Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Jun 25, 2010 7:52 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DEŽURSTVA

/13/...danes je bila zelo poučna oddaja na programu Discovery in sicer o veliki epidemiji leta 2000 v Kanadskem mestu WALKERTON, ki je takrat imel 5400 prebivalcev in je zaradi bakterije Escheri chia coli ( E. coli ) O157: H7 v vodi zbolelo 2300 prebivalcev, več kot polovica mesta. Ob prizadevnosti in prisebnosti posebej zdravnika dr. Murray McQuigge ter kasnejši hitri organizaciji prevozov v bolnišnico Ontario, ni bilo še veliko več žrtev. Dejstvo ostaja, da bo veliko takrat bolnih še vedno trpelo trajne posledice, bolezni ledvic in visokega pritiska, tudi zaradi neodgovornih na vodovodu, ki so v svojih preiskavah zanikali nevarnost in mestnim oblastem lagali.
http://en.wikipedia.org/wiki/Walkerton_Tragedy
http://www.cbc.ca/news/background/walkerton/
http://www.thepost.on.ca/ArticleDisplay.aspx?e=2588522 http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2213946/
http://www.cfpc.ca/cfp/2002/oct/vol48-oct-editorials-3.asp

* Zgoraj omenjeno je lahko samo opomin vsem nam, kaj se lahko pripeti ob zatajitvi ali celo laganju posameznih služb, ki pač morajo izvajati nadzor nad kakovostjo voda, zraka in tudi zemlje. Hkrati pa je za uspešnost očuvanja zdravja posebna odgovornost tudi pri organiziranju vseh zdravstvenih dejavnosti, Inštituta za Varovanje Zdravja, posebej zdravnikih in vsemu preostalemu mediciskemu osebju, prav zato zaskrbljujejo dogodki ob napovedanem zniževanju njihovih plač, ne da bi ob tem pomislili tudi na zmanjševanje pacientovih pravic. Ostaja tudi dejstvo, da si morda niti ne znamo prav predstavljati, koliko pregledov in s tem tudi rešenih življenj, se opravi v času samo enega dežurstva ali tudi takoimenovanega stanja pripravljenosti. Prav tako se pa tudi premalo zavedamo, kaj to pomeni za družine zdravstvenih delavcev, ki so ravno v tem času dežurstva za marsikaj prikrajšane. Najtežje pa je pri nas, vrednotiti finančni učinek takih dejanj, kar velja tako za rešena življenja, kot tudi pri plačilu njih rešavanja in zato je prav, da bi se oglasilo, čim več prizadetih, kajti le tako bi pridobili bolj objektivno sliko, brez nepotrebne politikantske navlake: Twisted Evil

24 UR

24-urno dežurstvo družinske zdravnice

Dan dežurne zdravnice:
Po treh stavkih mi je jasno, da gre za srčni infarkt Če za uvod dobro premislim, mi po zakonu sploh ne bi bilo treba dežurati, saj imam doma dva majhna otroka. Eden od njiju še ni dopolnil treh let, še 10 mesecev mu manjka do takrat. Pa vendar je bila želja po izkušnjah v urgentni službi tako velika, da sem se še v času porodniškega dopusta vključila v opravljanje dežurne službe v lokalnem zdravstvenem domu. Bili so me zelo veseli, saj jim zdravnikov za dežurstva vedno primanjkuje. Moje dežurstvo Zbudi me budilka dvajset čez šest na sobotno jutro. Čaka me 24-urno dežurstvo, zato moram v službo vzeti dovolj hrane in pripomočke za osebno higieno. Vem, da se moram tiho odpraviti od doma, da ne zbudim svojih najbližjih. Pa vendar se med mojimi pripravami zbudi hčerka. Hudo mi je. Kako naj ji razložim, da spet odhajam od doma, že štirinajsti dan zapored? Tudi prejšnji vikend sem bila odsotna, v petek od jutra do večera in potem vso soboto in nedeljo. Udeležila sem se namreč intenzivnega izobraževanja o oskrbi poškodovanca na terenu in pridobila mednarodno licenco. Tečaj je bil naporen, izkušnje pa neprecenljive. Z idejo v glavi, da je za ogroženega bolnika na terenu dobro le najboljše, ni nobena ura treninga preveč ali prenaporna. Dobro, mami, reče hčerka, se bom pa k očiju stisnila, in gre nazaj v posteljo. Ob njeni reakciji se mi odvali kamen od srca in lažje se odpravim od doma. Na poti do službe razmišljam, da je sobota drugačna od drugih dni, prav tako nedelja pa prazniki tudi. Takrat ljudje ne sedijo v službah, otroci niso v vrtcih in šolah. Ti dnevi so namenjeni preživljanju prostega časa. Ljudje gredo v naravo, se ukvarjajo s športom, imajo zabave, žal pogosto združene z alkoholom, na cestah se pojavijo motoristi, v deželo pridejo turisti. Za nas pa vse to pomeni le naval ljudi s čebeljimi ali osjimi piki, ki pogosto vodijo v resne alergične zaplete. Pojavi se tudi več resnih poškodb in več kritičnih poslabšanj že prej prisotnih bolezni. Vsega naštetega je med vikendi več kot med tednom in za vse to je odgovorna ena ekipa. Za celotno območje bomo danes trije. En zdravnik, ena medicinska sestra in en reševalec. V mislih ponovim še odmerke zdravil za oživljanje otrok in že sem preoblečena v uniformo. Zdravniški mobilni telefon zvoni Bolniki že čakajo, zato takoj začnemo delati. Še dobro, da smo trije, saj lahko le tako obvladujemo situacijo. Eno gospo je ponoči začelo močno boleti uho, drugo je zagrabil krč v vratne mišice. Medtem ko pregledujem gospo z znano kronično obstruktivno boleznijo pljuč z očitnim težkim dihanjem, moj zdravniški mobilni telefon neprestano zvoni. Pregled prekinem. Gospa postane slabovoljna. Razložim ji, kako pomembno je, da se na take klice hitro odzovem, saj lahko vsak od teh klicev pomeni tudi nujni klic na pomoč in boj za življenje. Prekinitve dela zaradi dvigovanja telefonov zahtevajo od mene še dodatno energijo. Naslednji pride na vrsto mlad fant s hudo obliko infekcijske mononukleoze, ki ga napotim na infekcijsko kliniko. Zvrstijo se še dva gospoda s povišano telesno temperaturo in punčka s poškodbo prsta na nogi. Naredimo še dve prevezi naročenih ran in nastavimo dve infuziji antibiotika. Vse to do desetih. Nato pokliče žena, da mož že cel teden menja dan za noč, prekomerno pije alkohol kot že 30 let, ne zadrži več ne blata ne urina, da tudi hoditi ne more več in da govori čudne stvari. Obljubim, da pridem na hišni obisk. Medicinska sestra mi poišče bolnikovo kartoteko, tako se pobliže spoznam z njegovim stanjem. In res, gospod je slab, njegova žena pa tudi. Vidi se, da je tudi ona na koncu z živci, opazim tudi, da ima stranske učinke po kemoterapiji. Gospod je v deliriju, ne odgovarja smiselno na moja vprašanja, zato se odpravimo v Psihiatrično bolnišnico Idrija. Med vožnjo upam, da ne bi še kdo v tistem trenutku, ko smo odsotni, potreboval nujno pomoč. Opazujem telefon, na katerega smo prevezani iz ambulante na teren, ta k sreči molči. Molči še vso pot do Logatca, kjer pa ugotovimo, da nas trije pacienti že čakajo pred ZD. Na hitro iz avta ocenim, da k sreči ni nič resnega, nato pregledam vsakega posebej. Začnemo čutiti lakoto, zato si naročimo kebabe, ki so priljubljen obrok na terenu, saj ni nujno, da poješ toplega. Topel obrok med delom pogosto ostane le želja, saj te lahko vsak hip preseneti nujni klic. Delamo naprej. Eno gospo je uščipnilo v križu, mlad fant si je poškodoval prst, ki ga zašijem. Pride še močno pretresena gospa, ki se je ustrašila sveže krvi na blatu. Ugotovim, da ima hemoroide, in jo pomirim, da to ni nič hudega. Druga, mlajša gospa ima vnetje mehurja, najstnica pa angino. Mamica majhnega otroka ima vnete oči, enoleten fantek pa ponovno vnetje srednjega ušesa. Prideta še mlajša moška, oba s tujki v očesu, ki ju uspem odstraniti. Vesela sta, saj ju je prizadeto oko že močno bolelo. Pride še kolesar, ki ga je avto odrinil, pri tem je padel na levi komolec. Sklep je močno otečen in boleč, potrebno bo rentgensko slikanje za izključitev zloma v Ljubljani. Do ZD se je pripeljal sam. Prosi, če ga peljemo v Ljubljano na urgenco. Težko rečem ne, vendar vztrajam, da gre sam, saj njegovo stanje ni urgentno in zato prevoz z našim vozilom po zakonu ni upravičen. Sledi 15 minut miru. Ravno prav, da uredim vso dokumentacijo dosedanjih pregledov. Nato pozvoni. Tokrat vrata odprem sama. Vstopi 37-letni moški. Po treh stavkih mi je jasno, da ima srčni infarkt. Odredim vso ustrezno terapijo, premestimo ga v reševalno vozilo in urgentno odpeljemo v Klinični center. Med prevozom, ko lovim ravnotežje v hitro premikajočem se avtu in skrbim za vse življenjske funkcije pacienta, urgentni telefon neusmiljeno zvoni. Iz pogovora ugotovim, da pred ZD čaka še en gospod, ki zelo težko diha. Po telefonu težko ocenim, kako resno je njegovo stanje, zato mu svetujem, da pokliče 112, če čuti, da ne bi mogel zdržati vsaj eno uro, ko se bo naša ekipa že vrnila. Kliče še ena mama za sina, ki si je zvil gleženj. Počutim se kot robot. Delati moram pet stvari hkrati. Nadzorujem bolnika, mu dajem prava zdravila, kličem v bolnišnico in sporočam, da prihajamo v desetih minutah z zelo ogroženim bolnikom, izpolnjujem protokol nujne intervencije in napotnico ter odgovarjam na telefonske klice. Bolnika na IPP uspešno predamo, zaradi resnosti stanja namreč že čakajo na nas s pripravljeno ambulanto za prednostni sprejem. Pohvalim celotno ekipo za dobro opravljeno delo, saj je bil življenjsko ogrožen gospod ustrezno oskrbljen v izjemno kratkem času, kar je izrednega pomena za preživetje srčne mišice. Ko se vrnemo, nas čaka gospod, ki težko diha. Je znan pljučni bolnik in s pregledom ugotovim, da je tudi on ogrožen zaradi pljučne odpovedi. Ponovno se odpravimo na urgentno vožnjo. Že na avtocesti me kličejo iz doma starejših občanov, da je stanje 95-letne gospe, ki ima sicer številne težke bolezni, resno in da se lahko zgodi, da bo v kratkem umrla. Povem, da jo pridem pogledat takoj, ko se vrnemo z Golnika. Že na poti nazaj proti ZD mi sporočijo, da je umrla. Dogovorim se za mrliški ogled. Med mrliškim ogledom me kličejo še starši z bolnimi otroki in dogovorimo se, da pridejo v ambulanto. Prvih 12 ur Minilo je 12 ur službe. Pregledali smo okoli 30 bolnikov, vmes bili v Idriji, Ljubljani in na Golniku. Enkrat nam je uspelo jesti in enkrat smo imeli 15 minut pavze. Večino časa so moje delo in miselne procese med pregledovanjem bolnikov prekinjali telefoni, kar zahteva še dodatno energijo. Ko se vrnemo z mrliškega ogleda, nas v ambulanti pričaka še sedem bolnikov. Težka pljučnica pri 60-letni gospe, hudo poslabšanje astme pri 9-mesečnem otroku in obojestranska pljučnica pri štiri tedne starem dojenčku. Druga starejša gospa je padla, deklica ima vnetje ušesa, mlada ženska pa ognojek v žrelu. Noč. Počitka tudi tokrat ne bo. Ura je deset zvečer. Končno se situacija začne umirjati, čakalnica je prazna. Odpravimo se počivat in upamo, da nas čaka mirnejša noč, kot je bil dan. Ko se uležem v posteljo, čutim, kako mi začne postopoma padati srčni utrip in kako dobro dene, da si lahko odpočijem. Pa ne za dolgo. Ob enih zjutraj dobimo klic 112. Takoj se mi srčni utrip spet dvigne, pripravljena sem na najhujše. Kliče odrasel sin, da je mama izgubila ravnotežje in padla vsaj štiri metre globoko iz drugega nadstropja v klet na stopnišču brez ograje. Ko pristopim, vidim lužo krvi na tleh pod glavo. Gospa odgovarja zmedeno na moja vprašanja, diha primerno, tudi krvni obtok je zaenkrat stabilen. Sumim, da gre za poškodbo glave in hrbtenice, zato jo pravilno imobiliziramo in oskrbimo vse rane. Na vso moč se potrudimo, da jo spravimo iz kleti do avta dve nadstropji višje in jo odpeljemo urgentno v Ljubljano. Med vožnjo imam vsaj tokrat mir pred telefonom in moje misli se lahko osredotočijo le na poškodovano gospo. Tudi promet je ponoči mirnejši, tako da nas v reševalnem vozilu ne premetava. V ZD se vrnemo ob štirih ponoči. Popijem vodo, pojem čokolado. Ko ravno spet zaspim, me zbudijo zaradi otroka z visoko vročino. Kmalu je ura sedem zjutraj in po 24 urah grem domov. Utrujena in neprespana, toda mirna v duši, saj sem delo opravila po svojih najboljših močeh. Želim si, da bi dan potekal mirno in lagodno, kar pa je ob dve- in štiriletniku prava utopija. Tudi spat ne grem, saj sta otroka komaj čakala, da pride mami domov, in zaslužita si mojo pozornost. Če bolnikov ne pustim na cedilu, tudi njiju ne bom, saj sta moja sončka. Bilanca Če na hitro povzamem, smo v 24 urah pregledali 40 bolnikov, od tega smo opravili štiri nujne intervencije, delali smo ves dan in večino noči. Bolniki so bili stari od štiri tedne do 95 let, imeli so tako internistična obolenja kot poškodbe. Vse našteto od nas zahteva široko znanje, veliko mero fizične in psihične kondicije. Upam, da je iz zapisanega razvidno, zakaj imamo slovenske zdravnice dokazano krajšo življenjsko dobo kot druge ženske v Sloveniji. Razumem mlajše kolege zdravnike, zakaj se ne odločajo za delo družinskega zdravnika v manjših perifernih zdravstvenih domovih, kot je naš, saj si verjetno želijo manj stresno življenje in več priznanj za predano delo, kot jih dobimo mi. V našem ZD trenutno manjkajo trije družinski zdravniki in en pediater, na razpise se nihče ne prijavi že več let. Če se trenutno zaposleni zdravniki danes odločimo, da umaknemo soglasja o nadurnem delu, lahko ZD jutri zapremo. Moje znanje ima svojo ceno Če pa za konec zapišem še, da sem za opravljeno delo v vseh 24 urah dobila približno 220 evrov neto za 8 ur redne ambulante in 16 ur dežurstva, vas vprašam, gospod Pahor, ali ste pripravljeni prevzeti tako odgovorno in intenzivno delo za tako nizko plačilo. Pravite nam, da je še to preveč. Zame je stvar zelo enostavna. Za manj denarja bom raje ostala doma in prosti čas preživela s svojo družino. Tudi moje znanje ima svojo ceno in vem, da nisem edina, ki tako razmišljam.
Damjana Palčič Berce, dr. med., specializantka družinske medicine, Zdravstveni dom Logatec
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042368055

DRUŽINSKO ŽIVLJENJE

Vsega imajo vrh glave, trpi tudi družinsko življenje:

Zdravniki že umikajo soglasja za dežurstva Boris Rižman: Zaradi dežurstev se odpovedujemo tudi družinskemu življenju; zaradi javnega bombardiranja pa imamo vsega vrh glave Zdravniški sindikat Fides je svoje člane včeraj pozval k umiku soglasij za nadurno delo, na katerih za zdaj sloni precejšen del dežurne službe. Kot je povedal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, je polovica članstva že izpolnila obrazce, po katerih z nadurnim delom ne soglašajo več. Konrad Kuštrin: Za urgenco bo poskrbljeno. Za bolnišnico pa bo to tako, kot če se zdrobil ležaj na kolesu. Stvar se slej ko prej ustavi. Sindikalni zaupniki bodo umike za zdaj deponirali, je povedal. Uradno jih bodo vložili 30. junija, torej mesec dni prej, preden bi začela veljati novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki znižuje plačilo dela v dežurni službi. "Za urgenco bo poskrbljeno. Za bolnišnico pa bo to tako, kot če se zdrobil ležaj na kolesu. Stvar se slej ko prej ustavi," je dejal Kuštrin. Umik soglasij bo po njegovih besedah zagotovo prinesel tudi podaljševanje čakalnih dob, saj se bo delo omejilo na zagotavljanje nujnih medicinskih storitev. Resno bolni in poškodovani zaradi umika soglasij ne smejo biti zaskrbljeni, je dodal. Skoraj dve tretjini slovenskih zdravnikov je članov Fidesa, umik soglasij je po pozivu zanje obvezen. Po Kuštrinovih besedah pa jih ni bilo treba prepričevati: "Več kot polovica soglasij je bilo umaknjenih, še preden je glavni odbor Fidesa sprejel tak sklep." Fides še vedno vztraja pri umiku členov novele zakona o sistemu plač, ki prinašajo nižje plačilo dežurstev. Vlada je medtem pripravljala že napovedani memorandum, ki pa naj bi vseboval predvsem razloge za predlagan rez v plačilo dežurstev in različne podatke, s katerimi naj bi ga utemeljili. Kuštrin je pozno popoldan, ko memoranduma še niso prejeli, dejal, da od tega dokumenta ne pričakuje ničesar novega. "Polovica članstva na kliniki mi je že predložila umike soglasij, na nekaterih oddelkih pa so to podpisali praktično vsi zdravniki," je povedala Helena Mole z ginekološke klinike UKC Ljubljana. Tudi v UKC Maribor zdravniki že podpisujejo obrazce za umik soglasij, je povedal Boris Rižman in dodal, da "v obdobju nenehnega bombardiranja s tem, kako zdravniki služimo z dežurstvi, se ne pove, da dežuramo za prebivalstvo, zato, da so bolniki ob vsakem času oskrbljeni. Zdravniki se ob tem odpovedujemo tudi družinskemu življenju, smo pa nedvoumno pokazali, da imamo tega vrh glave."
http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042367602

UMIK SOGLASIJ

Umik soglasij za nadurno delo že podpisala večina zdravnikov:

Dežurstva blagajno stanejo 117 milijonov evrov letno Množično včlanjevanje v Fides Zdravstvena blagajna bo imela glede na zadnje projekcije letos 12,3 milijona evrov, prihodnje leto pa že 108 milijonov evrov nepokritega minusa. Te projekcije bodo predstavljene na ponedeljkovi seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), generalni direktor ZZZS Samo Fakin pa je kljub grozečemu umiku soglasij zdravnikov za nadurno delo še vedno prepričan, da je rez v plačilo dežurstev potreben. Zdravstvena blagajna bo imela glede na zadnje projekcije letos 12,3 milijona evrov, prihodnje leto pa že 108 milijonov evrov nepokritega minusa. Rezu še naprej ostro nasprotuje zdravniški sindikat Fides, ki bo ministru za zdravje Dorijanu Marušiču v ponedeljek izročil odgovor na vladni dokument, ki našteva razloge za spremembo zakona o sistemu plač oziroma znižanje plačila dežurstev. Umike soglasij, ki so jih začasno deponirali, je po Kuštrinovih besedah medtem že podpisala večina slovenskih zdravnikov, tudi tistih, ki niso člani Fidesa. Kot nam je potrdil Kuštrin, je v zadnjih dnevih prišlo tudi do množičnega včlanjevanja zdravnikov v Fides, v katerega sta bili že pred tem včlanjeni približno dve tretjini slovenskih zdravnikov. Vladnega dokumenta do ponedeljka v Fidesu ne komentirajo, poudarjajo pa, da so sami že povedali, kako bodo ravnali v nadaljevanju. Zdaj je na potezi vlada, je poudaril Kuštrin. Če bo prišlo do odpiranja kolektivne pogodbe, ki jo je kot možnost že omenjala vlada, bo imel svoje zahteve tudi Fides, je spomnil: glavna bo postavitev standardov in normativov zdravniškega dela. ZZZS bi imel po zadnjih projekcijah do konca leta dobrih 66 milijonov evrov primanjkljaja, a bi ga lahko delno pokril z dobrimi 54,6 milijona evrov, kolikor je ostalo od presežkov minulih let. Prihodnje leto bi bilo glede na te projekcije 108 milijonov evrov tekočega primanjkljaja. Ta bo v veliki meri posledica predvidenega povišanja plač v zdravstvu, pri katerem bosta preostala koraka povišanja blagajno stala 95,6 milijona evrov, pojasnjujejo na ZZZS. Napovedi pa so zelo negotove, je opozoril Fakin, saj prihodki letos iz meseca v mesec močno nihajo. "V letošnjem letu ne vidim večjih težav za zavarovance, tudi v naslednjem letu ne, bodo pa motnje v finančnem poslovanju zdravstvenega sistema," je povedal. "Umik soglasij ne bo katastrofa" Za stabilizacijo v prihodnjem letu bo treba ukrepati že zdaj, je opozoril Fakin, učinek nižjega plačila pri dežurni službi pa bi bil po njegovih besedah "več kot dobrodošel". "To je pametna, razumna in potrebna poteza," je poudaril. Množičen umik soglasij za nadurno delo, k kateremu je zdravnike pozval Fides, po njegovem ne bo tako zelo velika katastrofa za slovensko zdravstvo, saj se da marsikaj rešiti z drugačno organizacijo. "Dejstvo je, da ne moremo financirati vsega, za kar so se dogovorili v času konjunkture, ko je bilo denarja dovolj. Zdaj je recesija, plače so šle v celem gospodarstvu navzdol. Nič ne pomaga, treba je iskati rešitve," je poudaril. Fakin se ob tem močno zavzema za plačilo zdravnikov glede na izmerjeno delo, kar bi veljalo tudi za dežurstva. Dežurna služba stane zdravstveno blagajno letno 117 milijonov evrov (prihodki zdravstvene blagajne bi letos glede na finančni načrt znašali okoli 2,3 milijarde evrov). Poleg stroškov dela v dežurni službi ta številka med drugim zajema tudi materialne stroške in stroške nujnih prevozov, so pojasnili na ZZZS.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042368139

