
Majda Potrata,
Miran Potrč,
Vili Rezman,
Andreja Rihter,
Borut Sajovic,
Vili Trofenik,
Janko Veber,
Anton Urh,
Cvetka Zalokar Oražem,
Matjaž Zanoškar in
Melita Župevc.
http://24ur.com/novice/slovenija/crna-lista-za-poslanke-in-poslance.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 15, 2010 4:53 pm; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Jun 17, 2010 7:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POSREDOVALNICA

/13/...tolikanj opevano in hkrati toliko osovraženo MALO DELO je pri nas zgolj, še ena oblika in možnost zaposlovanja, tako nezaposlenih, upokojencev in študentov, zato je nastanek takega spletnega portala dobrodošel, predvsem pa tudi moti, da nikjer niso navedeni in zapisani ustanovitelji družbe: Twisted Evil

Opazili s(m)o:

Že prva posredovalnica 'malega dela' S portalom želijo avtorji omogočiti naročnikom malega dela, da v nekaj urah pridobijo večje število ponudnikov Na spletu se je pojavil nov portal maladela.si, namenjen tako ponudnikom kot iskalcem dela. Fizične in pravne osebe, ki iščejo izvajalca za manjša dela, storitve ali projekte oziroma lahko ponudijo različna znanja za izvedbo le teh, se lahko brezplačno včlanijo na portal in poiščejo stike. Uporabniki licitirajo za delo "Vse se začne pri naročniku, ki lahko prek portala odda naročilo za izvedbo nekega malega dela, denimo izdelava spletne strani, tako, da opiše malo delo, določi kraj izvajanja dela, ga uvrsti v izbrano kategorijo del in določi ceno, ki jo je pripravljen plačati za storitev," je pojasnil eden od ustvarjalcev portala Matej Kosmina. Izvajalci lahko konkurirajo za izvedbo dela z oddajo ponudbe, v kateri navedejo reference, ponudijo ugodno ceno in določijo rok izvedbe dela. "Vse nejasnosti okrog naročila malega dela lahko naročniki in izvajalci dodatno razjasnijo na info deski, ki se oblikuje ob naročilu malega dela," še dodaja Kosmina. Naročnik licitacijo zaključi z izborom izvajalca in s tem pridobi tudi njegov kontakt. Objava oglasov brezplačna Portal je začel poskusno delovati prejšnji mesec, širši javnosti pa je bil predstavljen šele zdaj. "Cilj portala je omogočiti naročnikom malega dela, da v nekaj urah pridobijo večje število ponudnikov, dobijo vpogled v ponudbo na trgu in izberejo najugodnejšega izvajalca," razlaga Kosmina. Vse storitve portala so popolnoma brezplačne, do zdaj pa imajo že več kot sto registriranih uporabnikov.
http://mojevro.finance.si/282698/Opazili-s%28m%29o-%AEe-prva-posredovalnica-malega-dela

POLITIKA ZASEBNOSTI

Za uporabo nekaterih delov portala maladela.si se je treba prijaviti z uporabniškim imenom in geslom. S prijavo na portal se strinjate, da se vaši osebni podatki, ki ste jih posredovali ob pridobitvi uporabniškega imena in ob uporabi portala MALADELA.SI, uporabijo na način in v namene, opisane v nadaljevanju teh pogojev. Upravljalec portala se zavezuje, da bo vaše osebne podatke, dobljene prek portala MALADELA.SI, skrbno varovala in da jih ne bo posredovala tretjim osebam. Zavezuje se tudi, da bo varoval zasebnost uporabnikov portala MALADELA.SI. Podatke o uporabi strani portala, ki se bodo zbirali avtomatsko in ki ne omogočajo vpogleda v osebne podatke, bomo uporabili z namenom izboljšanja uporabe portala. Osebni podatki, ki jih uporabnik posreduje ob pridobitvi uporabniškega imena in ob uporabi portala MALADELA.SI, se bodo obdelovali in uporabljali z namenom zagotavljanja storitev portala maladela.si, za zagotavljanje neposrednega obveščanja uporabnika o novih storitvah portala MALADELA.SI in za preverjanje, ali uporabnik uporablja portal MALADELA.SI in storitve, ki so dostopne prek portala, v skladu s temi pogoji. Osebni podatki se bodo zbirali, obdelovali in hranili v skladu z Zakonom o varstvu podatkov.
http://www.maladela.si/
http://www.maladela.si/html.php?id=privacy http://www.internetmojster.com/recenzije/maladela-si.2.html