1800

Medicinskih sester premalo, a jih ne zaposlujejo; v bolnišnicah jih primanjkuje kar 1800

V bolnišnicah jih primanjkuje kar 1800, šole zanje se množijo, varčevanje pri zaposlovanju pa prinaša tveganje za bolnike Čeprav se je njihovo zaposlovanje v kriznem času skorajda zaustavilo, nekatere pa so celo na zavodu za zaposlovanje, bi v slovenskih bolnišnicah potrebovali okoli 1800 dodatnih diplomiranih medicinskih sester. "Še pred nekaj leti smo ugotavljali, da je medicinskih sester v Sloveniji premalo in da bi zato potrebovali nekaj več šol. Medtem se je politika zaposlovanja nepričakovano spremenila, hkrati pa se je začelo na novo ustanavljati visoke strokovne šole. Bojimo se lokalnih volitev, saj vsake volitve prinesejo kakšno novo šolo," je opozorila Klemenčeva. Tako kažejo podatki razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego, ki so upoštevali evropske standarde, v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije pa opozarjajo, da varčevanje pri zaposlovanju medicinskih sester ni smiselno, saj prinaša tveganje za bolnike. Zaračunali za pripravništvo Po besedah predsednice zbornice Darinke Klemenc raziskave kažejo, da se, če se iz intenzivne nege "odvzame" le ena sestra, smrtnost tamkajšnjih bolnikov poveča za 4 odstotke. Kot je pojasnila, pomanjkanje medicinskih sester in njihova preobremenjenost med drugim prinašata večje tveganje za bolnišnične okužbe. Na drugi strani se potrebe po zdravstveni negi ob staranju prebivalstva in naraščanju števila kroničnih bolnikov, ki ga spremlja, povečujejo. V register, ki ga vodi zbornica, je trenutno vpisanih 17.031 izvajalcev zdravstvene nege. Na zavodu za zaposlovanje je medtem nekaj deset diplomiranih medicinskih sester in nekaj sto zdravstvenih tehnikov. Klemenčeva se boji, da Slovenija mnoge, ki trenutno študirajo, izobražuje za delo v zahodni Evropi, kjer še vedno na široko zaposlujejo diplomirane medicinske sestre iz drugih držav. "Še pred nekaj leti smo ugotavljali, da je medicinskih sester v Sloveniji premalo in da bi zato potrebovali nekaj več šol. Medtem se je politika zaposlovanja nepričakovano spremenila, hkrati pa se je začelo na novo ustanavljati visoke strokovne šole. Bojimo se lokalnih volitev, saj vsake volitve prinesejo kakšno novo šolo," je opozorila Klemenčeva. Danes je v Sloveniji kar osem visokih šol za medicinske sestre, pri čemer pa se na treh šolajo le izredni študentje. Srednjih šol je enajst, le 15 odstotkov njihovih dijakov pa se na koncu zaposli v zdravstvu, je pojasnila Klemenčeva. V slovenskem zdravstvu kroži okoli 5000 študentov in dijakov zdravstvene nege, ki opravljajo klinično prakso, česar sistem po njenih besedah "ne zmore". Pomanjkanje prakse, ki je s tem povezano, in na katerega so ob naraščanju števila šol že opozorili, se lahko po besedah Klemenčeve pokaže tudi v večjem tveganju za strokovne napake. Na drugi strani je po srednji šoli zelo težko dobiti pripravništvo v zdravstvenem zavodu. Nedavno so se tako srečali s primerom, ko je zasebni zdravstveni zavod pripravnici izstavil račun za to, da jo je sploh sprejel. Zbornica je zaradi vsega tega priporočila omejitev vpisa, kar pa sta upoštevali le dve visoki šoli, je povedala Klemenčeva. Zahtevam po vračanju denarja se bo sindikat uprl Položaj srednjih medicinskih sester, ki opravljajo delo diplomiranih medicinskih sester, je še vedno nedorečen. Poleg tega naj bi po neuradnih informacijah prišlo do odločitve za revizijo izplačevanja dodatnega plačila za srednje medicinske sestre na intenzivni terapiji. "Ministrstvo za zdravje se lahko odloči za revizije. Uprli pa se bomo temu, da bi morali zaposleni denar vračati zaradi nečesa, za kar niso bili sami odgovorni," je napovedala predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar. Zdravstveni zavodi so po izteku dogovora o dodatnih 12 do 20 odstotkih k plačam srednjih medicinskih sester na intenzivnih terapijah med čakanjem na sistemske rešitve, ki jih še vedno ni, ravnali vsak po svoje. Nekateri so dodatne odstotke srednjim medicinskim sestram tako izplačevali, čeprav za to niso imeli pravne podlage. Po besedah Mlakarjeve sta še vedno mogoči dve rešitvi tega vprašanja: ena so nacionalne poklicne kvalifikacije, druga pa, da se ugotovi, v kolikšnem deležu posamezna srednja medicinska sestra opravlja delo diplomirane, in ta del tudi ustrezno plača.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042358455

FLORENCE

Položaj medicinskih sester naj uredi zakonodaja

Problemska konferenca Sindikata Florence je osvetlila trenutni položaj medicinskih sester v Sloveniji. Kakšna pa bo njihova prihodnost? Glede na direktive EU je edina prava medicinska sestra tista, ki ima visoko strokovno izobrazbo. Ne glede na to izobraževalni sistem v Sloveniji še vedno ohranja medicinsko sestro s srednješolsko izobrazbo in medicinsko sestro z visokošolsko izobrazbo. Direktive EU in izbobraževanje Stroka zdravstvene nege in resorno Ministrstvo za zdravje sta odločena, kot smo slišali na konferenci, da upoštevata sprejete direktive EU in v čim krajšem času razmerje med zaposlenimi srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami spremenita v 30 odstotkov proti 70 odstotkov v korist diplomiranih medicinskih sester. Da bi to lahko izpeljali, so bili pripravljeni zaposliti tudi medicinske sestre iz tujine (ki pa k nam ne želijo) in močno povečati vpis na visoke zdravstvene šole. Te so zrasle kot gobe po dežju, vpis je v zadnjem obdobju postal tako rekoč neomejen, sprejet je lahko vsak, kakovost njihovega izobraževanja pa ni vedno na najvišji ravni. Znanje in izkušnje Danes je med približno 17.000 zaposlenimi zdravstvenimi tehniki in medicinskimi sestrami dobrih 11.000 takih, ki imajo srednješolsko izobrazbo in mnogi med njimi po danes veljavni razmejitvi opravljajo dela in naloge, za katera bi potrebovali visoko strokovno izobrazbo. Imajo potrebno znanje, ki so si ga pridobili ali formalno v prejšnjem sistemu, ali neformalno ob delu, bogate delovne izkušnje z desetimi, petnajstimi, dvajsetimi in več leti delovne dobe, ob zaposlitvi pa so izpolnjevali tudi vse pogoje za zaposlitev in so imeli ustrezno izobrazbo za delo, ki so ga in ga še vedno opravljajo. Kaj se bo v prihodnje zgodilo z njimi? Na to vprašanje na konferenci od socialnih partnerjev ne od Ministrstva za zdravje, ne od Zbornice zdravstvene in babiške nege nismo dobili odgovora. Slednja predlaga, naj si pridobijo dodatno izobrazbo. A žal je to večini onemogočeno. Ne zato, ker ne bi bili sprejeti na visoko šolo ali ne bi bili sposobni opraviti izpitov. Zgolj zato, ker so zaposleni v izmenah, ponoči, ob vikendih in praznikih, vsak mesec pogosto opravijo tudi 50 in več nadur, ob tem pa skrbijo tudi za svoje družine, in časa za naporen študij in vaje tako rekoč ni. Spet med začetniki Izobraževanje na visoki zdravstveni šoli bi jih tudi stalo 3500 evrov na leto, česar si večina s svojo plačo ne more privoščiti. Tega denarja nimajo niti zdravstveni zavodi, kljub temu da bi zaposlenim, ki se jim spremeni zahtevana izobrazba za zasedbo delovnega mesta, pridobitev dodatne izobrazbe morali omogočiti. Ob vsem pa ne smemo prezreti dejstva, da so tisti, ki so zbrali čas in denar in si pridobili višjo izobrazbo, v sistemu zopet postali začetniki, pa čeprav največkrat niso zamenjali ne oddelka, ne dela ... Imamo torej veliko strokovno usposobljenih zaposlenih medicinskih sester z dolgoletnimi izkušnjami, ki ne smejo opravljati strokovno zahtevnega dela, pa malo visoko strokovno izobraženih, ki nimajo prepotrebnih izkušenj in vsega ne zmorejo. In imamo strokovno izobražene, ki so pridobili izkušnje še pred pridobljeno visoko izobrazbo, pa so plačani enako kot začetniki. Zakonska ureditev V praksi zaradi kadrovske politike, ki ni hotela ali ni mogla slediti usmeritvi stroke, razmejitev del ni (povsod) mogoča, zato zaposleni z različno izobrazbo (in seveda različno plačo) opravljajo enako delo. In kje je rešitev? V Sindikatih v zdravstvu Slovenije Pergam, katerih član je tudi Florence, menimo, da je edina prava rešitev v zakonski ureditvi statusa teh zaposlenih. Z Zakonom o zdravstveni dejavnosti bi morali zaposlenim, ki že vrsto let z vsem formalno in neformalno pridobljenim znanjem in izkušnjami opravljajo dela, za katera se po novem zahteva visokošolska izobrazba, omogočiti ta dela opravljati še naprej in jih za to seveda tudi primerno plačati. Zaposleni, ki imajo na takih delovnih mestih manj kot deset let delovne dobe, bi si morali v določenem obdobju pridobiti dodatno izobrazbo, kar bi jim morali delodajalci omogočiti tako s plačilom študija kot tudi z odsotnostjo. Podobno so zadeve že pred leti uredili v vzgoji in izobraževanju v svojem zakonu, ki velja tudi za medicinske sestre, zaposlene v vrtcih. Pergam je tak predlog v socialnem dialogu ob usklajevanju predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti tudi podal Ministrstvu za zdravje, a je bil ta brez argumentov zavrnjen. V Florence se strinjamo, da je za kakovostno in varno delo v zdravstveni negi potrebna dobra izobrazba, ki jo je treba skladno z razvojem medicine in zdravstvene nege nenehno dopolnjevati in nadgrajevati. Vendar je treba priznati tudi znanje in izkušnje, pridobljene ob delu na neformalen način, ki ga današnje srednje medicinske sestre vsakodnevno izkazujejo pri svojem strokovnem delu ob bolniku. Če resorno ministrstvo še naprej ne bo razumelo, da je nujno treba rešiti prepad med stanjem in potrebami na trgu dela na eni strani in izobraževalnim sistemom na drugi strani, bo položaj še naprej nevzdržen. Torej Pro Quo Bono (Za čigavo dobro)? Predvsem za bolnika, pa tudi za tistega, ki zanj skrbi.
Vesna Rugelj je predsednica sindikata FLORENCE
http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042357805

2284

Številke različne, realnost jasna: zdravnikov primanjkuje

Doseženo je bilo načelno soglasje za povečan vpis na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru za študijsko leto 2011/12 V Sloveniji manjka 2284 zdravnikov, so ministrstvu za zdravje pred dnevi sporočili predstavniki zdravništva. Pri izračunu so upoštevali potrebe zdravstvenih domov, bolnišnic in potrebna nadomeščanja koncesionarjev, ki odhajajo v pokoj. Poleg tega so všteli tudi potrebe po povečanju števila zdravnikov zaradi predvidenega znižanja normativa na primarni ravni. »Mislim, da v Sloveniji ta trenutek ni zdravnika, ki ne bi dobil dela. Mogoče res ne v tistem kraju, kjer bi rad bil, ali za denar, ki bi ga želel,« je prepričana Gordana Živčec Kalan, ki je tudi v.d. direktorice Zdravstvenega doma Izola. Tit Albreht z IVZ opozarja, da se je poslabšala demografska struktura, hkrati pa smo uvedli celo vrsto novih, tudi preventivnih programov. Zdravniška zbornica je kot dolgoročni ukrep za pridobivanje zdravnikov predlagala ministrstvu za zdravje povečan vpis na medicinskih fakultetah. Po mnenju Živčec-Kalanove brez pomoči ministrstva za visoko šolstvo in znanost ne bo šlo, saj bodo morali najti primerne prostore za predavanja in vaje. Minister za zdravje Dorijan Marušič nam je potrdil, da se je o povečanem vpisu na obeh medicinskih fakultetah že pogovarjal z obema dekanoma in tudi ministrom za visoko šolstvo. V Sloveniji manjka 2284 zdravnikov, so ministrstvu za zdravje pred dnevi sporočili predstavniki zdravništva. Pri izračunu so upoštevali potrebe zdravstvenih domov, bolnišnic in potrebna nadomeščanja koncesionarjev, ki odhajajo v pokoj. Poleg tega so všteli tudi potrebe po povečanju števila zdravnikov zaradi predvidenega znižanja normativa na primarni ravni (v splošni, otroški in šolski ambulanti ter dispanzerju za ženske). Po izračunih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) iz leta 1986 naj bi leta 2000 potrebovali 5200 zdravnikov (zdaj jih imamo 5252). Tit Albreht z IVZ opozarja, da se je poslabšala demografska struktura, hkrati pa smo uvedli celo vrsto novih, tudi preventivnih programov, zato bi po njegovem z dodatnimi 300 do 500 zdravniki lahko ohranili enako raven zdravstvene oskrbe. Za obnavljanje obstoječe zdravstvene mreže bi tako v Celju potrebovali 175, v Krškem 26, v Kopru 134, v Kranju 79, v Ljubljani 578, v Mariboru 203, v Murski Soboti 79, v Novi Gorici 73, v Novem mestu 89 in na Ravnah na Koroškem 98 dodatnih zdravnikov, kar skupaj pomeni 1534 zdravnikov. Številka je v resnici za 1030 manjša, saj toliko zdravnikov že opravlja specializacijo in nanje v prihodnjih nekaj letih lahko računamo. Torej bi potrebovali še 504 nove specialiste. Dodatnih 750 zdravnikov pa bi po mnenju predsednice zdravniške zbornice Gordane Živčec Kalan potrebovali zaradi nižanja delovnih normativov na primarni ravni, ki ga predlaga odbor za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, in sicer zato, ker zdravniki družinske medicine v zadnjih letih prevzemajo vrsto novih nalog, pa tudi zato, da bi imeli za bolnika na voljo več kot le 6,5 minute časa. Posledice feminizacije medicine Živčec-Kalanova opozarja, da je treba pri izračunih upoštevati tudi feminizacijo zdravniškega poklica. Na področju družinske medicine imamo že 82 odstotkov zdravnic, med vsemi zdravniki pa je žensk 60 odstotkov. Težavo feminizacije tega poklica pojasni Albreht: "Zaradi porodniške in bolniške odsotnosti zdravnic bi morali upoštevati, da zdravnica opravi približno 0,8 odstotka dela moškega kolega. Zato bi na pet zdravnic potrebovali eno dodatno, če želimo, da zdravnice zaradi odsotnosti kolegic ne bi bile prekomerno obremenjene." Zdravniška zbornica je kot dolgoročni ukrep za pridobivanje zdravnikov predlagala ministrstvu za zdravje povečan vpis na medicinskih fakultetah. Po mnenju Živčec-Kalanove brez pomoči ministrstva za visoko šolstvo in znanost ne bo šlo, saj bodo morali najti primerne prostore za predavanja in vaje. Minister za zdravje Dorijan Marušič nam je potrdil, da se je o povečanem vpisu na obeh medicinskih fakultetah že pogovarjal z obema dekanoma in tudi ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Povedal nam je, da so že dosegli načelno soglasje za povečan vpis, vendar bodo več študentov lahko vpisali šele v šolskem letu 2011/12, saj je bil letošnji razpis za vpis končan še pred začetkom njegovega mandata. Tako Albreht kot Živčec-Kalanova sta prepričana, da moramo svoje zdravnike izšolati sami. "Uvoz zdravnikov je nezanesljiv," pove Albreht in to utemelji s primerom Velike Britanije in Finske. Velika Britanija se je zanašala na priliv zdravnikov iz Indije in Pakistana, a je ostala brez njih, saj se zaradi boljših ekonomskih razmer doma vse manj zdravnikov odloča za delo na Otoku. "Finska je celo štipendirala študente medicine na Poljskem. Toda ti so se po končanem študiju, potem ko je Poljska postala del EU, raje odločili za delo v tistih državah, kjer so življenjske razmere bolj prijazne," je ilustriral Albreht. Zdravniška zbornica je do lani razpisovala specializacije za posamezna specialistična področja za potrebe javne mreže dvakrat na leto, po novem pa so razpisi odprti ves čas. "Na tak način smo postopek za začetek specializacije skrajšali za 3 do 6 mesecev, saj se kandidati na specializacijo lahko prijavijo po 4 mesecih opravljenega pripravništva. V času, preden opravijo strokovni izpit, so končani tudi vsi postopki za začetek specializacije," je na novost ponosna Živčec-Kalanova. Do hitenja pri nastopu specializacij so zadržani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Direktorici Darji Vižintin Zupančič bi se zdelo primerno, "da se zdravnik po koncu študija vrne za dve leti na primarno raven v kraj, od koder je doma, saj bi marsikateri potem verjetno tam tudi ostal". V načrtovanje specializacij bo poseglo tudi ministrstvo za zdravje ob pomoči strokovnjakov za posamezne specialnosti, saj želijo, kot nam je razložil državni sekretar Ivan Eržen, z denarjem, ki je na voljo, doseči čim bolj enakomerno mrežo glede na geografske značilnosti in starajočo se populacijo. Dosedanji razpisi specializacij so namreč bolj ali manj le odraz potreb, ki jih imajo javni zavodi. Tujci redke ptice Med kratkoročnimi ukrepi v zdravniški zbornici predlagajo aktivno iskanje zdravnikov v državah, kjer imajo primerljiv študij medicine. Ker so postopki pridobivanja licence pri nas precej dolgotrajni, za zdravnike iz neevropskih držav še zlasti, je zbornica ministru predlagala, da bi skrajšali birokratske poti na razumen čas. Pričakujejo, da bi pri zaposlovanju tujih zdravnikov na ministrstvih za zdravje, za visoko šolstvo in znanost ter za notranje zadeve pospešili vrsto administrativnih postopkov, da bi prosilci lahko hitreje nostrificirali dokumente in opravili druge formalnosti, kot so pridobitev dovoljenja za delo in bivanje. Živčec-Kalanova pravi, da je "veliko zdravnikov motiviranih, da bi postali slovenski državljani, a se postopki zelo vlečejo". Pri nas dela trenutno 487 zdravnikov, ki nimajo slovenskega državljanstva. Če lahko računamo na skromno zanimanje zdravnikov iz neevropskih držav, pa si prosilcev za delo v naših zdravstvenih ustanovah iz držav članic EU skoraj ne moremo predstavljati. V večini držav EU zdravnikov primanjkuje (glej tabelo), poleg tega pa Slovenija zanje ni ekonomsko zanimiva. Ob napovedanem obvladovanju plač in nadaljnjih ukrepih za varčevanje v zdravstvu je stvaren tudi Tit Albreht: "Na tak način Slovenija ne bo mogla tekmovati za tiste redke ptice, ki bi bile pripravljene pristati pri nas. Zaradi varčevalnih ukrepov, s katerimi so za 13 do 17 odstotkov znižali plače zdravnikom, je kratko potegnila tudi Irska." Največ zdravnikov iz drugih, neevropskih držav smo po Albrehtovih besedah zaposlili v letih, preden smo vstopili v Evropsko unijo, zdaj jih vedno manj. Administrativni postopki so v vseh državah članicah podobni, dohodki pa so v zahodnoevropskih državah bistveno bolj stimulativni. Najmanj zanimanja za družinsko medicino Sodeč po majskem razpisu za specializacije je najmanj zanimanja za specializacijo družinske medicine, saj se je na 78 razpisanih mest prijavilo le 25 kandidatov. Med njimi jih je 15 kandidiralo za Ljubljano (10 mest je še prostih), nobeden pa za Celje, Krško, Maribor in Ravne na Koroškem. Podobno (ne)zanimanje za delo v omenjenih regijah je tudi pri drugih specializacijah, nezasedena mesta pa ostajajo tudi v Murski Soboti. Tako se je na primer za specializacijo anesteziologa v Ljubljani prijavilo 5 kandidatov (razpisano je bilo eno mesto), medtem ko za Mursko Soboto, Krško in Koper niti eden. Podobno je tudi pri specializaciji iz ginekologije, kjer se je za dve razpisani mesti v Ljubljani potegovalo 10 kandidatov, nezasedene specializacije pa so ponovno ostale v Murski Soboti, na Ravnah na Koroškem in v Krškem. Zdravnike si "kradejo" "Mislim, da v Sloveniji ta trenutek ni zdravnika, ki ne bi dobil dela. Mogoče res ne v tistem kraju, kjer bi rad bil, ali za denar, ki bi ga želel," je prepričana Gordana Živčec Kalan, ki je tudi v. d. direktorice Zdravstvenega doma Izola. Pomanjkanje zdravnikov je po njenih besedah tako silno, da direktorji zelo dobro poznajo trg delovne sile in si zdravnike "kradejo". Kljub temu pa natančnega podatka, koliko zdravnikov bi ta trenutek lahko zaposlili v posameznih specialnostih oziroma regijah, ni mogoče dobiti. Strogo upoštevanje znanja in jezika "Glede na znane projekcije o številu zdravnikov v prihodnjem desetletju sem pripravil ukrepe za čimprejšnje zmanjšanje razkoraka med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov. V aneksu številka 1 k splošnemu dogovoru za leto 2010 bom predlagal uvedbo 'šolajočih ambulant' na primarni ravni z večjo vključitvijo specializantov. Začel sem razpravo o aktivnejši vključitvi specializantov v delo v javni zdravstveni mreži ter o odpravi administrativnih ovir za 'uvoz' zdravnikov iz držav, ki niso članice EU, seveda ob strogem upoštevanju znanja in jezika," nam je povedal minister Dorijan Marušič in dodal, da si bo prizadeval, da bodo potrebe po zdravnikih določene na podlagi demografsko-epidemioloških podatkov oziroma glede na realne potrebe državljanov po zdravstvenih storitvah. Ob tem ni komentiral številke zdravniške zbornice, da bi pri nas potrebovali še 2284 zdravnikov, ker "metodologije izračuna na ministrstvu ne poznajo".
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358194

PREKLICI

Fides: Soglasja za opravljanje dodatnega nadurnega dela preklicalo med 85 in 90 odstotkov zdravnikov Predstavniki zdravniškega sindikata Fides so danes zaključili z vlaganjem izjav o nesoglasju za opravljanje dodatnega nadurnega dela. Po navedbah sindikata je svoja soglasja preklicalo 1852 zdravnikov, kar predstavlja med 85 in 90 odstotkov zdravnikov, ki dežurajo. V Fidesu so poudarili, da od ministrstva pričakujejo predlog za rešitev te zagate. "Dejstvo je, da najverjetneje take oblike dežurstva, kot smo jo imeli doslej, ne bo nikoli več, vsaj takšni so izgledi in tako nakazuje minister za zdravje. Konkretnih rešitev te zagate pa nam ni dal," je v dopoldanski izjavi za medije dejal podpredsednik Fidesa Damjan Polh. Marušič zadovoljen ob "preobratu" Minister za zdravje Dorjan Marušič je kasneje izrazil zadovoljstvo ob "preobratu" v izjavah Fidesa. Kot je dejal ob robu seje vlade, je bila še pred mesecem ali dvema njihova zahteva umik novele o sistemu plač v javnem sektorju in šele nato pogajanja, zdaj pa so očitno pripravljeni na pogajanja, da bi se le našla najboljša rešitev. "Najti moramo najboljšo možno rešitev, ne za leto 2011, ampak za prihodnjih pet do 10 let, kajti zdravstveni sistem nujno potrebuje reorganizacijo," je poudaril Marušič. Kot pravi, vztraja na teh svojih stališčih, ponuja pa usmeritve za dolgoživ in vzdržen sistem. 300 do 400 oddelanih nadur Zdravniki so začeli umikati svoja soglasja za delo preko polnega delovnega časa potem, ko je državni zbor na predlog vlade in ob nasprotovanju sindikatov sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero so med drugim znižali plačilo za delo v dežurstvu. To se je najbolj dotikalo zdravnikov, saj je zaradi pomanjkanja zdravnikov veliko število nadur med zdravniki običaj. "Zdravniki, ki smo preklicali soglasja, smo že do konca junija povprečno oddelali 300 do 400 nadur. Tudi če bi upoštevali pravno razlago ministrstva za zdravje, smo že presegli vse fonde," je stanje opisala sindikalna predstavnica Fidesa v UKC Ljubljana Helena Mole. "Kaj nam sporoča ta oblast? Da to naše delo ni nič vredno," meni Moletova. Pravni zastopnik Fidesa Bojan Popovič je ob tem poudaril, da "če so si nekateri zadnjih sedem let predstavljali, da bodo lahko zdravniki na podlagi teh 'tihih' nesoglasij večno delali, so se motili". "Vsi ti zdravniki so z izjavo o nesoglasju jasno izrazili svojo voljo," je poudaril Popovič. Ustrezno zdravstveno varstvo bo zagotovljeno Izjave zdravnikov o nesoglasju za opravljanje dodatnega nadurnega dela bodo začele učinkovati s 1. septembrom, ko bodo morali v javnih zavodih delo drugače organizirati, če bodo želeli zagotoviti neprekinjeno 24-urno zdravstveno varstvo. Iz največjih slovenskih bolnišnic - univerzitetnih kliničnih centrov v Ljubljani in Mariboru - so že sporočili, da bodo zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo. "Grožnjo Fidesa o umiku vseh soglasij smo vzeli resno in že julija s pomočjo predstojnikov in strokovnih direktorjev skušali preveriti, kako bo potekalo delo v UKC Ljubljana, če se bo to res zgodilo. Zavedamo se odgovornosti do bolnikov in vemo, da smo dolžni zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo in to bomo zagotovo organizirali," so zagotovili v UKC Ljubljana. Minister pa je pojasnil, se bo z vodstvi javnih zavodov sestal po 15. avgustu, da preverijo, kako so se uspeli z zdravniki dogovoriti o novem sistemu dela po 1. septembru. Ob tem je spomnil, da novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero znižujejo tudi plačilo za dežurstva, začne veljati šele z novim letom in ne s 1. septembrom, ko zdravniki napovedujejo, da ne bodo več delali nadur. Možnih scenarijev, kako naj bi delo v zdravstvenih ustanovah teklo po 1. septembru in ali se bodo kje pojavile oz. podaljšale čakalne dobe, minister ni želel komentirati. Po njegovih besedah želi najprej videti izid dogovarjanj med vodstvi javnih zavodov in zdravniki. "Pričakujem, da se bomo začeli resno pogajati in da zadeve umestimo v tak sistem dežurstev, kot so si ga želeli tudi zdravniki, torej standardizirana dežurna mesta oz. mrežo dežurnih mest in plačevanje po težavnosti dežurnega mesta," je poudaril minister. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042377181

GROZEČI SCENARIJ

Kenda svari pred grozečim scenarijem v zdravstvu

Predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda je na predsednika republike naslovil pismo, v katerem opozarja, da napovedana "bela stavka" zdravnikov pomeni velike težave zdravstvenega sistema. Kenda svari pred grozečim scenarijem v zdravstvu Zato predlaga, naj se zdravniki in vlada ponovno usedejo za pogajalsko mizo in preprečijo grozeči scenarij v zdravstvu. "Ne bomo sposobni opravljati svojega dela" Kenda, ki je tudi strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani, poudarja, da bodo zdravniki zagotavljali neprekinjeno dežurno in urgentno službo, ob tem pa poudarja, da bo redni program verjetno močno okrnjen. "To z drugimi besedami pomeni, da ne bomo sposobni opravljati svojega poslanstva, to je zdravljenja ljudi," je zapisal v pismu predsedniku. Predsednik republike Danilo Türk Fides je vložil izjave o nesoglasju za dodatno nadurno delo Predstavniki zdravniškega sindikata Fides so namreč prejšnji teden vložili izjave o nesoglasju za opravljanje dodatnega nadurnega dela. Za takšen ukrep so se odločili potem, ko je državni zbor na predlog vlade in ob nasprotovanju sindikatov sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero so med drugim znižali plačilo za delo v dežurstvu. To se je najbolj dotikalo zdravnikov, saj je zaradi pomanjkanja zdravnikov veliko število nadur med zdravniki običaj. "Nabirale se bodo množice bolnikov" "Ustvarili bomo jez, za katerim se bodo nabirale množice bolnih, nesrečnih bolnikov, nekateri bodo medtem celo umrli. Gre za plaz, za katerega v tem trenutku še ne vemo, koliko ljudi bo pokopal pod seboj," piše Kenda. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin "Na bolnikih lomimo kopja" "Vsi: vlada, zdravniki, zavarovalnica ... govorimo o bolniku, ki ga je treba postaviti v središče sistema, videti pa je, da je v središču zgolj zato, da na njem lomimo kopja," je še zapisal. Sicer priznava, da je reforma zdravstva nujno potrebna in da je treba čim prej realizirati prihranke z optimizacijo zdravstvenega sistema, konkretno tudi z reorganizacijo dežurne službe. "Zdravniki so hrbtenica zdravstvenega sistema" "Vendar, vsak zdravstveni minister (in vlada), ki reformo zdravstva prične z 'napadom' na zdravnike in želi reformo izpeljati med stavko zdravnikov, hkrati pa pričakuje njihovo sodelovanje, je skupaj z reformo obsojen na neizbežen propad," je prepričan. Ob tem dodaja, da so zdravniki hrbtenica zdravstvenega sistema in ključni partner pri reformnih posegih. http://www.siol.net/slovenija/zdravje/2010/08/kenda_svari_pred_grozecim_scenarijem_v_zdravstvu.aspx

BOBU BOB
Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides: "Če kdo v državi z dežurstvi zasluži preveč, to zagotovo niso medicinske sestre."
Četrtek, 5. avgust 2010
www.vecer.si

MEDICINSKE SESTRE

Medicinske sestre: Želimo biti obravnavane enako kot zdravniki

Delavci v zdravstveni negi bodo vztrajali, da so pri plačilu dežurstev obravnavni enakopravno z zdravniki Sindikat delavcev v zdravstveni negi bo vztrajal, da vsi dogovori, ki bi v zvezi s plačilom dežurstev pomenili bonus glede na zakon, veljajo tudi za medicinske sestre, pravi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar. Tako bo zelo verjetno tudi za vse ostale zdravstvene delavce in sodelavce, ki sodelujejo v enakih okoljih in enakih oblikah dela kot zdravniki, dodaja Mlakarjeva. Mlakarjeva in predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvone Vukadinovič sta se na današnji novinarski konferenci Konfederacije sindikatov javnega sektorja dotaknila tudi vprašanja ločenega dogovarjanja vlade z zdravniki. Reorganizacija je nujno potrebna, a mora veljati enakovredno Mlakarjeva dodaja, da bi nekateri bodočo morebitno situacijo zaradi izpada zdravnikov reševali tako, da bodo določene naloge in vsebine od zdravnikov prevzele medicinske sestre, ki se jih bo zaradi tega vključilo iz dežurstev v turnuse. "Mi vztrajamo, da je reorganizacija sicer nujno potrebna in jo podpiramo, a mora veljati enakovredno za vse poklicne skupine, ki se v nekih delovnih okoljih vključujejo v različne oblike dela," je poudarila. Vukadinovič pa je opozoril, da je v zdravstvu največji problem kadrovska podhranjenost, a se "klasično za slovensko politiko" ob zdravnikih pozablja na veliko kadrovsko podhranjenost tudi na drugih področjih v zdravstvu. http://www.finance.si/287751/Medicinske-sestre-%AEelimo-biti-obravnavane-enako-kot-zdravniki
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Avg 26, 2010 6:50 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Jul 01, 2010 12:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ARIJA

/13/...med drugim tudi ime novega hotela oziroma center zdravja in dobrega počutja na Debelem Rtiču, ob katerem je bilo že ob gradnji veliko nedopustnega ravnanja in finančnih (ne)transakcij s strani že velikokrat omenjenega Vegrada do izvajalcev in podizvajalcev, ki zaradi tega odhajajo na Zavod za zaposlovanje ali pa v stečaj:

Hotel Arija - Vegradov neporavnan dolg

Vegrad, ki je zgradil hotel Arija na Debelem rtiču, podizvajalcev še ni poplačal. Investitor, Rdeči križ Slovenije, pa je račune Vegradu poravnal skoraj v celoti. Šest mesecev po odprtju hotela ugotavljajo, da je gradnja zelo slabe kakovosti.
Na Rdečem križu so Vegradu že plačali skoraj vsa opravljena dela, Vegradovi podizvajalci pa nimajo te sreče

Dolgujejo mi nekaj čez 800.000 evrov.

Plačali so nam le 20 odstotkov opravljenih del,” je povedal Darko Viler, lastnik koprskega podjetja Radiel Group s 15 zaposlenimi, ki se ukvarja z elektroinštalacijami. Za majhno podjetje je takšen dolg velik finančni zalogaj. Kot pravi Viler, ne le, da ne more plačati delavcev, tudi dobaviteljem ne more plačati materiala, potrebnega za nadaljnje obrtniške posle. Začarani krog je tako sklenjen.

Podizvajalce udarilo po žepu
Investitor hotela Arija, novega mladinskega doma v zdravilišču na Debelem rtiču, je Rdeči križ Slovenije (RKS), ki je prispeval 3,8 milijona evrov. Dober milijon je primaknila fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, 3,5 milijona evrov je priteklo iz EU. Naložbo, ki je bila na koncu vredna 8,4 milijona evrov, so zaupali velenjskemu gradbenemu velikanu Vegrad. Objekt je bil zgrajen v pičlih 14 mesecih. In tu nastopijo težave, ki so v končni fazi najbolj prizadele in udarile po žepu podizvajalce.

RKS celotne investicije ni plačal neposredno Vegradu, temveč je del denarja, 2,51 milijona evrov, nakazal podjetju Prvi faktor d.o.o.. Del sredstev v višini 1,6 milijona evrov pa podjetju Prva finančna agencija d.o.o.. Gre za podjetji, ki sta od Vegrada odkupili terjatve. “Šlo je za plačilo izvajalcu na podlagi sklenjene pogodbe, pri čemer RKS kot naročnik in investitor ni imel vpliva na odločitev izvajalca, da sklene pogodbo o odstopu terjatev,” pojasnjuje Janez Pezelj, generalni sekretar RKS. Pezelj pravi, da so Vegradu glede na opravljeno delo že plačali 90 odstotkov pogodbene vrednosti investicije. “V tem plačilu so zajeta tudi plačila njegovim podizvajalcem, saj je RKS najprej dolžan plačati obveznosti pogodbenemu partnerju,” je zatrdil Pezelj.

Na Vegrad smo naslovili vprašanje, ali sploh nameravajo poplačati podizvajalce in če jih nameravajo, kdaj bodo to storili. Odgovora nismo prejeli.

Ugotavljajo napake
Zgodba pa še ni končana. Kompleks hotela Arija na 5000 kvadratnih metrih površin ponuja 34 sob s 124 ležišči in je deloma prilagojen invalidom. Poleg ambulant in prostorov za fizioterapijo ima hotel pol olimpijski bazen s prečiščeno in ogrevano morsko vodo. Odprli so ga sredi decembra lani. “Dejstvo je, da smo v tem času začeli ugotavljati številne napake in velike pomanjkljivosti pri gradnji objekta ter dobavi notranje opreme dobavitelja Gradbenega podjetja Grosuplje d.d.. To je bil tudi razlog, da smo imenovali posebno komisijo z zunanjim neodvisnim strokovnjakom, podjetjem TEC iz Nove Gorice,” je povedal Pezelj in dodal, da komisija z delom še ni končala. “Do zdaj je ugotovila velike pomanjkljivosti in odstopanja ter pripravlja končno poročilo, ki bo osnova za vse nadaljnje postopke,” napoveduje Pezelj.

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Hotel-Arija---Vegradov-neporavnan-dolg.aspx

Kako me je nategnila Hilda Tovšak

Pri izčrpavanju podizvajalcev so sodelovali Rdeči križ, Prva finančna agencija in Prvi faktor, podjetje v lasti dveh državnih bank Vegradovi podizvajalci pri gradnji hotela Arija na Debelem rtiču v lasti Rdečega križa so ostali 75-odstotno nepoplačani. Razlog? Denarja za plačilo opravljenih del je zmanjkalo. Darko Viler je s svojim podjetjem Radiel Group kot podizvajalec Vegrada opravil za več kot milijon evrov del na hotelu Rdečega križa na Debelem rtiču. Večji del plačila še čaka, a denarja ni ne na Vegradu in ne na Rdečem križu. Vsi postopki so bili izpeljani pregledno. Denar je bil nakazan na Vegrad, ki je bil izvajalec del. Tako pravi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Zakaj? Čeprav je projekt sofinanciran z evropskimi sredstvi, je denar prek odstopa terjatev romal na neznane račune, lahko tudi v Liechtenstein, trdi Darko Viler iz koprskega podjetja Radiel Group . Njegovo podjetje ima 807 tisoč evrov terjatev na tem projektu. Rdeči križ Slovenije (RKS) je leta 2008 začel gradnjo hotela Arija na Debelem rtiču, ki je bila končana zadnje dni minulega leta, hotel pa je v uporabi pol leta. Od 7,5 milijona evrov vrednega projekta, ki je sofinanciran s 3,5 milijona evrov bruseljskih sredstev, je RKS pol milijona plačal Vegradu, okoli 1,8 milijona evrov neposredno podizvajalcem, preostalo pa omenjenima družbama s cesijo (odkupovanjem terjatev). "Proti dejanjem nekdanje direktorice Vegrada Hilde Tovšak in Rdečega križa se preprosto nisem mogel zavarovati," pravi Viler, ki je za elektroinštalacijska dela v hotelu Arija prejel vsega 231 tisoč evrov. Še vedno pa ima 807 tisoč evrov terjatev. Čeprav je v pogodbi med njim in Vegradom predvideno plačilo z asignacijo (neposrednim plačilom) z RKS, je na RKS zmanjkalo denarja za plačilo podizvajalcev. "Ostal sem brez denarja, dolgujem svojim partnerjem in le težko poslujem. Sam sem se prijavil na zavod za zaposlovanje in podjetje vodim kot prokurist. Morda bom moral odpustiti še nekaj delavcev, ki so izvedli elektroinštalacije v vseh obalnih hotelih z izjemo Palacea," razlaga Viler. Tovšakova, svetovna prvakinja "Ker je za moje podjetje 807 tisoč evrov veliko denarja, sem šel po sledeh denarja in ugotovil, da je Hilda Tovšak denar iz projekta Debeli rtič črpala prek odstopa terjatev," pojasnjuje Viler. Prvi faktor, podjetje v lasti NLB in SID banke, je prejel plačilo 2,5 milijona (nakazali so mu jih iz RKS), Prva finančna agencija, katere večinska lastnica je Dragica Razboršek, pa 1,6 milijona evrov, čeprav na Debelem rtiču nista bila podizvajalca. Dragica Razboršek iz Prve finančne agencije trdi, da denarja ni neposredno nakazala fizični osebi ali v tujino. "Dvomim, da je šel ta denar v Vegrad, vsekakor pa ni šel k meni. Lahko, da je šel v Liechtenstein. Zakaj mislite, da so nadzornika Klemna Boštjančiča zanimala nakazila v Liechtenstein?" se sprašuje Viler in nadaljuje: "Hilda Tovšak je svetovna prvakinja v nategovanju." Predsednik RKS Franc Košir pravi, da so Prvemu faktorju in Prvi finančni agenciji res nakazali okoli 4,1 milijona evrov na podlagi cesije (odstopa terjatev) z Vegradom, češ da druge možnosti niso imeli. "Ker ni šlo za plačilo podizvajalcev, ampak glavnega izvajalca, ne veljajo predpisi o javnem naročanju, ki preprečujejo, da bi se denar nakazoval tretjim osebam," je prepričan Košir. Meni, da izplačila ni mogel preprečiti, saj so bile terjatve zapadle in cesija v skladu z obligacijskim zakonikom. "Komu pa bi Vegrad odstopil nesporne terjatve do RKS? V takšen posel je lahko šla sama Tovšakova. Na takšen način je lahko iz podjetja potegnila denar," razlaga Košir. Dejal je tudi, da je Tovšakova do te cesije le redko podpisala neposredna plačila podizvajalcem. "Ko pa je denarja na projektu zmanjkalo, je vsem podpisala asignacijo oziroma neposredno plačilo," pojasnjuje. Razborškova zanika, da bi plačevala v Liechtenstein Direktorja Prvega faktorja Ernesta Ribiča smo vprašali, kam so nakazali denar za odkup terjatev in ali s tem niso sodelovali pri izčrpavanju Vegrada in podizvajalcev, vendar odgovora včeraj nismo prejeli. Razborškova pa je dejala, da je RKS predhodno privolil v Vegradov odstop terjatev. Kam je nakazala denar za odkup terjatev, ni izdala. Dejala je le, da denar ni bil nakazan neposredno na račun fizične osebe ali v tujino. Vegrad naj bi namreč terjatev do RKS odstopil nekemu podizvajalcu, od katerega jo je po lastnih navedbah odkupila Razborškova. Košir sicer pravi drugače: da ni šlo za plačilo podizvajalca. Spet drugače pa trdi Tovšakova: "Vsi postopki so bili izpeljani pregledno. Denar je bil nakazan na Vegrad, ki je bil izvajalec del." Na ta način si je Vegrad prej zagotovil plačilo, pravi, vendar Koširjeve izjave tega ne potrjujejo. Na vprašanje, zakaj je prodala terjatve, pa pravi: "Zaradi daljšega roka plačil situacij za opravljeno delo družbe pogosto svoje terjatve prodajo in si tako prej zagotovijo plačilo za opravljeno delo. To se je zgodilo tudi v tem primeru."
http://www.finance.si/289021/Kako-me-je-nategnila-Hilda-Tov%B9ak
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Sep 10, 2010 8:37 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Jul 09, 2010 1:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE!

Od zadnje zamenjave valute v Sloveniji, ko smo 1. januarja 2007 kot v prvi novi članici Evropske unije uvedli skupno evropsko valuto €, je inflacija nažrla 12,1 % vrednosti denarja. Za primerjavo naj povemo, da je bila stopnja inflacije v zadnjih treh letih in petih mesecih pred uvedbo €, ko si je država prizadevala doseči kriterije za uvedbo tega, le 8,5 %. Tolar smo v Sloveniji začeli uporabljati 8. oktobra 1991. Če primerjamo podatke o inflaciji za enako obdobje ob zamenjavi jugoslovanskega dinarja s tolarjem, dobimo presenetljive podatke. Po podatkih Statističnega urada je stopnja inflacije v obdobju od začetka oktobra 1991 do konca marca 1995 znašala 366,9 %. Veliko? Niti ne, zadnja tri leta in pet mesecev dinarja je bila namreč nepredstavljivih 36.598,2 %. Od prevzema tolarja do konca letošnjega maja smo pridelali 810,6% inflacije.

HIPERINFLACIJA

Gre za inflacije, ki so bile višje kot 50 % mesečno.