NEMČIJA

Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije je pripravila zapis o dogajanju na področju malega dela v Nemčiji na podlagi ugotovitev Nemške sindikalne centrale DGB Ljubljana, 10.6. 2010

DEJSTVA O MALEM DELU – PRIMER NEMČIJE KOLIKO?

* Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1,6 milijona. To je več kot 7-odstotni upad. Vzporedno s tem se je število delovnih razmerij s skrajšanim delovnim časom povečalo za več kot 1,7 milijona. To je skoraj 30-odstotni porast. Približno 2/3 od tega so mala dela.

* Leta 2006 je 9,2 % zaposlenih v novih zveznih deželah opravljalo izključno mala dela. Leta 2001 jih je bilo pičlih 5 %.

* Delež malih del pri celotni zaposlitvi se je od leta 1995 skoraj potrojil. Obseg malih del se je tudi že od nove ureditve iz leta 2003 ponovno občutno povečal. Število vseh oseb, ki opravljajo mala dela, se je v zadnjih letih ustalilo na visoki ravni (pri približno 7 milijonih, od tega je 64 % žensk).

* Decembra 2007 je bilo skupno 7,8 mio oseb zaposlenih v omejenem obsegu, od tega dobrih 5 mio oseb, ki so imeli izključno marginalno delnih zaposlitev (MDZ).Pri skupnem številu 27 mio zaposlenih z obveznim socialnim zavarovanjem v istem obdobju je to razmerje znašalo 21,6 %. To pomeni, da dobra petina vseh delavcev v Nemčiji dela izključno na področju malega dela, z vsemi, največkrat negativnimi posledicami.

KJE?

* Če pogledamo posamezne panoge, potem vidimo, da malo delo prevladuje predvsem v storitvenem sektorju, v trgovini in gostinstvu ter v poslovanju z nepremičninami.

NADOMESTITVENI UČINEK

Negotove zaposlitve, torej tudi mala dela, so nadomestile običajna delovna razmerja! In sicer v velikem slogu. Kajti: če bi s porastom neznačilnih delovnih razmerij dejansko nastalo več dela, bi se moralo v Nemčiji povečati število skupno opravljenih delovnih ur. To se pa od leta 1997 ni zgodilo!

* Weinkopfova (2008) opozarja na izjemno naraščanje mini-del (»mini jobs«) v določenih, predvsem storitvenih dejavnostih v Nemčiji v zadnjih letih. V nekaterih dejavnostih, kot recimo čiščenje ali skrbstvena dela, je število malih del celo preseglo število polno zavarovanih delovnih mest.

STROŠKOVNI DUMPING

* Raziskava Jacobijeve in Schafnerrja je ugotovila, da je najbolj pomemben razlog za naraščajočo popularnost tako imenovanih marginalnih delnih zaposlitev, med njimi tudi malega dela med delodajalci njegova stroškovna primerjalna prednost. Če bi iz sedanje politike MDZ izvzeli izjemo le delnega plačevanja socialnih prispevkov do višine 400 €, bi popularnosti MDZ med delodajalci strmo padla. 2 Vzporedno zniževanje priliva v socialne blagajne na račun ustvarjanja novih delovnih mest je izjemno nevarno početje, ki dolgoročno negativno vpliva na vzdržnost javnih socialno zavarovalniških skladov, na kar opozarja tudi sama Mednarodna organizacija dela (ILO, 2009).