Proces je star in se začne v rimskem cesarstvu:
1. Zahodno rimsko cesarstvo od 276 do 334 leta
2. Kitajska leta 1166
3. Francija od 1719 do 1720 in 1789 do 1796
4. ZDA, predvsem južne države 1861 do 1865
5. Nemčija od 1914 do 1923, najvišja mesečna inflacija 32.400 %, štirikratno povečanje cen na teden,
6. Sovjetska zveza leta 1922
7. Avstrija od 1921 do 1923
8. Madžarska od 1921 do 1924
9. Poljska od 1921 do 1924
10. Grčija od 1943 do 1944, maksimalna mesečna inflacija 8,55 milijard % 11. Madžarska od 1945 do 1946, maksimalna mesečna inflacija 8,55 milijard %, potrojitev cen dnevno
12. Kitajska od 1945 do 1946
13. Bolivija leta 1985
14. Nikaragva leta 1988
15. Poljska leta 1989
16. Brazilija od 1989 do 1990
17. Argentina od 1989 do 1990
18. Peru leta 1990
19. Bosna in Hercegovina in Jugoslavija v začetku 90 let
20. Zaire od 1990 do 1994
21. Rusija leta 1992
22. Gruzija od 1992 do 1994
23. Angola leta 1994 in od 1996 do 1997
24. od leta 2007 Zimbabve
* Lep primer je bila v prejšnjem stoletju tudi Nemčija, kjer se je med leti 1920 in 1923 spreminjalo cene in vrednost denarja skoraj vsak dan. Mesečna inflacija je znašala kar 3.000.000% in ljudje so iz trenutka v trenutek imeli manj denarja.

* Kar 2.200.000% inflacijo so zaznali v Zimbabveju, kjer živila plačujejo v milijardnih bankovcih.

* Zimbabvejska inflacija znaša 6,5 oktodecilijonov (prvič sem srečal to številko) kar je 6,5 in 108 ničel (kat izpisano izgleda tako 650 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000).
Je najvišja inflacija do sedaj dosežena v svetu. Dnevna inflacija je več kot 100 %. Zimbabve je ukinil svojo valuto in kot plačilno sredstvo uporablja tuje valute.

* Poleg Zimbabveja je 100 % dnevno presegla še Madžarska v letu 1946. Za rešitev hiperinflacije so najprej namesto penga uvedli davčni pengo z dnevnim preračunom tečaja, kar ni pomagalo, zato so uvedli novo valuto forint. Menjalni tečaj za en forint je bil 400 kvadrilijarde (4 z 29 ničlami, kar izpisano izgleda tako 400.000.000.000.000.000.000.000.000.000) pengov ali 200 milijonov davčnih pengov.

* Najvišjo inflacijo v novejši zgodovini je zabeležila Argentina.
V 80. letih je imela kar 5000% stopnjo inflacije.
http://www.banknotes.com/new.htm

En milijon dolarjev - 2008
http://www.banknotes.com/zw77.htm
Petsto milijonov dolarjev - 2008
http://www.banknotes.com/zw60.htm
En bilion dolarjev - 2008
http://www.banknotes.com/zw83.htm
Sto bilijonov dolarjev - 2008
http://www.banknotes.com/zw64.htm
Deset triljonov dolarjev - 2008
http://www.banknotes.com/zw88.htm
Petdeset triljonov dolarjev - 2008
http://www.banknotes.com/zw90.htm
Sto tisoč kwanzas - 1995
http://www.banknotes.com/ao139.htm
Deset tisoč pesos - 1976 - 1983
http://www.banknotes.com/ar306.htm
Dvajset tisoč mark - 1923
http://www.banknotes.com/der85.htm
Sto tisoč mark - 1923
http://www.banknotes.com/der83.htm
Pet deset tisoč rialov - 2007
http://www.banknotes.com/ir149.htm
Petsto tisoč rialov - 2008
http://www.banknotes.com/ir151a.htm
En milijon rialov - 2008
http://www.banknotes.com/ir152a.htm
Petindvajset tisoč frankov = Pet tisoč ariary - 1998
http://www.banknotes.com/mg82.htm
Deset tisoč ariary - 2008
http://www.banknotes.com/mg97.htm
Deset tisoč intis - 1988
http://www.banknotes.com/pe141.htm
Petdeset tisoč lejev - 2001
http://www.banknotes.com/ro113.htm
Stotisoč lejev - 2001
http://www.banknotes.com/ro114.htm
Deset tisoč rubljev - 1919
http://www.banknotes.com/rus425.htm
Dvajset tisoč dobras - 1996
http://www.banknotes.com/st67.htm
Petdeset tisoč dobras - 1996
http://www.banknotes.com/st68.htm
Deset tisoč lir - 1989
http://www.banknotes.com/tr200.htm
Dvajset tisoč šilingov - 2005
http://www.banknotes.com/ug46.htm
Petdeset tisoč šilingov - 2007
http://www.banknotes.com/ug47.htm
Desest tisoč dinarjev - 1993
http://www.banknotes.com/hr25.htm
Petdeset tisoč dinarjev - 1993
http://www.banknotes.com/hr26.htm
Sto tisoč dinarjev - 1993
http://www.banknotes.com/hr27.htm
Sto milijonov dinarjev - 1993
http://www.banknotes.com/yu124.htm
Petsto milijonov dinarjev - 1993
http://www.banknotes.com/yu134.htm

ZLATO ZA KRUH - ZIMBABWE

http://www.youtube.com/watch?v=7ubJp6rmUYM
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Okt 16, 2010 9:19 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Jul 21, 2010 10:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

REFERENDUM

Semolič: Računajte na referendum! Na referendumu bomo ljudi vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba, napoveduje prvi sindikalist Dušan Semolič Sindikati pred današnjo sejo Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri se bodo nadaljevala pogajanja o pokojninski reformi, nimajo velikih pričakovanj. Če bo besedilo reforme v parlamentu sprejeto s sedanjo vsebino, predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič napoveduje referendum. Na seji zdaj pričakujejo tudi prihod premiera Boruta Pahorja. Delo do 68. leta starosti? "Na referendumu bomo ljudi vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Semolič. "Če bi sprejeli vladni predlog za 43 let pokojninske dobe za moške, bi marsikdo moral delati do 68. leta starosti," je pojasnil. Naj potem ne jočejo "Če bo sprejeta takšna reforma, naj politiki računajo na naknadni zakonodajni referendum," je dejal. "Naj potem ne jočejo, da so referendumi dragi," je dodal. Semolič. Najbolj trdovratno vprašanje je dolžina pokojninske dobe. Vladna stran predlaga, da se moški lahko za polno pokojnino upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Po dopolnjenem predlogu bi brez odbitkov lahko moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41. Sindikati vztrajajo pri 40 letih Sindikati ne odstopijo od zahteve, da mora 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po navajanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše.
http://www.finance.si/285347/Semoli%E8-Ra%E8unajte-na-referendum

Semolič grozi z referendumom

Včeraj je potekala zaprta seja ekonomsko-socialnega sveta, kjer je bila glavna tema pokojninska reforma. Sindikati nikakor nočejo privoliti, da bi se delovna doba podaljšala za tri leta. Po vladnem predlogu bi se moški po novem lahko upokojevali pri starosti 65 let in s 43. leti delovne dobe. Ženske pa bi se lahko upokojevale pri 63 letih z 41. leti delovne dobe. Predlog pokojninske reforme sicer zajema tudi upokojevanje pri 60 oziroma 58 letih, a ne prej, preden bi posameznik izpolnil polno delovno dobo. Sekretar združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole v okviru razprave opozarja, da višanje prispevnih stopenj prav tako ne bi rešilo pokojninske blagajne. Po njihovem mnenju je pomembno tudi, da se določi dovolj dolgo prehodno obdobje.
http://www.finance.si/285387/Semoli%E8-grozi-z-referendumom

Semolič: Računajte na referendum!

Predsednik ZSSS Dušan Semolič opozarja, da nas čaka referendum, če bo zakon, ki podaljšuje delovno dobo, sprejet. Dodaja še, da bi v tem primeru nekateri morali delati do 68. leta starosti. Predstavniki vlade, delavcev in delodajalcev so sklenili, da se pogajanja o predlogu pokojninske reforme nadaljujejo, so po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedali predstavniki sindikatov in delodajalcev. Vladni strani bodo svoje nove predloge posredovali do konca avgusta. 'Naj ne jočejo, da so referendumi dragi' Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič meni, da vladna stran njihovih predlogov ne jemlje dovolj resno. Že pred sejo je napovedal referendum, če bo besedilo reforme v parlamentu sprejeto s sedanjo vsebino. "Naj potem ne jočejo, da so referendumi dragi," meni Semolič. "Ljudi bomo vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba," je dejal. "Če bi sprejeli vladni predlog za 43 let pokojninske dobe za moške, bi marsikdo moral delati do 68. leta starosti," je pojasnil. "Če bo sprejeta takšna reforma, naj politiki računajo na naknadni zakonodajni referendum. Naj potem ne jočejo, da so referendumi dragi," je še dodal. 'Če gordizjskega vozla ne moreš razvozlati, ga presekaš' Premier Borut Pahor pravi, da bo osnutek pokojninskega zakona pripravljen do konca julija, pripombe pa bodo možne do konca avgusta. Če ne bo konstruktivnih predlogov, bo vlada besedilo pripravila za obravnavo v DZ, je dejal. "V želji, da bi razvozlali gordijski vozel in ga ne presekali, je vlada vložila ogromno truda in dela," je dejal in pri tem navedel, da so imeli s socialnimi partnerji preko 50 sestankov. Tako po njegovih besedah vladi ni mogoče očitati, da je premalo investirala v socialni dialog. "A če gordijskega vozla ne moreš razvozlati, ti ne ostane drugega, kot da ga presekaš.“ Trd oreh je pokojninska doba Najbolj trdovratno vprašanje je dolžina pokojninske dobe – vlada se zavzema za daljšo dobo kot sindikati. Delodajalci pa želijo dovolj dolgo prehodno obdobje za prilagoditev delovnih mest. Sindikati in vlada o pokojninah - 1 Sindikati ne odstopijo od zahteve, da mora 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Kot je znano, vladna stran predlaga, da se moški lahko za polno pokojnino upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Po dopolnjenem predlogu bi brez odbitkov lahko moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41. Sindikati pa ne odstopijo od zahteve, da mora 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po njihovih navedbah je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše. Delodajalci: Reformo je treba pripraviti hitreje Predstavniki delodajalcev po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta opozarjajo, da dvig prispevne stopnje ne bi niti kratkoročno povsem rešil pokojninske blagajne. Tako je treba po njegovih besedah iskati rešitev drugje. Po njegovem opozorilu je pomembno tudi dovolj dolgo prehodno obdobje, da bodo delodajalci lahko prilagodili delovna mesta in organizacijo dela starejšim delavcem. Izrazili so tudi nezadovoljstvo nad tem, da priprava reforme ne poteka hitreje. Po besedah generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča je zdaj v pokojninski blagajni velik primanjkljaj in je treba reformo pripraviti hitreje. DeSUS: Pogoji peljejo v revščino Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je pred sestankom koalicijskih strank v torek dejal, da so upokojenci že tako in tako ogroženi, ravno zato se z načrtovanimi ukrepi vlade, ki zaradi zategovanja pasu napoveduje tudi možnost zamrznitve pokojnin, ne strinja. "Po našem trdnem prepričanju pogoji vlade peljejo v revščino,“ je dejal. Karl Erjavec Erjavec poudarja, da so upokojenci že ogroženi.V DeSUS sicer nasprotujejo temu, da bi proračun za prihodnji dve leti predvidel popolno zamrznitev pokojnin, pristali pa bi na to, da bi se usklajevale polovično. "Sprejeli bi le ukrep, ki velja že zdaj, to pa je polovična uskladitev pokojnin s plačami," je še dejal Erjavec. V poslanski skupini Zares menijo, da je reforma pokojninskega sistema potrebna in da mora ta zagotoviti finančno vzdržnost. Pri tem so po njihovem mnenju možne različne kombinacije ukrepov, zamrznitev je le eden od njih. V SD menijo, da je treba v pokojninski reformi doseči temeljno soglasje o ključnih elementih tako med strankami kot tudi sindikati, da bi bila uspešna in ne bi sprožila zahteve po referendumu, je dejal podpredsednik stranke Miran Potrč. Ozadje pogajanj Kot je znano, so intenziven dialog o reformi sindikati začeli pri Pahorju 19. aprila, potem ko je pet sindikalnih central sredi aprila zahtevalo socialni dialog in v nasprotnem primeru napovedalo stopnjevanje sindikalnih aktivnosti. Pogajanja so 7. julija nadaljevali v okviru ESS. Svet je tripartitni organ s predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev. Obravnava vprašanja, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko.
http://24ur.com/novice/slovenija/ali-bomo-delali-do-65-leta.html

HRVAŠKI REFERENDUM

Pri sosedih na Hrvaškem so pretekli teden predsedniku sabora Luki Bebiću izročili kar 813.016 podpisov državljanov, ki predlagajo referendum, samo zato, ker se ne strinjajo z Vladnim predlogom sprememb Zakona o delu (ZOR)...
www.liderpress.hr/De...sid=105528

BOBU BOB
Majda Buda, samostojna raziskovalka: "Sedanje žalostne razmere so rezultat neodgovorne tranzicije, pomešane z nekritičnim prenašanjem evropskih minimalnih zahtev v našo prakso."
Sobota, 17. julij 2010
www.vecer.com

NESPREJEMLJIV

Sindikalne centrale enotne:

Predlog pokojninske reforme z zdajšnjo vsebino ni sprejemljiv

Sindikalne centrale so si enotne, da predlog pokojninske reforme z zdajšnjo vsebino za sindikate ni sprejemljiv. Če bo takšno besedilo sprejeto v državnem zboru, vsaj v Zvezi svobodnih sindikatov napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. "Prišli smo do točke, ko predlogi sindikatov nič ne štejejo," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Sindikati po njegovih besedah nasprotujejo predlogu vlade, ki bi "dramatično poslabšal pogoje za pridobitev pravice do polne pokojnine." "Predlagani pogoj 43 let pokojninske dobe za moške in 41 let za ženske je nepravičen in krivičen do večine delavk in delavcev," je dejal in dodal, da takšna zahteva ne upošteva niti zdravstvenih razmer delavk in delavcev niti razmer na trgu dela, ko je med brezposelnimi 30 odstotkov starejših od 50 let. Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je opozoril, da vlada sprejema ukrepe na račun delavstva, zlasti najslabše plačanih. Po njegovi oceni vlada potrebuje socialni dialog le zato, da "navzven pokaže socialno prijazen obraz". "Če bo vlada šla v parlament z neusklajeno reformo, se zna zgoditi, da bomo tudi mi prišli z reformo vlade," je dejal. Zdenko Lorber iz Alternative je dejal, da pot za reševanje pokojninske blagajne in težav zaradi demografskih problemov niso le pokojninske spremembe, temveč tudi drugi viri, kot npr. prispevki od vseh dohodkov, zajezitev dela na črno in bolj učinkovita izterjava prispevkov. Izpostavil pa je še problematiko poklicnih pokojnin, saj sredstev za te pokojnine ni dovolj, vladni pristop pa ne obeta ničesar za njeno rešitev. Predsednik konfederacije sindikatov KNSS Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da če je glavni problem pokojninska blagajna, "potem pustimo pokojninsko reformo in se lotimo pokojninske blagajne". Tako bi bilo po njegovih besedah treba izenačiti prispevno stopnjo delodajalcev in delojemalcev, očistiti blagajno "vseh navlak", ter pobirati prispevke od samostojnih podjetnikov, ki zdaj plačujejo le minimalni prispevek, "minimalca". Predsednik Konfederacije javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril na položaj žensk, ki bodo " z izenačitvijo upokojitvenih pogojev največje žrtve pokojninske reforme". Pri tem je spomnil na slab položaj mladih izobraženk, ki najprej delajo po pogodbi in šele kasneje dobijo redno zaposlitev. Predsednik Solidarnosti Branko Celinšek je menil, da bodo vladni predlogi med ljudi prinesli strah in nezadovoljstvo, vlada pa pri reformi pozablja tudi na problematiko zaposlovanja mladih. "Na nujnost zaposlovanja mladih se kar malo pozablja," je dejal. Bojan Žvigelj iz KS 90 je izrazil bojazen, da bo težave jeseni poleg predloga pokojninske prinesel tudi predlog zdravstvene reforme. "Ko bo objavljena tvoja parta, boš izvedel še, da greš v penzijo," je dejal.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042376386

ŽENSKA ŽRTEV

'Ženske bodo največje žrtve pokojninske reforme' "Če bo vlada šla v parlament z neusklajeno reformo, se zna zgoditi, da bomo tudi mi prišli z reformo vlade," pravijo v sindikatih, kjer v primeru sprejetja neusklajene reforme pokojninskega sistema napovedujejo referendum. Sindikalne centrale so si enotne, da predlog pokojninske reforme z zdajšnjo vsebino za sindikate ni sprejemljiv. Če bo takšno besedilo sprejeto v državnem zboru, vsaj v Zvezi svobodnih sindikatov napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. "Prišli smo do točke, ko predlogi sindikatov nič ne štejejo," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Sindikati po njegovih besedah nasprotujejo predlogu vlade, ki bi "dramatično poslabšal pogoje za pridobitev pravice do polne pokojnine". "Predlagani pogoj 43 let pokojninske dobe za moške in 41 let za ženske je nepravičen in krivičen do večine delavk in delavcev," je dejal in dodal, da takšna zahteva ne upošteva niti zdravstvenih razmer delavk in delavcev niti razmer na trgu dela, ko je med brezposelnimi 30 odstotkov, starejših od 50 let. Dušan Rebolj Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je opozoril, da vlada sprejema ukrepe na račun delavstva, zlasti najslabše plačanih. Po njegovi oceni vlada potrebuje socialni dialog le zato, da "navzven pokaže socialno prijazen obraz". "Če bo vlada šla v parlament z neusklajeno reformo, se zna zgoditi, da bomo tudi mi prišli z reformo vlade," je dejal. Zdenko Lorber iz Alternative je dejal, da pot za reševanje pokojninske blagajne in težav zaradi demografskih problemov niso le pokojninske spremembe, temveč tudi drugi viri, kot npr. prispevki od vseh dohodkov, zajezitev dela na črno in bolj učinkovita izterjava prispevkov. Izpostavil pa je še problematiko poklicnih pokojnin, saj sredstev za te pokojnine ni dovolj, vladni pristop pa ne obeta ničesar za njeno rešitev. Predsednik konfederacije sindikatov KNSS Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da če je glavni problem pokojninska blagajna, "potem pustimo pokojninsko reformo in se lotimo pokojninske blagajne". Tako bi bilo po njegovih besedah treba izenačiti prispevno stopnjo delodajalcev in delojemalcev, očistiti blagajno "vseh navlak" ter pobirati prispevke od samostojnih podjetnikov, ki zdaj plačujejo le minimalni prispevek, "minimalca". Predsednik Konfederacije javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril na položaj žensk, ki bodo "z izenačitvijo upokojitvenih pogojev največje žrtve pokojninske reforme". Pri tem je spomnil na slab položaj mladih izobraženk, ki najprej delajo po pogodbi in šele pozneje dobijo redno zaposlitev. Predsednik Solidarnosti Branko Celinšek je menil, da bodo vladni predlogi med ljudi prinesli strah in nezadovoljstvo, vlada pa pri reformi pozablja tudi na problematiko zaposlovanja mladih. "Na nujnost zaposlovanja mladih se kar malo pozablja," je dejal. Bojan Žvigelj iz KS 90 je izrazil bojazen, da bo težave jeseni poleg predloga pokojninske prinesel tudi predlog zdravstvene reforme. "Ko bo objavljena tvoja parta, boš izvedel še, da greš v penzijo," je dejal. Najbolj trdovratno vprašanje je dolžina pokojninske dobe Ekonomsko-socialni svet je 21. julija sklenil, da se pogajanja o pokojninski reformi nadaljujejo. Osnutek pokojninskega zakona bo pripravljen do konca julija, pripombe socialnih partnerjev pa bodo možne do konca avgusta. Če ne bo konstruktivnih predlogov, bo vlada besedilo pripravila za obravnavo v DZ, je po seji sveta napovedal predsednik vlade Borut Pahor. Najbolj trdovratno vprašanje ostaja dolžina pokojninske dobe. Vladna stran predlaga, da se moški lahko za polno pokojnino upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Po dopolnjenem predlogu bi brez odbitkov lahko moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41. Sindikati ne odstopajo od zahteve, da mora ob 60. letu starosti 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po njihovem mnenju je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše. Po veljavni pokojninski reformi iz leta 2000 je polna upokojitvena starost za moške 63 let, za ženske pa letos 56 let in osem mesecev, po koncu prehodnega obdobja pa bo 61 let. Socialni partnerji so intenziven dialog o predlogu nove reforme začeli sredi aprila pri premieru Pahorju, julija pa nadaljevali na Ekonomsko-socialnem svetu.
http://24ur.com/novice/slovenija/sindikati-enotno-proti-pokojninski-reformi.html

VARNA STAROST ZA VSE

'Odlašanje bi pomenilo iti s slabega na še slabše'

Osnutek zakona o reformi pokojninskega sistema predvideva, da bo večina delala do 65. leta. Tako naj bi postal pokojninski sistem vzdržnejši, vlada pa ga je pripravljena v DZ poslati tudi brez soglasja sindikatov. Ivan Svetlik, Borut Pahor in Peter Pogačar ob predstavitvi pokojninske reforme Po osnutku novega pokojninskega zakona bi bilo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe ne glede na spol. Pod blažjimi pogoji bi se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko upokojili tisti, ki so začeli bolj zgodaj delati, moški pri 60 letih, ženske pa pri 58. Novi pogoji bi se uveljavljali postopno. 'Delamo, kar smo obljubili' Uvodoma je premier Borut Pahor povedal, da je osnutek zakona nastajal eno leto in pol, pripravljali pa so ga na podlagi socialnega dialoga, izračunov in temeljitega premisleka. Prepričan je, da gre za najbolj modro in pravično odločitev, saj bi šlo z odlašanjem "s slabšega le še na slabše". Pojasnil je, da od leta 2000 pokojnine v primerjavi s plačami padajo. Leta 2000 je povprečna pokojnina predstavljala 75 odstotkov povprečne plače, danes pa znaša le 65 odstotkov povprečne plače. Zato je prepričan, da je trenutni sistem nepravičen, negotov in tudi finančno nevzdržen. "Delamo tisto, kar smo obljubili. Delamo mandat sprememb," je povedal premier. Dodal je, da se bo reforma dotaknila vsakogar, prinesla pa bo bolj pravičen, bolj gotov in bolj vzdržen sistem. Minister za delo Ivan Svetlik pa je dejal, da zdajšnji pokojninski sistem sicer deluje v pravi smeri, vendar prešibko, saj ne dohiteva trendov staranja prebivalstva. To bi bilo mogoče popraviti le s podaljševanjem delovne aktivnosti, je dodal. Pri oblikovanju osnutka zakona so po njegovih besedah zasledovali dva cilja. Prvi je bil narediti pokojninski sistem bolj vzdržen, drugi pa ustavitev padanja pokojnin. Pri tem so opozorili, da zaradi padanja pokojnin vse več upokojencev državo prosi za socialno pomoč, saj s svojimi pokojninami ne morejo živeti. Ugotovili so, da je za dosego ciljev ključno podaljšati delovno aktivnost. Če tega ne bi storili, bi morali leta 2020 za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni iz proračuna plačati že dve milijardi evrov. Upokojenci Svetlik je tudi pojasnil, da nobena država na svetu nima sistema, po katerem bi se pokojnine 100-odstotno usklajevale s plačami. Dejal je, da so pri oblikovanju predloga zasledovali švicarski model, po katerem se pokojnine v 50 odstotkih prilagajajo rasti plač, v 50 odstotkih pa rasti cen življenjskih stroškov. Projekt pokojninske reforme so zato imenovali "Varna starost za vse generacije". Pokrivanje luknje v pokojninski blagajni bo vzdržnejše Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar pa je dejal, da predlog prinaša sistem, v katerem bomo delali dlje za višje pokojnine. Pri tem je pojasnil, da so bila na predlog socialnih partnerjev uvedena daljša prehodna obdobja. Tako bi morali moški do 65. leta starosti delati leta 2020, ženske, ki morajo po zdajšnjem zakonu delati do 58. leta starosti, pa leta 2024. Preverite še, katere države so upokojencem najprijaznejše. Na vprašanje, ali bo pokrivanje potrebno tudi po reformi, pa je Pogačar dejal, da bo pokrivanje potrebno, konkretnih številk ni navajal, premier Pahor pa je dodal, da bo razlika poplačana z vzdržnejšim davčnim primežem. Svetlik je pri tem pojasnil, da bo prva leta v vsakem primeru težko vzdrževati ravnotežje v pokojninski blagajni, rezultat reforme pa naj bi se pokazal pozneje s postopnim podaljševanjem delovne aktivnosti. Pogajanja s sindikati pod vprašajem Če bodo dali sindikati na osnutek take predloge, na podlagi katerih lahko iz zdajšnjih izkušenj ugotovi, da kompromisa ne bo mogoče doseči, bo vlada osnutek že konec meseca predložila v razpravo državnemu zboru. Dodaja, da bi bila vlada pripravljena na dodatne pogovore, če bi videla, da bi bilo nadaljevanje socialnega dialoga koristno. "Če pa tega ne bo, potem si vlada ne bo delala iluzij in bo nase sprejela veliko odgovornost, da osnutek spremeni v predlog in ga po seji vlade konec meseca pošlje v razpravo," je povedal premier. SLS noče hiteti Na napoved pokojninske reforme se je odzval vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Bil je kritičen do dejstva, da je vlada podala predlog tako pomembnega zakona v času dopustov. Meni, da je zakon pomembno spremenjen, neodgovorno pa se mu zdi, da bi lahko pripombe dali do konca meseca. V stranki bodo osnutek preučili, o njem bodo razpravljali vsi pomembnejši organi stranke, nato pa bodo podali konstruktivne pripombe. Poudaril je, da pri tako pomembni zadevi ni smiselno hiteti, in dodal, da so v stranki konec maja pripravili posvet o pokojninski reformi, ki se ga je udeležil tudi Svetlik. Ta je nekaj odgovorov na vprašanja članov stranke že podal, na nekatere odgovore pa še čakajo, v sporočilu za javnost zaključuje Presečnik. S sindikati že minuli četrtek Vladna stran je že v četrtek predlog predstavila sindikatom, ki ugotavljajo, da bistvenih sprememb v primerjavi s predhodnim ni. Po predlogu, ki bi po načrtu začel veljati prihodnje leto, bo treba za starostno pokojnino tako moškim kot ženskam dopolniti 65 let. Tisti od staršev, ki je skrbel za otroke, pa bo lahko izkoristil časovni bonus za starševstvo v dolžini največ dveh let – po osem mesecev za enega otroka. Pravico do starostne pokojnine po predlogu pridobi tudi moški, ki je brez dokupljene dobe dopolnil 60 let in 43 let pokojninske dobe, oziroma ženska, ki je brez dokupljene dobe dopolnila 58 let in 41 let pokojninske dobe. Novi pogoji se bodo uveljavljali postopno, predvideva besedilo. Obdobje za izračun pokojninske osnove bo z zdajšnjih 18 podaljšano na 34 let, odmerni odstotek pa bo znašal 80 odstotkov. Sindikati proti, gospodarska zbornica za Zveza svobodnih sindikatov Slovenije napoveduje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, saj besedilu, po katerem bodo morali "starejši in iztrošeni delavci delati še dlje kot do zdaj", ostro nasprotuje. V Gospodarski zbornici Slovenije po drugi strani menijo, da bi morali pokojninski zakon sprejeti čim prej.
http://24ur.com/novice/slovenija/pahor-in-svetlik-bosta-predstavila-pokojninski-zakon.html

PSIHOFIZIČNA ZGARANOST

'Večina delavcev je fizično in psihično zgaranih'

Zadnji predlog pokojninskega zakona je nesprejemljiv. Predlog je škodljiv, krivičen in krut do starejših delavcev in do mladih, poudarja Semolič in vlado poziva, naj preneha probleme reševati s prisilo. Video:'Predlog je škodljiv, krivičen in krut' Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je spet poudaril, da je v predlagani pokojninski reformi kar nekaj predlogov, ki kažejo, da vlada ignorira dejanske razmere na trgu dela, življenjske razmere delavcev in njihovo zdravstveno stanje. ZSSS je nasprotovanje pokojninskim zakonom izpostavila že 6. avgusta, ko je vlada na mizo predložila zadnji predlog. Vlada predloge na zakon od sindikatov pričakuje do 31. avgusta. Če bo predlog sprejet, bo po Semoličevih besedah vse več starejših brezposelnih, več bo invalidskih upokojitev in bolniških. Velika večina delavcev je namreč psihično in fizično zgaranih, pravi, saj so slovenski delavci po intenzivnosti dela v samem evropskem vrhu. Vladi najbolj zamerijo, "da starejše delavce prisiljuje, da bi delali naprej, sicer bo pokojnina izredno nizka, na drugi strani pa zanemarja visoko število brezposelnih in visoko število brezposelnih mladih". Opozarja še, da bi v pokojninsko blagajno lahko več prispevali z bolj temeljitim pobiranjem prispevkov. Predlog novega pokojninskega zakona je brez prave vizije, hkrati preozko usmerjen v reševanje požrešne državne blagajne, ocenjujejo v Stranki mladih - zeleni Evrope. Reforma po njihovem preveč spreminja in zaostruje pogoje upokojevanja, ne posega pa v vzroke in posledice staranja prebivalstva. Za mlade položaj ni ugoden Sekretar na ZSSS Goran Lukič je v primerjavi z dviganjem upokojitvene starosti izpostavil visoko brezposelnost mladih, zaposlovanje mladih v negotovih oblikah dela, predolgo trajanje študija in neugoden položaj mladih družin. Izpostavil je še finančno luknjo v pokojninski reformi zaradi neplačevanja prispevkov. Od leta 1996 je bilo teh po njegovih besedah za 6,4 milijarde evrov. Izvršna sekretarka na ZSSS Lučka Böhm je izpostavila, da bi vlada lahko upokojitveno starost dvignila le, če bi zagotovila boljšo varnost in zdravje pri delu. Predloge bodo predstavili vladi Sindikati se bodo sestali predvidoma v ponedeljek ter predstavili skupne predloge vladi. Toda Semolič glede upoštevanja njihovih predlogov "ne pričakuje čudežev". Prepričan je, da bo vlada vztrajala na svojih predlogih. Kritični so zlasti do predvidenega dviga starostne meje za upokojitev na 65 let oziroma podaljšanja pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske. Nasprotujejo tudi razširitvi obdobja, ki se uporablja za izračun pokojninske osnove, s sedanjih 18 na 34 let. Premier Borut Pahor je ob predstavitvi osnutka dejal, da bo vlada po prejemu pripomb ocenila, ali so "takšne narave, da bi kazalo, da so za nadaljevanje socialnega dialoga koristne". Vlada bo predlog v DZ poslala 9. septembra. Sindikati pa so napovedali, da bodo v primeru sprejema zakona začeli zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
http://24ur.com/novice/slovenija/vecina-delavcev-je-fizicno-in-psihicno-zgaranih.html

POBUDA VLOŽENA

Vložena pobuda za razpis referenduma o plačnem zakonu: Vlada razmišlja o linearnem znižanju plač Sindikati iz pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, so včeraj v državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pobudi so priložili več kot 7200 podpisov, čeprav bi jih zadostovalo že 2500. Če bo parlamentarna zakonodajnopravna služba ugotovila, da je pobuda ustrezna, bo predsednik državnega zbora v sedmih dneh določil rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Rok za zbiranje podpisov volilcev je 35 dni. "V dveh dneh smo uspeli zbrati več kot 7200 podpisov, zato ocenjujem, da večjih težav pri nadaljnjem zbiranju podpisov ne bo," je ocenil Posedi in dodal, da se nadaljujejo tudi priprave na stavko, ki je napovedana za 27. september. Najprej odprava nesorazmerij, nato linearno znižanje Vlada se bo do referenduma in ostalih zapletov v zvezi s plačami javnih uslužbencev opredelila jutri. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs včeraj ni bila dosegljiva, je pa v ponedeljek ob neuspeli pobudi za odložilni veto v državnem svetu ocenila, da bo zbiranje podpisov za referendum odložilo uveljavitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju za vsaj mesec dni. Ker bi to obenem pomenilo, da bi morala vlada v skladu z veljavno kolektivno pogodbo s 1. oktobrom izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, je pojasnila, da "resno preučujejo možnosti", po katerih do izplačila v višini 100 milijonov evrov ne bi prišlo. Vlada je v precejšnji zagati. Če bi izplačilo zadnjih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij preprečila z interventnim zakonom, bi morala za vsako interventno leto in neizplačilo plačnega nesorazmerja izplačati poračun. Zato je po oceni sindikatov bolj verjeten interventni zakon, s katerim bi vlada odpravila zadnji dve četrtini plačnih nesorazmerij, obenem pa bi vse plače linearno znižala za 6 do 8 odstotkov. Posedi ocenjuje, da je interventni zakon tako ali tako potreben, saj sporni zakon "v ničemer ne posega v plače". Vprašanje pa je, se sprašuje Posedi, kaj bo v interventnem zakonu zapisano. "Ministrica je v zadnjem času večkrat omenila linearno znižanje plač, kar bi bil skrajno nesocialen in nepravičen ukrep, ki bi najbolj prizadel dohodkovno najšibkejše sloje. Po našem mnenju bi bilo pravičnejše progresivno znižanje ali pa sprememba dohodninske lestvice," je dejal Posedi. Znižanje plač bi najbolj prizadelo tiste na varovanih oziroma najnižjih plačah, najmanj pa tiste, ki lahko od nadaljnje odprave plačnih nesorazmerij pridobijo še dva plačna razreda; teh je glede na dosedanje dvige največ v zdravstvu in kulturi. S stavko grozi tudi Štrukelj Grožnja z linearnim znižanjem plač je sindikate znova poenotila. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je opozoril, da na znižanje plač ne nameravajo pristati. "Če bi do tega prišlo, bi tudi mi uporabili vse oblike sindikalnega boja, vključno s stavko," je poudaril Štrukelj. KSJS je na včerajšnjem sestanku tudi sklenil, da bo od predsednika vlade Boruta Pahorja zahteval pojasnila o dogovoru s sindikatom Fides glede dežurstev. "Če se izkaže, da je najbolj vplivna skupina dobila več kot drugi, bomo sindikati, ki smo pristali na dogovor o zamrznitvi plač, še enkrat preverili svojo podporo aneksu," je dejal Štrukelj in opozoril, da se je mnenje članstva po dogovoru vlade s Fidesom očitno spremenilo. Vse pogostejše so tudi govorice, da bi lahko vlada referendum spodbijala pred ustavnim sodiščem, in sicer z argumentom, da bi neuveljavitev zakona imela neustavne posledice. Takšno možnost je predsednik vlade Borut Pahor sicer že omenil pri morebitnem referendumu o pokojninski reformi. Po Štrukljevi oceni bi bil tak argument "privlečen za lase". "Potem bi lahko ustavno sodišče spodbijalo prav vsak zakon," je dejal Štrukelj. Ministrica za javno upravo bo zadeve dodatno komentirala šele po četrtkovi seji vlade.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042387900
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 14, 2010 11:25 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Nov 2019 21:00; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Objavljeno: Sob Jul 24, 2010 9:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

RETORIKA IN DUŠEVNO ZDRAVJE

/13/...spomnim se koncertov v Arigoniju, kjer si sodeloval s svojim ansamblom Delirium in se tudi takrat odpovedal honorarju v korist nakupa prepotrebnih aparatur za Bolnišnico Izola, saj si tako deloval skozi celotno življenje in bil velikokrat tudi zapostavljen, nerazumljen in osamljen in se ti na tak način še enkrat zahvaljujem, da si me tudi v času svoje bolezni, rešil odvisnosti in stresnosti odvajanja od cigaretnega dima...še vedno pa imam pred očmi celotno družino, ko ste gostovali v oddaji o Slovenskih družinah, kateri tudi izrekam globoko sožalje: Idea

po dveh letih je izšla nova knjiga dr.Andreja Marušiča in Sanje Temnik JAVNO DUŠEVNO ZDRAVJE, ki ne bi smela manjkati v nobeni družinski knjižnici:

100 LJUDI

http://www.youtube.com/watch?v=rRq_-7-_XXE

RETORIKA IN JAVNO ZDRAVJE

V juliju je izšel DVD Retorika in duševno zdravje:
Slovenci - slabi samomorilci ter dobri govorci.
DVD je posnetek odmevnega predavanja prof. dr. Andreja Marušiča, ki se je odvijalo 12. junija 2007 v Cankarjevem domu, v Ljubljani. Predavatelj prof. dr. Andrej Marušič je bil raziskovalec, znanstvenik in terapevt na področju duševnega zdravja, depresije ter samomora. Slovel je po izjemni inovativnosti, kar je v svojem predavanju podal na zanimiv in preprost način. Naslovnica dvd55-minutno predavanje je podnaslovljeno v petih jezikih: slovenskem, angleškem, italijanskem, nemškem in srbskem. Cena DVD-ja (z vključenim DDV-jem) je 15 eur, naročite pa ga lahko preko obrazca na spletni strani:
http://www.famnit.upr.si/sl/retorika

JAVNO DUŠEVNO ZDRAVJE

Knjigo Andreja Marušiča in Sanje Temnik: Javno duševno zdravje lahko kupite v knjižnici UP FAMNIT ali pa neposredno pri založbi.
Knjigo za ceno 25,00 EUR lahko naročite tudi po e-pošti, tako da izpolnite spodnji obrazec z vašimi podatki. Knjigo vam bomo na podlagi izpolnjene prijavnice poslali po povzetju skupaj s stroški poštnine.
http://www.famnit.upr.si/sl/knjiga

"Hočem, da cela Slovenija dojame, da je depresija bolezen!" dr. Andrej Marušič

11.DEL
* N amen umreti
* E mocionalne motnje
* Z rela leta oziroma starejši
* A lkohol, zaužit pred poskusom
* N edovoljene psihotropne substance
* E konomska ogroženost
* M oški spol
* A ntisocialna osebnostna motnja
* R ecidiv poskusa
* I zoliranost v socialnem smislu
* kolikor beremo navpično, dobimo besedi NE ZANEMARI str.68
http://www.andrejmarusic.org/
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/prispevki-od-leta-2009-dalje/26-clovekovo-dostojanstvo-in-dusevno-zdravje.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/prispevki-od-leta-2009-dalje/23-kniga-qdepresija-za-telebaneq-posveena-andreju.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/iz-medijev/22-pobuda-o-preimenovanju-up-pint-v-intitut-andrej-marui.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/projekti/25-studijski-program-biopsihologija.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/video-in-avdio/13-ne-odhajaj-mi-e-iz-sanj.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/iz-medijev/8-samomori-v-sloveniji-.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/video-in-avdio/4-v-spomin-na-andreja-.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/intervjuji/15-dr-andrej-marui-zdravnik-brez-bele-halje.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/andreju-v-slovo/19-kako-sem-nehal-biti-pacient.html
http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/prispevki-od-leta-2009-dalje/16-pogream-njegov-nasmeh.html
http://www.jana.si/aktualno/ljudje/Almira-Marusic-o-sinu-Andreju.html
http://www.primorska.info/novice/3569/rudi_in_maj_zaigrala_pesmi_dr_andreja_marusica
http://www.youtube.com/watch?v=EOgDNoB2Qbs&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=BYMxkYLCjYg&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=80JwTEXrhc8&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=azw0krzGC70&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=Iv59qLAWrvo&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=p9lWhKmFjYE

BIOPSIHOLOGIJA

Biopsihologija (1. stopnja)

Splošen opis programa

Biopsihologija je v svetu že lep čas razširjeno in priznano znanstveno področje raziskovanja biološkega ozadja psiholoških pojavov. Prve razprave filozofov in drugih mislecev o vlogi bioloških dejavnikov pri razvoju in poteku duševnih procesov in določanju vedenja segajo kar nekaj stoletij nazaj v človeško zgodovino, kot znanstvena disciplina pa se je biopsihologija uveljavila v 20. stoletju. Ker je naša duševnost zasidrana v možganih, je dobro poznavanje možganskih struktur in njihovega delovanja temeljnega pomena za razumevanje našega čustvovanja, razmišljanja in vedenja. Prav celostni pristop k proučevanju človeka, ki slednjega vselej obravnava kot bio-psiho-socialno bitje, je namreč pravi ključ, ki nam lahko pomaga resnično spoznati, razumeti in razvozlati zanimivo, a zapleteno uganko, ki se imenuje - človek. Cilj študijskega programa Biopsihologija je združiti naravoslovje in družboslovje kot temeljni področji znanosti, ter na tej osnovi preseči klasično obravnavo individualnih in družbenih pojavov zgolj z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Diplomanti bodo tako osvojili širši pogled na psihologijo človeka, vešči pa bodo tudi uporabe znanstvenih metod družboslovja in naravoslovja kot orodja za reševanje nalog v praksi. Študijski program Biopsihologija po svoji strukturi in vsebini sledi idejni zasnovi, ki jo je s svojim delom na področju duševnega zdravja in javnozdravstvene politike začrtal nepozabni dr. Andrej Marušič, psihiater in psiholog, kot inovativni raziskovalec in prvi vodja Oddelka za proučevanje zdravja Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede (UP PINT), kjer raziskovalno delo opravljajo tudi študenti Famnita. Bodoči diplomanti bodo v procesu svojega izobraževanja osvojili poglobljeno razumevanje človekove duševnosti, kot ga je izr. prof. dr. Andrej Marušič, širokosrčno posredoval svojim študentom že v času, ko je to pomenilo biti ne le korak, pač pa kar nekaj korakov pred sodobniki. Njegova zadnja knjiga Javno duševno zdravje (s Sanjo Temnik) je primer povezovanja naravoslovja in družboslovja na tem področju. Zaposlovanje diplomantov Diplomanti dodiplomskega študijskega programa Biopsihologija se bodo na osnovi celostnega razumevanja človeka kot bitja na stičišču biologije in psihologije, ter osvojenih veščin uporabe znanstvenih metod naravo- in družboslovja kot orodij za reševanje nalog v praksi, lahko zaposlili na področjih splošnega psihološkega svetovanja, v raziskovalno-razvojni dejavnosti ter v javnem sektorju, zlasti zdravstvu, šolstvu, nevladnih organizacijah, socialnem skrbstvu ter v državni upravi. Študij po svoji naravi bo prvenstveno privlačil študente, ki želijo spoznavati in raziskovati biološke osnove vedenja, torej se bodo odločali za kariero z bodisi bolniki s poškodbami, ki pustijo spremembe na vedenju bodisi želijo nadaljevati raziskovanje bioloških osnov psiholoških funkcij znotraj akademskega sveta. Bodoči strokovnjaki pa lahko izberejo tudi poklicno kariero, ki v osnovi ni vezana na področje končanega študija, saj so znanje, spretnosti in veščine, ki jih pridobi vsak diplomant tega programa, splošno cenjene in zaželene lastnosti, ki naj bi jih imeli vodilni delavci na raznovrstnih področjih. Diplomantom bodo odprta tudi številna vrata v mednarodnem okolju, saj je študij zasnovan tako, da vključuje, podpira in vzpodbuja sodelovanje z raziskovalci, predavatelji in strokovnjaki iz tujine.
http://www.famnit.upr.si/sl/studij/programi/biopsihologija/ http://www.mokis.si/index.php?option=com_content&view=article&id=48%3Av-spomin-prof-dr-andreju-maruiu&catid=38%3Adogodki&Itemid=51&lang=sl

448

Na svetu si vsakih 40 sekund nekdo vzame življenje

Lani si je pri nas življenje vzelo 448 oseb, kar nas uvršča med deset najbolj ogroženih evropskih držav Danes obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki je vsako leto vzrok za smrt približno milijona ljudi. To pomeno, da si povprečno vsakih 40 sekund nekdo vzame življenje. Slovenija se po umrljivosti zaradi samomora uvršča na četrto mesto med članicami EU. Lani si je pri nas življenje vzelo 448 oseb, navaja statistični urad. Slovenija se glede na mednarodno primerljive podatke o umrljivosti zaradi samomorov že več desetletij uvršča med deset najbolj ogroženih evropskih držav. Kljub temu pa je spodbuden podatek, da umrljivost zaradi samomora pri nas v zadnjem desetletju nekoliko upada. Število samomorov se v Sloveniji s starostjo povečuje in so pogostejši pri moških kot pri ženskah. Zaskrbljujoče je, da obenem narašča število samomorov med mladimi, najpogosteje se zgodijo v starosti od 14 do 19. let. Med mladimi v tej starostni skupini se letno zgodi do 20 samomorov, kar nas še vedno uvršča nad evropsko povprečje. V zadnjih 45 letih se je število smrti zaradi samomorov v svetu povečalo za 60 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da se bo do leta 2020 povečalo za polovico. Podatki Eurostata kažejo, da je stopnja umrljivosti zaradi samomora najvišja v Litvi, sledita ji Latvija in Madžarska. Najnižje stopnje umrljivosti zaradi samomora pa so bile ugotovljene v južni Evropi. 10. september sta za svetovni dan preprečevanja samomora leta 2003 razglasili Svetovna zveza za preprečevanje samomora in Svetovna zdravstvena organizacija. Namen svetovnega dneva je vzbuditi v ljudeh zavedanje o problemu samomora, zmanjševanje stigme, ki jo ta povzroča, in zlasti opozarjanje na to, da gre za obliko tako imenovane. prezgodnje umrljivosti, ki jo je mogoče preprečevati.
http://www.vecer.com/clanekzan2010091005574102