RAZBIJANJE DELOVNIH MEST

* Predvsem ima velik pomen tudi kvalitativen razvoj.

Razkosanje dela (s polnim delovnim časom) vpliva na delovne procese. Primer maloprodaje-> 2,9 milijona zaposlenih - od tega 930.000 oseb, ki opravljajo mala dela; mala dela so delovala kot pospeševalci strukturnih sprememb. Obseg dela je bil razdrobljen in porazdeljen, se pravi: prišlo je do upada zaposlitev s polnim in s skrajšanim delovnim časom z obveznim socialnim zavarovanjem in do eksplozije malih del. Mala dela v maloprodaji gredo tako rekoč v korak s pristopom »ravno ob pravem času« (just-in-time) v proizvodnji. Na tovrstne primere je opozorila Komisija Združenega kraljestva za enake možnosti v svojem poročilu za leto 1998, ki je ugotovila prakso razbijanja rednih delovnih mesta na več mini delovnih mest.

ZAPOSLENI PRVEGA, DRUGEGA IN TRETJEGA REDA

* Eksplozija malega dela sledi vzorcu ‚polni delovni čas samo še za vodstveno raven’, izkušeno delovno silo kot ‚sidro’ v vsakdanjem poslovanju, ki tudi niso vedno zaposleni s polnim delovnim časom, in poleg teh vse večja armada prilagodljivih oseb, ki opravljajo mala dela.

ZAPOSLENI REVNI

* Mala dela so zaznamovana z nizkimi (najnižjimi) plačami, visoko fluktuacijo in zelo redkimi poklicnimi in poslovnimi možnostmi za napredovanje zaposlenih.

* Edine države, ki so se v 90 letih lahko merile z Nemčijo po stopnji dohodkovne enakosti so bile Skandinavske države. Vendar pa se je ta slika v zadnjih letih v Nemčiji zelo spremenila – tudi in predvsem na račun izrazitega porasta števila malih del, kjer je po nekaterih podatkih incidenca zaposlenih revnih več kot 90 o.t. (glej: Weinkopf, 2008) – in katerih število je med leti 1995 in 2005 naraslo za 150 o.t., medtem ko je število polnih zaposlitev padlo za okoli 13 o.t. (Kalina, Weinkopf, 2007)

FLEKSPLOATACIJA

Zaposleni, ki opravljajo malo delo, niso v enaki meri udeleženi pri poslovnih ugodnostih in delovnopravnih ureditvah. Večina delavcev, ki opravljajo mala dela, se znajde na obrobju delovnega kolektiva. Leta 2004 je na primer skoraj 8 % oseb, ki so opravljale mala dela, in »kar« 56 % zaposlenih z obveznim socialnim zavarovanjem prejelo plačilo v času odsotnosti zaradi bolezni.

PREHOD V REDNO ZAPOSLITEV

Reforma malih del ni privedla niti do napovedane množične legalizacije dela na črno niti do zaposlovanja brezposelnih z obveznim socialnim zavarovanjem. Za zaposlene se je malo delo pri „opazovanju po panogah izkazalo kot slepa ulica na poklicni poti in pridobivanju kvalifikacije", torej nasprotno od želenega mostu do prve redne zaposlitve. 3 Izkušnje žensk (pogovor s Kristino Schröder v januarju) kažejo: prav v panogah z največ osebami, ki opravljajo mala dela, kot so maloprodaja, hotelirstvo in gostinstvo, časopisne hiše in čiščenje zgradb ter zdravstvo, absolutno prevladujejo mala dela in skoraj ni prehodov v redno zaposlitev.

*Inštitut WSI je trenutno dokazal: samo 10 % oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v običajno delovno razmerje. Večina jih ostane v malem delu ali znova ostanejo brez dela.

ŽENSKE IN MALO DELO

* Ženske so z deležem od 65 % do 93 % že danes nesorazmerno zastopane pri vseh oblikah pogosto neprostovoljne marginalne zaposlitve.