10.10.2010

Svetovni dan duševnega zdravja: Pomoč ni nobena sramota

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru, se tudi na Primorskem vrstijo srečanja, predavanja in akcije v opomin prebivalstvu, da je duševno zdravje sestavni del splošnega zdravja. V primeru težav je treba takoj poiskati strokovno pomoč, kar ni sramota. Letošnje geslo opozarja, da so kronični bolniki v hudih stiskah, saj te bolezni vplivajo tudi na splošno počutje. Tema Duševno zdravje in kronične telesne bolezni izvira iz strokovnih ugotovitev, da se duševnim boleznim pogosto pridružijo še telesne, in obratno. Prireditve ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pod skupnim naslovom Duševno zdravje vsak dan opominjajo, da mora vsakdo vsak dan poskrbeti tudi za duševno počutje, sprostitev, razvedrilo. Nacionalni Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) ugotavlja, da dobro tretjina kroničnih bolnikov pesti depresija. Podatek velja tudi za druge države, zato je svetovna federacija letošnji slogan ob svetovnem dnevu duševnega zdravja namenila duševnemu zdravju kot temelju splošnega zdravja. Slovenija zadnji dve leti krepi skrb za duševno zdravje, kar med drugim potrjuje nacionalni program za duševno zdravje, ki je v sklepni fazi oblikovanja. Po znanih podatkih so duševne težave že resen javno zdravstveni problem, hkrati z visoko stopnjo samomorilnosti, ki je posledica teh težav. Zadnja leta se je povečano tudi število prvih obiskov pri zdravnikih splošne medicine, ko oboleli trpijo za duševnimi in vedenjskimi motnjami. Takih obiskov so pred štirimi leti našteli nekaj več kot 91.000, lani pa že dobrih 94.000. Osrednja prireditev v Kopru je bila včeraj pod okriljem Univerze na Primorskem v Rotundi. Predstavili so resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja, novo študijsko smer biopsihologija in znanstveno raziskovalne projekte s področja duševnega zdravja. V spomin na psihiatra prof. dr. Andreja Marušiča so predstavili izid prevodov njegove monografije Javno duševno zdravje. Popoldne je na koprski osnovni šoli sledila košarkaška tekma ekipe veteranov Zbogom pamet in ekipe VIP ter AŠD FAMNIT, zvečer pa v Taverni Andrejev koncert za destigmatizacijo depresije. Dr. Helena Jeriček Klanšček, koordinatorica aktivnosti ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v IVZ, med drugim omenja, da so zaradi krepitve ozaveščanja o duševnem zdravju letos pripravili delavnice za pomoč pri spopadanju s tako imenovanimi stresorji v domačem in službenem okolju ter v šoli. “Negativni stres je pomemben dejavnik nastanka telesnih in duševnih bolezni. Pravočasna strokovna pomoč v primeru duševnih težav je zelo pomembna. Slednje se lahko pojavijo pri mladostniku, pri človeku srednjih let ali šele v starosti. Vsakdo bi moral dobro organizirati svoj čas, si vzeti dovolj časa zase, za sproščanje, za druženje, pogovor, fizične aktivnosti, smeh in se naučiti tudi reči ne.” IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo načrtujejo delavnice za zaposlene v nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju duševnega zdravja, za delavce v zdravstvu, vrtcih in šolah, saj se zavedajo, da morajo biti zaposleni v dejavnostih, kjer imajo opraviti z ljudmi, v dobri psihični kondiciji. Delavnice se bodo zvrstile prihodnji mesec v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Niz akcij je pripravilo tudi društvo Šent z območnimi enotami, tudi na Primorskem. http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Svetovni-dan-dusevnega-zdravja--Pomoc-ni-nobena-sr.aspx http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60535712&section_id=1&article_id=3449345

DESTIGMATIZACIJA DEPRESIJE

Z glasbo rušili predsodke do duševnih bolezni (fotoutrinki) Na petkovem koncertu za destigmatizacijo depresije - pred petimi leti je nastal na pobudo prminulega psihiatra in suicidologa dr. Andreja Marušiča, zato tudi nosi njegovo ime - občinstvo ni sledilo zgolj glasbenim nastopom, temveč je lahko prisluhnilo tudi besedam, ki so iz različnih ust sporočale isto: “Nobena družba ne more biti zdrava, če ni duševno zdrava.”

* Psihiater in kantavtor iz Modene Gaspare Palmieri je s svojo skupino Gappa&Cristian predstavil projekt Psicantria.

* Občinstvo se je v solidnem številu odzvalo vabilu na prireditev.

* Z glasbo iz 80. let je koncert odprla skupina The 80's band.

* Skupina Nude

* Pevec skupine Nude Boštjan Dermol blažen med ženami

* Minister za zdravje Dorjan Marušič se je vidno ganjen zahvalil svojemu pokojnemu bratu, ki je pred petimi leti dal pobudo za organizacijo koncerta za destigmatizacijo depresije.

* Občinstvo ni prisluhnilo zgolj glasbi temveč tudi osnovnemu sporočilu prireditve - znebimo se predsodkov do duševnih motenj.

* Voditelj Tomaž Klepač je med drugim predstavil dvd z edinim posnetim predavanjem Andreja Marušiča, ki ga je izdala fakulteta UP Famnit.

* Po dolgem času je na odru Taverne nastopila tusi skupina Su-Shine.

* Jimmy Joe Band Tole sporočilo, ki ga je Sloveniji in nasploh človeštvu želel vcepiti dr. Andrej Marušič, je pred koprskim občinstvom ponovil tudi njegov brat, minister za zdravje Dorjan Marušič, ki si je zaželel, da bi koncert za destigmatizacijo depresije, ki ga je tudi letos v sodelovanju z društvom DAM in združenjem OZARA pripravila Katja Pišot, postal prireditev nacionalnega pomena. Koncert, ki ga je v petek obiskalo nekaj sto ljudi, je postregel z različnimi glasbenimi slogi, ki so jih v večer vtkale skupine The 80's Band, Nude, Gappa & Cristian, Su-Shine, Jimmy Joe Band in Toxine, vse skupaj pa je z besedo povezal voditelj Tomaž Klepač. Občinstvo je za nekaj minut lahko prisluhnilo tudi delčku predavanja Andreja Marušiča, ki je leta 2007 v Cankarjevem domu na duhovit in poljuden način govoril o duševnem zdravju. “Želim si, da bi nam uspelo to, kar so dosegli na Škotskem. Tam je koncert za destigmatizacijo duševnih motenj prerasel v del lokalne kulture, glasbeniki se z veseljem odzivajo vabilu k sodelovanju, vsako leto pa ob prireditvi izideta tudi cd in dvd,” je po koncertu dejala Katja Pišot. Društvo DAM in združenje OZARA sta obiskovalcem predstavili tudi knjižno novost Premagovanje anksioznosti za telebane, ki tako kot lani izdani knjigi Depresija za telebane in Bipolarna motnja za telebane na poljuden način odstira tabuje in briše stigmo, ki jo žal še vedno nosijo duševne motnje. Strokovnjaki ob dnevu depresije o ustvarjalnosti in duševnih motnjah Na prvi oktobrski dan, ki ga Evropa posveča najpogostejši duševni motnji - depresiji, so se v idrijski Psihiatrični bolnišnici zbrali strokovnjaki iz vse Slovenije na posvetu o ustvarjalnosti in duševnih motnjah. Pospremili so ga z izdajo enako naslovljene monografije, ki prinaša poslednji strokovni članek nedavno umrlega psihiatra dr. Jožeta Felca, in dvema likovnima razstavama. Razstavo del pacientov PBI je pospremil godoviški oktet s predstojnikom bolnišnice Markom Pišljarjem.

DEPRESIJA

Posvet Ustvarjalnost in duševne motnje so organizatorji - ob idrijski Psihiatrični bolnišnici še številna strokovna združenja - posvetili destigmatizaciji hitro naraščajočih tovrstnih motenj tako v Sloveniji kot v svetu. Ker je likovna ustvarjalnost pomemben smerokaz zdravnikom in terapija za obolele, so ga ob evropskem dnevu depresije in dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru, posvetili predvsem temu, hkrati z monografijo in dvema razstavama. Posvet in zajetna monografija z enakim naslovom, ki sta jo uredila predstojnik PBI, mag. Marko Pišljar in psihiatrinja, dr. Vlasta Meden Klavora (izdajo je omogočila družba Krka), bo pomembna pomoč psihiatrom, psihologom, terapevtom in zdravnikom v procesu zdravljenja obolelih za duševnimi motnjami in tudi vsem, ki jo bodo prebirali. Depresija, kot je povedala Medenova, zahteva že 8,5-odstotni davek v evropski zdravstveni blagajni. Bolezen, za katero oboli 12 odstotkov Evropejcev vsaj enkrat v življenju, neposredno in posredno na leto povzroči za 118 milijard evrov stroškov. Le ustrezna preventiva je ključ do zmanjševanja teh pojavov. Mozaik dopolnjujejo terapevtske dejavnosti, ki jih je treba nujno okrepiti. V zborniku dvanajst strokovnjakov vsestransko osvetljuje pomen likovnega dela za zdravnike in obolele za vsemi vrstami duševnih bolezni. Pod naslovom 'Ustvarjalnost kot poslanstvo in izziv' je v njem kot svoj poslednji strokovni napotek napisal nedavno umrli idrijski psihiater dr. Jože Felc, ki so mu zbrani namenili posebno pozornost in mu seminar tudi posvetili. Vodja delovne terapije v PBI, slikar Nande Rupnik, njegovo razstavo so odprli med posvetom v bolnišnici, je povedal, da so v njej likovni umetnosti od samega začetka posvečali veliko pozornost. Že prvo razstavo v ustanovnem letu 1957 si je ogledalo več kot 3000 Idrijčanov. Razstave so postale pomemben vir srečanj Idrijčanov z bolnišnico in obolelih z njimi. In seveda samih s seboj. “V vsakem človeku je skrita sposobnost ustvarjanja. Naši pacienti jo razvijejo s pomočjo terapevtov tako, da postane vsakodnevna potreba in sredstvo, s katerim se potrjujejo, doživljajo zadovoljstvo, boljšo samopodobo in veljavo v okolju, “ je poudaril. Iz razstav, ki jih od leta 1968 organizirajo v Mestni galeriji, se je porodilo že skoraj tri desetletja dejavno občinsko likovno društvo. Tudi ob tej priložnosti je galerija zaživela z deli pacientov, ki so požela laskavo oceno umetnostnega zgodovinarja Janeza Kavčiča in pohvale številnega občinstva.
http://www.primorske.si/Kultura/Z-glasbo-rusili-predsodke-do-dusevnih-bolezni-%28fot.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 31, 2010 8:46 am; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Jul 31, 2010 10:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PREVENT GLOBAL in STEČAJ

/13/...sočutje, zaskrbljenost, solidarnost, humanost, izkoriščanje, nemoč, manipulacija, groza, apatičnost, brezbrižnost, oholost, razočaranje, depresija, pogum, ponos, obup, izigranost, diskriminacija, zamujena priložnost, izgubljene iluzije, nepripadnost, vse to in še več lahko preveva posameznega državljana ob novicah, ki bodo žal zaznamovale prav vsako od 1260 koroških družin. Morda si še vedno ne znamo predstavljati, kako bo to vplivalo na njihovo vsakdanje življenje, saj si morda tisto, kar se nam zdi samoumevno, ne bodo mogli privoščiti. Ob tem, da je tukaj veliko šolajočih se osnovnošolcev in srednješolcev, da o študentih niti ne govorimo. Poleg tega bo to prineslo tudi veliko zmanjšanje kreditne sposobnosti, še tako preveč zakreditiranih družin, ki bodo morale prodajati pridobljene in prigarane dobrine. Vse to ob poštenem delu v tovarni, ki je do sedaj prinašala kruh in ob tem je potrebno reči, da bodo sedaj ravno ti delavci, ki niso prav nič krivi za nastalo situacijo, ostali brez dela. In brez kruha. In brez perspektive. In brez pravice do dela. To so vsaj osnovne ustavne norme, ki naj bi določale normalen človekov razvoj in razvoj tudi njegove družine. In ob tem si je potrebno priznati, da bomo s tem, izgubili vsi skupaj, vsak malo, kajti s takim tempom, smo jutri lahko že mi na vrsti: Twisted Evil

USTAVITEV

Zaposleni v Preventu ustavili delo

Zaposleni v podjetju Prevent avtomobilski deli v Slovenj Gradcu so danes spontano ustavili delo. Delavci navajajo, da brez plač in plačanih prispevkov ne nameravajo delati. Uprava je sicer v ponedeljek izplačilo plač za junij napovedala do konca tega tedna, če plač ne bo, pa sta podjetniška sindikata za ponedeljek, 2. avgusta, napovedala stavko Uprava Prevent Globala išče možnosti za rešitev podjetja. Obrnila se je tudi na državo in podala predlog za eno- do dveletni odlog plačila prispevkov za zaposlene za obdobje šestih mesecev. Trenutno družba 1100 zaposlenim v podjetju Prevent avtomobilski deli in 160 zaposlenim v krovni družbi Prevent Global dolguje prispevke za dva meseca, prav tako še niso izplačane plače za junij. Če bo država Preventu odobrila odlog plačila prispevkov, bi davčna uprava umaknila blokado računa in bi priliv s strani kupca, nemške družbe Prevent DEV, ki ga družba pričakuje v teh dneh, lahko do konca tedna nakazali kot neto plače zaposlenim v avtomobilskih delih. Kot je v ponedeljek povedal predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc, bodo skušali dobiti tudi vir sredstev za plače zaposlenih v krovni družbi Prevent Global. Zaposleni so za kratek čas spontano ustavili delo že minuli petek. Ko so dobili pojasnila uprave glede razmer v družbi, so z delom nadaljevali.
http://www.vecer.com/clanekgos2010072705561665

VRNITEV

Zaposleni v Preventu so se vrnili na delo Z

aposleni v podjetju Prevent avtomobilski deli, ki so danes zjutraj spontano ustavili delo, so se po prejetih pojasnilih s strani vodstva družbe in sindikata okoli 9. ure vrnili na delo. Vodstvo družbe je vodjem skupin zaposlenih podalo informacijo o stanju v družbi in o možnostih za izplačilo junijskih plač, so pojasnili v Prevent Globalu Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman je zaposlenim predstavil ponedeljkove pogovore med sindikatom in vodstvom družbe. Pojasnil jim je tudi, da je sindikat glede na napovedi vodstva, da bodo plače predvidoma izplačane do konca tedna, za ponedeljek napovedal stavko, če plač v tem tednu ne bo. Sindikat je zaposlene opozoril tudi na kršitve o nenapovedani ustavitvi dela, hkrati pa tudi, da bi daljša ustavitev dela lahko pomenila razlog za stečaj podjetja, je pojasnil Zorman. Povedal je še, da se današnji ustavitvi dela niso pridružili vsi zaposleni v dopoldanski izmeni. http://www.vecer.com/clanekgos2010072705561681

5 SEKUND

'Še pet sekund' za reševanja Preventa

"V neposrednih pogovorih z morebitnimi poslovnimi partnerji bomo poskušali pridobiti njihov posluh, da investirajo v podjetje in tako omogočijo posel," je po srečanju z upravo Prevent Globala dejal premier Pahor. Tudi ministrica za gospodarstvo je dejala, da še obstaja upanje. Video
Iz 24UR OB ENIH:

Bodo delavci dobili plače? Uprava Prevent Globala bo v treh dneh na sodišče podala predlog za stečaj podjetij Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki v Sloveniji skupaj zaposlujeta 1260 delavcev, večino na Koroškem. Kot je ocenila, ni več možnosti za uspešno izvedbo sanacije, potem ko je možnost sodelovanja odpovedal tudi potencialni strateški partner. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič razume potezo vodstva Prevent Globala. Meni, da je stečaj v tem trenutku oblika, s katero se bo najhitreje lahko rešilo zdrave dele Preventa. Dodal je, da ima vodstvo Preventa "zvezane roke", saj se že nekaj let ve, da je Prevent odvisen samo od enega kupca. Vodstvo družbe je danes o tem že seznanilo zaposlene, katerih del je sicer zjutraj spontano ustavil delo in pričakoval informacije o plačah za junij. Teh vodstvo družbe ne more izplačati, ker je še vedno blokiran račun podjetja s strani davčne uprave. Ker plače danes ne bodo izplačane, bodo delavci po napovedih obeh sindikatov v ponedeljek stavkali, sindikati pa bodo to izkoristil za posredovanje vseh potrebnih informacij delavcem. Napovedani stečaj ogroža tudi hčerinske družbe oz. širšo skupino, ki v Sloveniji skupno zaposluje 1650 delavcev, poleg tega pa še v tujini okoli 1100 delavcev. "Prepletenost med Prevent Globalom in hčerinskimi družbami je zelo velika tudi v smislu nekih finančnih odvisnosti, raznih kreditov," je na današnji novinarski konferenci v Slovenj Gradcu povedal prvi mož Prevent Globala Renato Krajnc. Predstavniki parlamentarnih strank obžalujejo napoved stečaja in ocenjujejo, da predstavlja takšen razvoj dogodkov velik udarec za koroško regijo. Vlado ob tem pozivajo, naj poskrbi za delavce, ki bodo ostali brez zaposlitve. Nekatere šivilje danes ustavile delo: V stiski smo! Po torkovi triurni spontani ustavitvi dela je del proizvodnih delavk v družbi Prevent avtomobilski deli danes zjutraj znova ustavil delo in zahteval izplačilo plač za junij. Danes v proizvodnji šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek zaradi dopustov dela samo okoli 200 zaposlenih, malo manj kot polovica jih stoji in zahteva plače, so pojasnili v Prevent Globalu. Pred stavkajoče je zjutraj stopil tudi predsednik svobodnega sindikata Vlado Zorman, ki je delavkam ponovil že znane informacije in jim glede na to, da je za ponedeljek napovedana stavka, priporočil, naj se vrnejo na delo. Povedal je še, da so delavke izražale svojo stisko, ker ne dobijo denarja, nujnega za preživetje. Nato pa je sledil še šok: podjetje gre v stečaj.

* Delavci so v šoku. Časa za reševanje Preventa je še 'pet sekund'

"Predsednika uprave sem vprašal, ali je še kakšna druga alternativa kot stečaj, in rekel je, da je še 'pet sekund do polnoči'. Prijeli bomo za teh pet sekund in bomo skupaj z ministrico za gospodarstvo v naslednjih 48 urah poskušali ugotoviti, ali je mogoče pridobiti posel, ki bo podjetju za prehodno obdobje zagotovil delo in dobiček za nadaljnje delovanje," je po današnjem sestanku s predsednikom uprave Kranjcem in gospodarsko ministrico Darjo Radić povedal premier Borut Pahor. "Predsednik uprave je določil, da je skrajni rok, da nam ta operacija uspe, torek," je dodal. Kot je poudaril Pahor, je Prevent prepomembno regionalno podjetje na Koroškem, da bi izpustili teh pet sekund priložnosti, če obstajajo. "V neposrednih pogovorih z morebitnimi poslovnimi partnerji bomo poskušali pridobiti njihov posluh, da investirajo v podjetje in tako omogočijo posel," je ponazoril. Pahor se je sicer v pogovore z obstoječimi ali morebitnimi novimi poslovnimi partnerji pripravljen vključiti tudi sam. Tudi ministrica za gospodarstvo je dejala, da še obstaja upanje, da se tudi s posredovanjem vseh, ki to lahko naredijo, v kratkem času pridobijo novi posli. Poudarila pa je, da je treba ob tem gledati tudi na to, kako z ustreznim programom rešiti razmere v podjetju na dolgi rok. Krajnc je povedal, da je zadeva zelo kritična, a še ni vse izgubljeno. "Splača se potruditi, ker gre za podjetje, ki ima velik know how, pripadne ljudi, dobre resurse in tudi dober ugled v avtomobilski industriji," je povzel in spomnil, da je problem tega podjetja samo to, da nima poslov. "Če bomo do torka uspeli najti zagotovila za posle, se lahko izognemo katastrofi za koroško regijo," je dodal. Vlada se je po besedah Darje Radić pripravila tudi za primer črnega scenarija. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, bo država s svojimi institucijami zagotovila, da bodo delavcem čim prej izplačali pravice iz naslova socialne varnosti. "Kot država bomo preko svojih institucij naredili vse, da bodo delavci v čim krajšem času prišli do tistih pravic, ki jim gredo po zakonodaji," je zagotovila. Renato Kranjc Prvi mož Prevent Globala Renato Krajnc pravi, da ni še vse izgubljeno. Lahko Preventov stečaj reši del družbe? Po mnenju ekonomistov Bogomirja Kovača in Jožeta Mencingerja bi Preventov stečaj lahko prinesel prestrukturiranje podjetja in nove lastnike. Po mnenju obeh so sicer za takšen razplet krivi lastniki družbe, po Mencingerjevem mnenju je nekaj malega k temu prispevala tudi svetovna gospodarska kriza. "Če je stečaj, ki bi pospešil prestrukturiranje podjetja, le prehodna faza za vstop novega lastnika oz. strateškega partnerja, in če bi lastniki v okviru stečajnega postopka prevzeli določeno odgovornost za pretekle izgube, potem bi očiščeno podjetje ob obstoju poslovnih priložnosti lahko začelo znova. Če je tako, potem je to lahko solidna rešitev," je povedal Kovač. Če pa ni tako, potem uvedba stečajnega postopka pomeni hitrejši konec tega, kar bi se tudi sicer najbrž zgodilo, je menil Kovač. "To bi bilo bolje kot sedanje umiranje na obroke, ki nima nikakršnega izhoda in vodi v dokončen propad podjetja," je ocenil in dodal, da je sicer težko od daleč ocenjevati, kaj to pomeni. Sindikat Prevent Globala se je povezal z Rdečim križom in Nadškofijo Karitas. Vsaka bo nudila po 400 prehrambenih paketov, kar pomeni skupno za Koroško 800. Paketi so namenjeni za zaposlene, ki niso prejeli plač. To je za Prevent Global, d. d., in Prevent, d. o. o. Prejemnik paketov se bo moral dokazati z osebnim dokumentom in dokumentom od teh dveh podjetij (kartica za evidentiranje prihodov v službo, ali plačilna lista). Vsak lahko prejme samo en paket od RK ali Karitasa. Do obeh ni upravičen. Seznami se bodo preverjali, je sporočil sindikat. Po mnenju obeh sogovornikov je za takšen razplet Preventove zgodbe kriv (nekajletni) spor med lastniki. "Gre za tipičen primer, da so lahko zasebni lastniki še slabši kot država," je poudaril Mencinger in spomnil še, da so se Preventovi lastniki, ko je družba imela še dovolj denarja, oddaljevali od osnovne dejavnosti in se usmerjali v gradbeništvo, nakup letališča ipd. Kovač je še ocenil, da je podjetje v vsakem primeru obsojeno na propad, če med lastniki ni konsenza, da bi sprejeli novo solastništvo in se postopoma umikali iz posla. Država lahko pozneje, po stečajnem postopku, skuša določene stvari rešiti in bi imeli podoben scenarij kot pri Muri. "Ta je pokazal, da je bil stečaj vendarle priložnost za vsaj delno reševanje stvari, vendar pa smo to izpeljali veliko prepozno," je dodal. Janša: Težave posledica spora med lastniki Težave Preventa niso posledica gospodarske krize, pač pa spora med lastniki, je na današnjem pogovoru v Lepeni dejal predsednik SDS Janez Janša. Kot je pojasnil, je Prevent Global v težavah zaradi spora med lastniki, za katere je vprašanje, kako so prišli do kapitala za to podjetje. Država bi po Janševem mnenju za omilitev problema največ naredila s tem, da bi še pravočasno uporabila primerne vzvode in sprožila preiskavo o tem. Kot je pripomnil, pa ni slučajno, da se vse to dogaja v dopustniškem času, ko je pozornost javnosti manjša.

SOCIALNA BOMBA

Prevent Global v stečaj, koroška socialna bomba pred detonacijo O drami v Preventu Globalu je včeraj opoldne pričal vsak obraz v šivalnici sedežnih prevlek. Stroje so ustavili malo pred poldnevom ob novici, da težko pričakovanih plač ne bo in da gre družba v stečaj. Koroška je s tem dobila breme, ki ga brez državne pomoči ne bo mogla prenesti. Gre za 1260 ljudi in skoraj prav toliko družin. Slovenj Gradec: Razjarjena delavka Preventa brez dlake na jeziku o vodstvu podjetja Preventove proizvodne hale so včeraj delovale prazno in strašljivo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042377653#videoArea

Predsednik uprave Renato Krajnc, ki je opoldne prišel pred novinarje, je dejal, da uprava plač ni mogla izplačati zaradi blokade računov in da so propadli pogovori s potencialnim strateškim partnerjem, kar pomeni, da posli, ki so si jih obetali v prihodnje, niso več možni. "Na osnovi teh dejstev je uprava ocenila, da ni več možnosti za sanacijo in bo v treh dneh predlagala uvedbo stečaja za Prevent Global in za Prevent avtomobilske dele," je dejal Krajnc. Gospodarsko ministrstvo je sicer prisluhnilo predlogu vodstva o odlogu plačila prispevkov in davkov, vendar pa, kot pravi Krajnc, po odločitvi skrivnostnega partnerja, da odstopa od sodelovanja, ne bi bilo korektno, da bi od države še pričakovali odlog. Strateški partner (Krajnc še vedno ne želi razkriti, za koga gre) je od vsega začetka pogojeval sodelovanje s kapitalskim vstopom v Prevent Global, na kar pa lastnika Nijaz Hastor in Janko Zakeršnik nista pristala. Predsinočnjim je bil njegov končni odgovor, da na nadaljnje sodelovanje ni pripravljen, če nima nadzora nad delovanjem družbe kot solastnik. V skupini Prevent Global je zaposlenih okoli 2800 ljudi, sestavljajo jo družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo za avtomobilsko industrijo, lesarstvom, logistiko in proizvodnjo delovnih zaščitnih oblačil. Vse te hčerinske družbe, ki so v delni ali stoodstotni lasti Preventa Globala, bodo prešle v stečajno maso. Dolgovi Preventa Globala znašajo okoli 52 milijonov evrov, vendar ima družba do hčerinskih družb tudi za nekaj več kot 40 milijonov evrov terjatev. Krajnc meni, da se bo v stečajnem postopku verjetno skušalo te terjatve poplačati, kar pomeni, da so ogrožene tudi hčerinske družbe. Trenutno še imajo delo za Prevent Dev in za Mercedes, kako se bo delo nadaljevalo, pa bo odločal stečajni upravitelj, ki ga bo sodišče najverjetneje imenovalo prihodnji teden. Krajnc poudarja, da je naloga uprave storiti vse, da se posledice za zaposlene omilijo in da je pri tem tudi država pokazala veliko pripravljenost pomagati v okviru svojih zakonskih možnosti. Obžaloval je, da se je družba, ki ima vse resurse in ugled v avtomobilski industriji zaradi kakovostnih izdelkov, znašla brez poslov in dodal, da seveda okoli 3000 ljudi te posle opravlja nekje drugje. Znano dejstvo je, da so vso zgodovino Preventa posli šli preko Nijaza Hastorja, ki pa je potem, ko je Janko Zakeršnik postal večinski lastnik, dosegel, da se je program za programom selil v bosanske in druge obrate v tujini. Sedanje težave izvirajo tudi iz propadlih naložb v laserske kartice in gradbeništvo. V ponedeljek prve informacije za delavce Delavce bodo sindikati v ponedeljek začeli seznanjati z vsemi možnostmi pomoči in načini, kako lahko uveljavijo svoje pravice. Prva pa se je včeraj odzvala mestna občina Slovenj Gradec, ki se je na najslabši scenarij pripravila. Občina bo povečala proračunski sklad za denarne pomoči, v sodelovanju s Podjetniškim centrom pa bo steklo več oblik pomoči, vštevši možnosti za samozaposlovanje in dodatno izobraževanje za tiste, ki bodo to želeli. Občina bo preventovce sama obvestila, kako jim lahko nemudoma pomaga pri reševanju socialnih težav. Župan Matjaž Zanoškar se je z zaposlenimi te dni že srečal, povezal pa se je tudi z gospodarskim ministrstvom in ministrstvom za delo. Delavke so včeraj obsedele za stroji, kot da bi jim kdo spodrezal noge. Nekatere so votlo zrle čez napol prazno halo, druge so zbirale moč za novo upanje, prav vse pa je težila praznina na osebnih računih, s katero ne morejo kupovati vsakdanjega kruha za svoje otroke. Pahor bo 48 ur stlačil v 5 sekund Renato Krajnc se je s Koroške popoldne odpravil v Ljubljano, kjer se je srečal s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ministrico za gospodarstvo Darjo Radić in državno sekretarko na ministrstvu za delo Anjo Kopač Mrak. Premier je Krajncu predlagal, da opravijo še en poskus za iskanje drugačne rešitve zagate Preventa Globala. Na Pahorjevo vprašanje, koliko časa še ima Prevent Global, je Krajnc odgovoril, da pet sekund, Pahor pa je napovedal, da bodo v naslednjih 48 urah poskušali najti posel, ki bi Preventu Globalu pomagal preživeti. »Predsednik uprave je določil, da je skrajni rok, da nam ta operacija uspe, torek,« je dejal premier. Krajnc je povedal, da je zadeva zelo kritična, a še ni vse izgubljeno. »Splača se potruditi, ker gre za podjetje, ki ima velik 'know how', privržene ljudi, dobre resurse in tudi dober ugled v avtomobilski industriji,« je povzel in spomnil, da je problem tega podjetja samo to, da nima poslov. »Če bomo do torka uspeli najti zagotovila za posle, se lahko izognemo katastrofi za koroško regijo,« je dodal. Vlada se je po besedah Darje Radić pripravila tudi na primer črnega scenarija. Kot je pojasnila Anja Kopač Mrak, bo država s svojimi institucijami zagotovila, da bodo delavcem čim prej izplačali pravice iz naslova socialne varnosti. »Kot država bomo prek svojih institucij naredili vse, da bodo delavci v čim krajšem času prišli do tistih pravic, ki jim pripadajo po zakonodaji,« je zagotovila.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042377653 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042377653#videoArea http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-naj-bi-pokazali-razumevanje.html#video
http://www.delo.si/clanek/115504
http://www.revija-reporter.si/index.php?option=com_content&task=view&id=3768&Itemid=59
http://www.mladina.si/dnevnik/30-07-2010-prevent_global_gre_v_stecaj/

KOLEKTIVNA DEPRESIJA

Po včerajšnji seji nadzornega sveta Preventa Globala je prvi nadzornik družbe Vladimir Bilić povedal, da naj bi danes predlagali stečaj za podjetji Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Uprava je namreč sporočila, da ni našla rešitve za družbi, vlada pa naj bi se z nekaterimi aktivnostmi še trudila za rešitev.

Razjarjena delavka Preventa brez dlake na jeziku o vodstvu podjetja Ministrica za gospodarstvo Darja Radić pravi, da si predstavniki vlade s premierjem Borutom Pahorjem na čelu prizadevajo najti rešitev za Prevent Global. »Zelo slabo bi bilo, če bi obstoječi kupci zdaj odpovedali naročila,« opozarja Radićeva. Pri tem dodaja, da bi lahko zaposleni s svojimi dejanji pripomogli k temu, da se to ne bi zgodilo.

»Sicer še zmeraj potekajo do ločene aktivnosti predsednika vlade Boruta Pahorja in gospodarske ministrice Darje Radić, vendar pa po mojem védenju trenutno ni na vidiku kakšne rešitve. Upamo pa, da bi se danes lahko pojavila kakšna možnost, čeprav to ni najbolj verjetno,« je povedal Bilić. Najresnejši interesenti za vstop v Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki jih je od tri do pet, morajo do jutri predložiti dodelan načrt vstopa v to družbo, je včeraj pojasnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Dodala je, da je scenarij Mure najbolj realen tudi za Prevent.

Včeraj pozno popoldne je prvi nadzornik Preventa Globala Vladimir Bilić sporočil, da se kljub aktivnostim ministrice Darje Radić in premierja Boruta Pahorja predlogu za uvedbo stečaja ne da več izogniti. Predsednik uprave Renato Krajnc bo danes na sodišče podal predlog za stečaj, kdaj bo sodišče izdalo sklep o začetku stečaja, ni mogoče napovedati, ker pa so postopki za delavce na zavodu za zaposlovanje odvisni od tega, bo moralo sodišče kljub sodnim počitnicam nedvomno pohiteti.
Premier Pahor še vedno išče rešitev

Bilić je povedal, da je vlada še aktivna pri iskanju rešitev, vendar so možnosti izjemno majhne. Po besedah ministrice za gospodarstvo Darje Radić so si predstavniki vlade s predsednikom vlade Borutom Pahorjem na čelu ta konec tedna močno prizadevali, da bi našli ustrezno rešitev za Prevent. "Premier Pahor še vedno komunicira s potencialnimi partnerji v avtomobilski industriji, ki bi na kratek rok lahko pripeljali posel v Prevent," je razložila Radićeva.

Po njenih besedah so se včeraj na ministrstvu za gospodarstvo oglasili potencialni partnerji, med katerimi je bilo nekaj zelo perspektivnih. Kdo vse so bili ti partnerji, Radićeva ni želela razkriti. "Do srede morajo kandidati, zainteresirani za sodelovanje, pripraviti podrobne načrte v skladu z možnostmi, ki jih lahko ponudi država," je pojasnila. Te predstavljajo instrumenti za subvencioniranje delovnih mest in sofinanciranje investicij in opreme, če gre za tuje investitorje. "Hkrati obstaja tudi možnost kratkoročnega sovlaganja države v Prevent. V tem primeru država dolgoročno ne bi ostala v lastniški strukturi Preventa, temveč bi se iz nje čez določen čas umaknila," je še dejala Radićeva.

Stečaju se očitno ne bo mogoče izogniti
Po njenih besedah bo vodstvo Preventa Globala verjetno danes predlagalo bodisi predlog za začetek prisilne poravnave bodisi predlog za začetek stečajnega postopka. To pomeni, da bi se lahko zdravo jedro Preventa reševalo v okviru stečajnega postopka, podobno kot se je to zgodilo minulo leto v Muri. Radićeva pravi, da se je država odločila Preventu priskočiti na pomoč predvsem zaradi visoko usposobljenih 1200 delavcev, ki znajo proizvajati kakovostne izdelke, in zaradi naraščajočega povpraševanja v avtomobilski industriji.

V Preventovi šivalnici in krojilnici včeraj zjutraj ženske niso pognale strojev. Začela se je napovedana stavka, od katere zaposleni ne pričakujejo ničesar več, vendar pa z njo upravi in lastnikom sporočajo, da niso več niti ure pripravljeni delati zastonj. Kolektivna depresija, ki se je zalezla med zaposlene v zadnjega pol leta nenehne negotovosti, se je v zadnjih dneh, ko je postalo jasno, da junijskih plač ni, stečaj pa je pred vrati, le še poglobila.

Zaposlenim delili pakete Rdečega križa in Karitasa

Zaposlenim so včeraj začeli razdeljevati živilske pakete na sedežu območnega združenja RKS v Slovenj Gradcu in v župnijskem Karitasu. Obe organizaciji sta pripravili skupaj 800 paketov v vrednosti do 25 evrov. "To ni tisto, za kar smo delali!" je povzela ena od delavk. Sekretarka območnega združenja RKS Ana Matvoz se strinja: "S tem jih ne moremo rešiti, to je le oblika najnujnejše prve pomoči in moralne podpore." Župnik Peter Leskovar v župnijskem Karitasu, ki je sam sproti zlagal živila v vrečke, pa je dejal: "Vidite, to stanje kaže, kako pomembno se je pogovarjati vedno in povsod, v družini, v šoli in v podjetju o vseh rečeh." Pakete bodo razdeljevali še danes in jutri. Leskovar in Matvozova upata, da jih bo dovolj, saj je brez plač v Preventu Globalu in Preventu avtomobilskih delih ostalo 1260 ljudi. Razdeljevali jih bodo še jutri.

Drug del pomoči lahko socialno najbolj ogroženi pričakujejo od centra za socialno delo (CSD), vendar so kriteriji, kot jih določa zakon, dokaj ostri, saj morajo prosilci v vlogi razkriti celotno premoženjsko sliko, od dohodkov do lastništva nepremičnin, in navesti tudi, kakšen avtomobil je v družini. Delavke so včeraj ugotavljale, da bodo po tej poti težko prišle do pomoči, čeprav so v zadnjih mesecih zaslužile komaj od 400 do 500 evrov. Direktorica CSD Slovenj Gradec Boža Vitežnik Raj poudarja, da ima vsak pravico oddati vlogo, upravičencev pa bo verjetno le okoli 200. Vitežnik-Rajeva, ki je s premikom dopustov zagotovila, da bo operativno delo na CSD potekalo hitro, meni, da je za Koroško izguba tolikšnega števila delovnih mest katastrofalna. "Kritično je že v tem trenutku, še bolj pa bo na dolgi rok. Bojim se, da se bodo ženske znašle v dolgotrajni brezposelnosti," je dejala.

Hastor se ne javi, Zakeršnik na dopustu
Predsednik nadzornega sveta Preventa Globala Vladimir Bilić pravi, da z Nijazom Hastorjem ni govoril, večinski lastnik Janko Zakeršnik, ki po naših informacijah dopustuje nekje na morju, pa je menda zelo razočaran. O usodi preostalih povezanih družb nadzorniki niso razpravljali, po Bilićevih besedah pa bo šla v stečaj najverjetneje tudi družba Zlatar Prevent na Hrvaškem.

Na Dnevnikovo vprašanje, ali so predstavniki vlade poskušali stopiti v stik s Hastorjem, je Darja Radić odgovorila nikalno.

V strukturi brezposelnih raste delež žensk
Na velenjski območni enoti zavoda za zaposlovanje, ki je pristojna tudi za Koroško, so se na črn scenarij pripravili. Direktor Robert Rajšter bo okrepil operativne ekipe na uradih za delo s pomočjo sodelavcev iz celjske in mariborske enote ter iz centralne službe v Ljubljani, da bi lahko v desetih ali dvanajstih dneh izpeljali vse postopke prijav in brezposelnim čim prej zagotovili socialno varnost, ki jo pomenijo nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Rajšter ocenjuje, da bo glede na dejstvo, da Prevent v zadnjem obdobju skoraj ni zaposloval, največ takih, ki bodo nadomestilo lahko prejemali najmanj šest mesecev in več. Nadomestila znašajo od 260 evrov do največ 698 evrov, odvisno od plače, ki jo je imel zaposleni. Prve tri mesece nadomestilo znaša 70 odstotkov plače, v nadaljevanju pa 60 odstotkov.

Na uradih za delo velenjske območne enote se v teh dneh že ukvarjajo s postopki za 101 delavca iz družbe Prevent Pur, v kateri so delavci zadnji "šiht" opravili v petek. Rajšter opozarja, da so v strukturi brezposelnih ženske že zdaj na najvišjem mestu. "Na nekaterih uradih je med brezposelnimi že 60 odstotkov žensk. Treba je vedeti, da brez tega, da bi se odprl kak nov obrat, problem ne bo rešljiv. Prevent je nekoč zaposloval mlade ljudi, ki imajo zdaj za seboj približno polovico delovne dobe in bi torej morali še precej let delati do upokojitve, ocenjuje Rajšter.

Po drugi strani pa je slišati, da imajo v Boxmarku v Kidričevem, kjer je na novo nastal obrat za šivanje prevlek, ki so jih delale Preventove šivilje, nemalo težav z delovno silo.

V Radljah bo šlo brez birokracije
Župan občine Radlje, od koder je veliko Preventovih delavk, ima pooblastilo svetnikov za ukrepanje v izrednih razmerah. Sodelavcem v upravi je naročil, naj ljudem izredno denarno pomoč izplačajo takoj, ko pridejo prosit zanjo, in da lahko ustrezne papirje prinesejo naknadno. "Ne bomo si dovolili tega, kar se je lani dogajalo v Murski Soboti, ko so ljudje trpeli zaradi birokratskih postopkov in čakali na denarno pomoč," je dejal župan Bukovnik.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042378075

STEČAJ

Uprava Prevent Globala je podala predlog za stečaj Prevent Globala in Prevent avtomobilski deli

Uprava Prevent Globala je danes na slovenjgraško sodišče po pošti poslala predlog za stečaj družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Do sprejetja sklepa o uvedbi stečaja na sodišču sicer še obstaja možnost, da uprava predlog umakne, če dobi ustrezen predlog potencialnega partnerja, je danes povedal prvi mož Prevent Globala Renato Krajnc.

Zaradi stečaja krovne družbe Prevent Global in njene hčerinske družbe, kjer so delavke šivale avtomobilske sedežne prevleke za Volkswagen in Mercedes, je neposredno ogroženih 1260 zaposlitev. (Foto: Reuters)

Potencialni partner bi moral biti pripravljen takoj vložiti v družbo določen znesek denarja, ki je potreben, da se plačajo plače in vsi tekoči stroški. Hkrati bi moral ponuditi tudi zelo jasno in argumentirano možnost o tem, da lahko družba pridobi tako kratkoročne kot tudi dolgoročne posle, je v izjavi za javnost v Slovenj Gradcu dodal Krajnc.

Zaradi stečaja krovne družbe Prevent Global in njene hčerinske družbe, kjer so delavke šivale avtomobilske sedežne prevleke za Volkswagen in Mercedes, je neposredno ogroženih 1260 zaposlitev, večina na Koroškem. Poleg tega pa stečaj omenjenih družb posredno ogroža še 1490 delovnih mest v drugih hčerinskih podjetjih v Sloveniji in tujini.

Na drugo največjo koroško hčerinsko podjetje, podjetje Lesna Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh z 210 zaposlenimi, bo stečaj po Krajnčevih besedah še najmanj vplival. Med Lesno in matično družbo namreč ni bilo večje finančne medsebojne odvisnosti, kar pa ne velja za vse ostale hčerinske družbe, kjer je to zelo prisotno, je pojasnil Krajnc.

Glede hrvaške hčerinske družbe Prevent Zlatar, ki ima 380 zaposlenih in za katero je v ponedeljek predsednik nadzornega sveta Vladimir Bilić dejal, da prav tako obstaja realna možnost za stečaj, je Krajnc danes ocenil, da aktivnosti tega podjetja niso ogrožene. "Zlatar je družba, ki vsaj v tem času sorazmerno dobro posluje," je dejal Krajnc.

Ostale hčerinske družbe in lastniški deleži, ki jih ima podjetje v različnih družbah, bodo po uvedbi stečaja postale del stečajne mase. To pomeni, da družbe normalno delujejo naprej do trenutka, ko bo stečajni upravitelj začel ugotavljati, kakšna so razmerja med temi družbami in družbo Prevent Global, predvsem v smislu dolgov in terjatev, je pojasnil Krajnc.

Dolg Prevent Globala do bank znaša 52 milijonov evrov, sama družba pa ima v glavnem do drugih družb v okviru skupine odprto terjatev v skupni višini okoli 42 milijonov evrov. Prevent Global je lani posloval z okoli 42 milijoni evrov prihodkov in leto sklenil z izgubo v višini sedem milijonov evrov.

V primeru, da je predlog za stečaj popoln, bo slovenjgraško sodišče v treh dneh od prejema predloga izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. V primeru, da predlog ni popoln, sodišče predlagatelje pozove k dopolnitvi in določi rok za to, so pojasnili na sodišču.

Krajnc ocenjuje, da obstajajo realne možnosti, da se proizvodnja nadaljuje tudi po uvedbi stečaja, saj ima podjetje dober kader in cenjeno znanje. To je po njegovih besedah odvisno od potencialnega prevzemnika, pod kakšnimi pogoji bi bil pripravljen prevzeti "ta zdrava jedra". Prav tako je to odvisno od odločitve države, na kakšen način bo nudila možnosti potencialnemu prevzemniku, pravi Krajnc.

Zaposleni v družbah Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki so zaradi neizplačanih junijskih plač v ponedeljek začeli z napovedano stavko, bodo stavko po podanem predlogu za stečaj prekinili.

Podjetniška sindikata oz. stavkovna odbora sta se glede na situacijo namreč odločila, da se stavka "na nek način zamrzne" do trenutka, ko bo sodišče izdalo sklep o uvedbi stečajnega postopka, je dejal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman. V podjetju so se glede na situacijo tako odločili, da razpišejo kolektivni dopust za zaposlene.

Stiske zaposlenih, ki so ostali brez dela, razumejo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kot so sporočili z ministrstva, zagotavljajo, da bodo pristojne institucije, to so centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje in jamstveni in preživninski sklad, v najkrajšem možnem času zagotovili pravice in njihova izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni.

Za vse odpuščene delavke in delavce bo v prvem obdobju poskrbljeno s pasivnimi oziroma denarnimi oblikami pomoči, v nadaljevanju pa bodo vključeni tudi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Center za socialno delo Slovenj Gradec je delavke in delavce že seznanil z možnostmi za uveljavljanje izredne denarne socialne pomoči in na sedežu podjetja Prevent Global že sprejema vloge zanjo.

Prva izplačila izredne denarne socialne pomoči tistim, ki bodo izpolnjevali z zakonom določene kriterije, bodo 20. avgusta letos, druga pa 3. septembra, navajajo na ministrstvu, kjer bodo podrobnosti o uveljavljanju pravic, delu pristojnih institucij ter možnostih za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja v primeru Preventovih delavk in delavcev predstavili na sredini novinarski konferenci v Ljubljani.

Evropski poslanec Jelko Kacin (Alde/LDS) pa vlado med drugim opozarja, da je za primere, kot je Prevent, na voljo t.i. Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji. Namenjen je premostitvi takojšnjega najtežjega obdobja nenadne povečane brezposelnosti ob izgubi večjega regionalnega podjetja, industrijske panoge, pa tudi v primeru nazadovanja dejavnosti, ki zaposluje večje število obrtnikov v regiji, so v Kacinovem imenu sporočili iz poslanskega kluba LDS.

Rdeči križ in mariborska Karitas zbirata denar za delavce Preventa

Rdeči križ Slovenije in Nadškofijska karitas Maribor sta začeli zbirati denar za pomoč delavcem družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, za kateri je bil danes podan predlog za stečaj. Obe humanitarni organizaciji delita tudi prehrambene pakete.

Sodelavci in prostovoljci Župnijske karitas Slovenj Gradec in Nadškofijske karitas Maribor so prehrambene pakete, skupaj jih je 400, začeli deliti v ponedeljek v Elizabetinem domu v Slovenj Gradcu, nadaljujejo pa danes in v sredo med 14. in 17. uro.

Prav tako so 800 prehrambenih paketov že razdelili tudi v območnem združenju Rdečega križa Slovenj Gradec. Da bodo pomoč delavcem lahko nudili še naprej, zbirajo prostovoljne prispevke na transakcijskem računu Rdečega križa Slovenije, in sicer na številki 03100-1111112208, sklic 937043 ter pripis Prevent.

Denar na svojem transakcijskem računu še naprej zbirajo tudi pri Nadškofijski karitas Maribor na številki transakcijskega računa 24100-8888888889.
http://moj.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042378316

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Avg 09, 2010 11:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 61

SAJ NI RES, PA JE!

290 km/h

Divjanje bo drago plačal

Šved po divjanju v Švici z 290 kilometri na uro pred ogromno kaznijo

Divjanje bo drago plačal

Švicarska policija je ustavila švedskega voznika, ki je po avtocesti divjal s hitrostjo kar 290 kilometrov na uro. Policija mu je že zasegla približno 180.000 evrov vrednega športnega mercedesa, grozi pa mu celo do milijon švicarskih frankov (720.000 evrov) kazni.

Voznika so ustavili v petek v kantonu Fribourg na zahodu države, potem ko je prevozil radarsko merilno mesto na avtocesti. Ali gre za rekordno izmerjeno hitrost, niso vedeli povedati, ker ne vodijo statistike, a se policisti ne spomnijo, da bi kdaj naleteli še na višjo izmerjeno hitrost.

37-letnemu Švedu so takoj odvzeli vozniško dovoljenje, zasegli pa so mu tudi črnega Mercedesa s 570 konjskimi močmi, ki naj bi bil vreden okoli 180.000 evrov. Šveda pa zdaj čaka tudi enormna kazen, saj v Švici kazni za prometne prekrške odrejajo v skladu z višino dohodka. Glede na švicarsko zakonodajo je že za 25 kilometrov na uro hitrejša vožnja od dovoljenih 120 kilometrov na uro po avtocesti kaznivo dejanje. Sodnik pa ima diskrecijsko pravico, da določi kazen, ki lahko doseže tudi do 1,08 milijona švicarskih frankov, odvisno od dohodka voznika. Teoretično to pomeni, da Šveda, če je premožnejši, lahko doleti tudi kazen v višini 700.000 evrov.
http://www.vecer.com/claneksve2010080905565467

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Avg 09, 2010 11:39 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TIKO in ŠTRAJK

Delavcem v Tiku bo zavrelo

V tržiškem Tiku čakajo plače in grozijo s stavko Zaposleni v tržiškem podjetju za obdelavo pločevine Tiko zaradi likvidnostnih težav podjetja že dalj časa čakajo na junijske plače.

Na današnjem sestanku z vodstvom podjetja so zahtevali pisno zagotovilo o datumu izplačila plač in če ne bo pravega odziva, načrtujejo prijavo inšpekciji ter opozorilno stavko. Vodja sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) v Tiku Matevž Štrukelj je po sestanku povedal, da ima vodstvo podjetja do petka rok, da črno na belem napiše, kdaj bo izplačalo plače.

28 zaposlenih v podjetju je namreč v minulega pol leta, kolikor časa plače že zamujajo, slišalo številne obljube, a se je položaj iz meseca v mesec slabšal, plače so izplačevali vse kasneje in v zadnjem času tudi le po delih. Tako so v petek zaposleni vendarle dobili 230 evrov junijske plače, na približno dve tretjini plače pa še vedno čakajo, čeprav se že bliža datum, ko bi morali prejeti že julijsko plačo. Delavci prav tako še niso prejeli regresa za letni dopust, težave pa naj bi bile tudi pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

"Čas je, da vodstvo postavimo pred dejstvo," je poudaril Štrukelj, ki se zaveda, da Tiko mora kupovati material in plačevati dobaviteljem, vendar mora biti denar tudi za zaposlene. Ti morajo tudi mesečno plačevati položnice in si kupovati hrano, je dejal. Zato bodo delavci, če se vodstvo ne bo držalo obljub, v sodelovanju s krovnim sindikatom v podjetje pozvali inšpekcijo.

"Napovedali pa bomo tudi opozorilno stavko," je opozoril sekretar SKEI Gorenjska Stane Habjan, ki se vendarle nadeja, da bosta lastnik in direktor izpeljala obljubljeno.
http://www.vecer.com/clanekslo2010080905565458

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Avg 10, 2010 12:13 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZpotK-1

Porabniki zaščiteni tudi pri majhnih posojilih

Začel je veljati novi zakon o potrošniških kreditih, ki prinaša precejšnje spremembe Kreditiranje porabnikov je odslej drugačno, nekatere oblike zadolževanja so banke celo odpravile, spremenjene so tudi prekoračitve na tekočih računih. Posojilodajalci morajo poskrbeti za informativne izračune. Novi zakon o potrošniških kreditih ni naklonjen BanKreditu.

Novi zakon o potrošniških kreditih (ZpotK-1) je začel veljati minulo soboto, 7. avgusta. Glavni razlog za sprejetje zakona je evropska direktiva (2008/48/ES), ki zahteva toliko sprememb, da je bilo treba zakon napisati povsem na novo. Direktiva uvaja načelo odgovornega posojanja denarja, ki od držav članic zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje odgovornega ravnanja dajalcev posojil in posojilnih posrednikov v vseh fazah posojilnih razmerij do porabnikov. V primerjavi s starim zakonom je razširjen obseg uporabe zakona. Tako so vanj vključena tudi tako imenovana mala posojila, ki znašajo manj kot 170 evrov, pa potrošniška hipotekarna posojila in finančni najemi (lizinške pogodbe), pri katerih je predviden prenos lastninske pravice na najemojemalca. Blažji je režim za posojila v obliki prekoračitve na plačilnem računu (limit) in za posojilne pogodbe, v katerih se predvideva, da bosta stranki sklenili pogodbo o odlogu plačila in bo s tem odvrnjena možnost sodnega procesa. Razumljiva pojasnila Zakon posojilodajalcem nalaga obveznost, da porabniku zagotovijo niz podrobnih informacij o ponujenem posojilu še pred sklenitvijo pogodbe. Pri tem imajo dajalci še posebno razlagalno obveznost, da informacije zagotavljajo tako, da porabnik razume tudi finančne in pravne posledice najema posojila. Zakonodajalec je podrobneje opredelil pravico do predčasnega poplačila odprtega posojila; uvedena je pravica dajalca posojila do nadomestila ob predčasnem poplačilu posojila. Skupni stroški Zakon je na novo opredelil pojem skupnih stroškov danega posojila. Ti so pomembni, ker so osnova za izračun efektivne obrestne mere (EOM), ki jo mora plačati porabnik. Zaradi enotnega informiranja posojilojemalcev zakon uvaja standardni evropski obrazec o potrošniškem posojilu, s katerim bodo morali dajalci posojil že predhodno izpolnjevati obveznost seznanitve stranke z zahtevanimi informacijami o posojilu. Podrobno je predpisana tudi vsebina posojilne pogodbe ter pravice porabnika v primeru povezane pogodbe. To je kreditna pogodba, namenjena financiranju pogodbe o prodaji določenega blaga (storitve), pri čemer ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto. Preverjanje posojilne sposobnosti za vse Novi zakon prvič uvaja obveznost ocene posojilne sposobnosti tudi za nebančne dajalce posojil. Vsi morajo oceniti posojilno sposobnost porabnika najprej na podlagi informacij o njegovih prejemkih in premoženju. Iz sistema za izmenjavo informacij o boniteti strank, ki se vodijo na podlagi zakona o bančništvu, pa pridobijo tudi informacijo o zadolženosti porabnika. Spremenjeno je podeljevanje dovoljenj, ki jih nebančnim dajalcem posojil izdaja Urad RS za varstvo potrošnikov . Po novem ti dajalci posojil ne morejo več pridobiti dovoljenja za nedoločen čas, temveč ga morajo podaljšati vsaka tri leta. Da bi imeli učinkovitejši nadzor, so novi ukrepi pri odvzemu teh dovoljenj in nadzoru nad njimi. Bančni limiti niso izjema Kot pravijo v banki Unicredit, novi zakon prinaša tudi določene spremembe pri limitih; natančneje je treba definirati, za kakšen limit gre, kolikšna je obrestna mera, efektivna obrestna mera ... Tudi za limit namreč velja obveznost zagotavljanja predhodnih informacij. Obveznosti z zagotavljanjem predhodnih informacij tudi pomenijo, da mora posojilodajalec narediti informativni izračun posojila in s tem stranki olajšati primerjavo različnih ponudb. V definiciji efektivne obrestne mere so zajeti tudi notarski stroški. Spremembe začnejo veljati za nove posojilne pogodbe, torej od včeraj. Nekatere storitve niso več možne V Abanki [ABKN 43,00 0,00%] so zaradi novega zakona odpravili storitvi BanKredit in kredit prek posrednikov. Kot so nam pojasnili, novi zakon zahteva od dajalcev posojil in posojilnih posrednikov številne obveznosti, ki jih pri BanKreditu ni več mogoče izvajati, kot so jih doslej. "Banke kot dajalke posojil v skladu z novim zakonom ne bomo mogle več zagotavljati, da se lastnosti, postopki in procesi pri sklenitvi in odobritvi ne bi spremenili, zato se storitev ne bo več izvajala." Dodatne obveznosti v povezavi z BanKreditom so opredeljene pri zagotavljanju predhodnih informacij, pri ocenjevanju posojilne sposobnosti, pri povezani posojilni pogodbi in pri dostopanju do zbirk podatkov. Mnenje Najbolj zbodejo zamudne obresti Pri zakonskih novostih ni večjih ovir ali odstopanj, ki bi občutno vplivali na potek kreditiranja ali zagotavljali kakšno posebno varstvo za potrošnika, o novem zakonu meni Igor Eržen iz družbe Invest AB , ki se ukvarja s kreditiranjem. Gre le za vsebine, ki so se večinoma uporabljale že doslej, še najbolj očitna sprememba je določitev zamudne obrestne mere v pogodbi. Pravica porabnika pri povezani pogodbi je sicer zanimiva, a dvomim, da bo prinesla kaj koristi za porabnika. Po njegovih besedah je nadomestilo kreditodajalcu ob predčasnem odplačilu posojila sicer dobrodošlo, a žal v praksi ne deluje, saj večino posojil poplačajo po roku ali z izvršbo, pa tudi znesek 10 tisoč evrov v zadnjih 12 mesecih je dokaj visok, če vzamemo v zakup, da je večina potrošniških posojil veliko manjša. Kar pa zadeva oceno posojilne sposobnosti, bo zanimivo videti, kako bo vsa stvar zaživela v praksi, dodaja Igor Eržen.
http://www.finance.si/286533/Porabniki-za%B9%E8iteni-tudi-pri-majhnih-posojilih

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 14 Jan 2012 00:13; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Avg 12, 2010 11:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PARASKAVEDEKATRIAFOBIJA

/13/...človekovi strahovi pred neznanim, čeravno izvirajo še iz otroštva so še vedno prisotni, pri enih manj, pri enih več. Za neketere so to lahko srečni dnevi, za vse ostale pa nesrečni, čeravno to njihovo razmišljenje ne izvira iz njihovih izkušenj, ampak zgolj in samo iz pripovedovanj. Glede na to, da je njihovih pojavnih oblik zelo veliko, si lahko ob današnjem dnevu ogledamo tisto, ki je najbolj povezana z njim: Laughing

TRISKAIDEKA = 13

* Starogrški matematik Evklid je v svojem znamenitem delu Elementi, ki ima 13 zvezkov, zbral vse matematično znanje.
* Cezar je reko Rubikon prekoračil s svojo 13.legijo.
* Beethovnova znamenita Patetična sonata nosi opus 13.
* Beatlesi so v času obstoja te glasbene skupine posneli 13 albumov.
* Slavni matematik Euler je imel 13 otrok.
* Allfred Hitchock je začel snemati film z naslovom Število 13, a ga ni nikoli dokončal.
* V paketu igralnih kart je po 13 pikov, križev, src in kar.
* V bejzbolskem moštvu je lahko največ 13 igralcev.
* Apollo 13 je bila edina neuspešna ameriška vesoljska odprava, kar je 13.aprila 1970 zaradi napake na električni napeljavi v servisnem modulu odjeknila eksplozija.
* Osama bin Laden ima v imenu 13 črk.
* Toliko je mesecev lunarnega leta.
* Toliko je glavnih sklepov človeškega telesa.
* Vsakodnevno smo z njo povezani pri vsakodnevnih nakupih, od lata 1973, ko so v ZDA vpeljali označevanje izdelkov s črtno kodo EAN - 13, saj so v trgovinah želeli ustvariti preprost, jasen, hitro preverljiv in avtomatsko berljiv način označevanja.

FOBIJE

* aglofobija - strah pred bolečino
* agorafobija - strah pred odprtim prostorom
* ailurofobija - strah pred mačkami
* akrofobija - strah pred višino
* amaksofobija - strah pred vožnjo
* androfobija - strah pred moškimi
* antropofobija - strah pred ljudmi
* apeirofobija - strah pred neskončnostjo
* arahnofobija - strah pred pajki
* arahnofobijafobija - strah pred ljudmi, ki jih je strah pajkov
* astrafobija - strah pred grmenjem,strelami
* aurofobija - strah pred zlatom
* brontofobija- strah pred neurjem
* demonofobija - strah pred demoni
* dendrofobija - strah pred drevesi
* dorafobija - strah pred krznom in usnjem
* dromofobija - strah pred prečkanjem ceste
* elekrofobija - strah pred elektriko
* emetofobija - strah pred bruhanjem
* entomofobija - strah pred insekti
* fazmofobija - strah pred duhovi
* felinefobija - strah pred mačkami
* filofobija - strah pred zaljubljenostjo
* fizofobija - strah pred fizičnim naporom
* fobofobija - strah pred strahom
* genofobija - strah pred seksom
* gimnotofobija - strah pred goloto
* ginofobija - strah pred ženskami
* hemofobija - strah pred krvjo
* Heksakosioiheksekontaheksafobija - strah pred številom 666
* hidrofobija - strah pred vodo
* hipopotomonstrosesquepedaliofobija - strah pred branjem ali govorjenjem dolgih besed
* kakofobija - strah pred grdoto
* karcinofobija - strah pred rakom
* kinofobija - strah pred psi
* kleptofobija - strah pred krajo
* klavstrofobija - strah pred zaprtimi prostori
* klovnofobija- strah pred klovni
* ksenofobija - strah pred tujci
* ligirofobija - strah pred glasnimi poki
* mikrofobija - strah pred mikroorganizmi
* mizofobija - strah pred onesnaženjem
* mizofobija - strah pred umazanijo
* numerofobija - strah pred številkami
* ofidiofobija - strah pred kačami
* omitofobija - strah pred ptiči
* panfobija ali pantofobija - strah pred vsem
* patroiofobija - strah pred dednostjo
* pekatofobija - strah pred grehom
* pikofobija - strah pred majhnostjo
* pirofobija - strah pred ognjem
* pnigerofobija - strah pred dušenjem
* polifobija - strah pred mnogimi stvarmi
* sitofobija - strah pred jedmi
* tafofobija - strah pred mislijo da boš živ zakopan
* talasofobija - strah pred morjem
* tanatofobija - strah pred smrtjo
* tridekafobija ali triskaidekafobija - strah pred številom 13; glej tudi petek 13.
* tripanofobija - strah pred injekcijo
* zoofobija - strah pred živalmi

PETEK 13

Nesrečen ni petek 13., temveč torek 12.

Paraskavedekatriafobija - ko se strah pred petkom 13. prelevi v bolezen

Se bodo črne napovedi uresničile 12. oktobra 2010?
Leva ali desna?
Prenekateri Slovenec bo jutri zjutraj, ko se bo prva noga dotaknila tal, pomislil, ali je bila "ta prava".
Na petek 13. je vse mogoče, samo nič dobrega. V to je prepričan marsikdo, ki sicer niti nujno ne ve, od kod izvira vraževerje, da ta dan prinaša nesrečo. Ne glede na njegove korenine, pa se neutemeljeni strah v redkih primerih lahko sprevrže tudi v bolezen.
Da, strah pred petkom 13. ima ime - paraskavedekatriafobija.
Izvor tega strahu sega v 14. stoletje, ko so na petek trinajstega ukazali pobiti viteze templjarje. "Strah je v osnovi pomembno samoohranitveno čustvo, prvinska reakcija na ogroženost.", pojasnjuje Heliodor Cvetko, priznani psiholog in psihoterapevt.
S fobijo pa označujemo duševno motnjo; ko se že ob sami misli na petek 13. spotimo, ko na ta dan nikakor ne gremo iz hiše, pa če bi nas to stalo naše službe. To težavo bi naj imelo v ZDA prek 20 milijonov ljudi.
O vplivu številke 13 in petka 13. pa smo se pogovarjali tudi z numerologinjo Ireno Šek. Kot pravi, bi se veliko bolj kot petka 13. morali bati torka 12. Zakaj? To in še več preberite v petkovi tiskani izdaji časnika Večer.
http://www.vecer.com/clanekzan2010081205566253

2010 - avgust,
2011 - maj,
2012 - januar, april, julij,
2013 - september, december,
2014 - junij,
2015 - januar, marec, november,
2016 - maj,
2017 - januar, oktober,
2018 - april, julij,
2019 - september, december,
2020 - marec, november,
2021 - avgust,
2022 - maj,
2023 - januar, oktober,
2024 - september, december,
2025 - junij, 2026 - februar, marec, november,
2027 - avgust,

* Številne slavne osebnosti, med njimi Napoleon, J. Paul Getty in Herbert Hoover, so bile vraževerne glede petka 13.

A morda najbolj vraževeren politik je bil Franklin D. Roosevelt, ki je trpel za fobijo pred številko 13, trdi Thomas Fernsler z Univerze v Delawaru. Če je imel seznam povabljencev za Belo hišo 13 oseb, je Roosevelt povabil svojo tajnico, da se jim pridruži in jih je tako bilo 14. Prav tako ni želel začenjati potovanja na petek, 13.

* Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov) - 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja - takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot sveti dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o "čarovniški soboti". Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Frey (Frey day - Friday).

* Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za "hudičevo orodje". Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov templjarjev. Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen s preprosto logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

* Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo v istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo. Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo. V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu ...), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

* Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

* Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetja ne bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13. vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

* Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikdar več slišal zanjo. Po tem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

* Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

* Eden izmed desetih Američanov bo na ta dan spremenil svojo rutino dela, kar naj bi povzročilo eno milijardo dolarjev izgube v poslovnem svetu na vsak petek 13., ker se nekateri ljudje ne odpravljajo na pot.

* Romanopisec Daniel Handler - bolj znan kot Lemony Snicket (spomnite se filma z Jimom Careyjem) bo danes izdal 13. in zadnjo knjigo svoje zbirke Series of Unfortunate Events. Naslov: Petek 13.

* Pred nekaj leti so poročali, da bo 13. aprila (petek 13.) 2020 verjetnost, da bo na Zemljo priletel ogromni asteroid 1:60. Znanstveniki zdaj napovedujejo, da bo asteroid za las zgrešil Zemljo.

* Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld. Najslavnejši umrli na ta datum pa so džezist Benny Goodman, raper Tupac Shakur in bogataš Diamond Jim Brady