* Absolutno število odvisnih zaposlenih žensk neprestano narašča. Skoraj polovica je zaposlenih predvsem s skrajšanim delovnim časom – z obveznim socialnim zavarovanjem ali v malem delu. Novi trend se imenuje »neprostovoljen skrajšan delovni čas«

* Četrtina zaposlenih s skrajšanim delovnim časom z manj kot 21 urami na teden (= približno 1 milijon) je leta 2008 navedlo, da dela s skrajšanim delovnim časom samo zato, ker jim delo za polni delovni čas ni bilo ponujeno. V novih zveznih deželah ne preseneča, da so te številke s 64 % vprašanih občutno višje, predvsem med ženskami. (Vir: St. Bundesamt 2009). Centrali del gradiva je povzet iz uradnih stališč nemške sindikalne centrale DGB.
http://www.sindikatzsss-podravja.si/aktualno/aktualno_2010/pdf/dejstava_o_malem_delu_nemcija_10_6_2010.pdf

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Jun 21, 2010 9:58 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KNJIGOVEZNICA KOPER & DELO TISKARNA INPO in STEČAJ

Odlazek po stečaju Knjigoveznice Koper v stečaj poslal še podjetje Delo Tiskarna INPO

"Scenarij Martina Odlazka se uresničuje," je včerajšnjo odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča o začetku stečaja nad invalidskim podjetjem Delo Tiskarna INPO komentiral predsednik konference sindikatov Pergam Delo Lojze Adamlje. Že prejšnji mesec se je v stečaju znašla tudi Knjigoveznica Koper, ki naj bi bila po njegovih besedah skupaj z omenjenim invalidskim podjetjem le slamnato podjetje omenjenega "grafičnega tajkuna".

V letu 2006 je namreč Delo Tiskarna ustanovila Delo Tiskarno INPO ter polovico zaposlenih prezaposlila v novo hčerinsko podjetje. Podjetje je tudi dobilo status invalidskega podjetja ter bilo tako deležno mnogih ugodnosti s strani države. V lanskem letu so nato privabili še slamnatega lastnika Knjigoveznico Koper, na katero so prenesli 65 zaposlenih. Število zaposlenih v Delu Tiskarni se je tako, med drugim tudi zaradi prezaposlitev, od leta 2006 do konca lanskega leta zmanjšalo s 330 na le 50 ljudi. Delavci, ki pa so bili prezaposleni, so oziroma bodo v kratkem ostali brez služb. V začetku maja se je namreč že koprsko podjetje znašlo v stečajnem postopku, vendar ker je brez premoženja, si delavci iz stečajne mase ne obetajo veliko.

Okoli 80 delavcev v invalidskem podjetju si medtem od stečaja obeta nekoliko več, saj je možno, da država poplača del terjatev do delavcev. Ti so aprila prejeli le dve tretjini plače, majska plača jim ni bila izplačana, prav tako niso prejeli regresa. "Problematično je tudi to, da veliko delavcev že 30 let dela za minimalno plačo in da gre za težko zaposljiv kader," dodaja Adamlje.

Povedal je tudi, da sta se Delo Tiskarna ter omenjeno invalidsko podjetje medsebojno sporazumela, da bodo delavci v primeru, da se invalidsko podjetje znajde v težavah, znova prezaposlili v matično družbo. Omenjeno smo skušali preveriti pri direktorju podjetja Delo Tiskarna INPO Luku Reflaku, vendar nam ga ni uspelo priklicati. Poklicali smo tudi stečajno upraviteljico Knjigoveznice Koper Darjo Seme, vendar je bila nedosegljiva.

Poročali smo sicer tudi, da bodo lastniki Dela Tiskarne v kratkem odločali o odprodaji nepremičnin družbe. Čeprav ni jasno, za katera zemljišča gre, ni treba posebno poudariti, da je družba med drugim lastnica zemljišča na elitni lokaciji v središču Ljubljane na Dunajski 5, kjer ima svoje prostore tudi časopisna družba Delo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042368635

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli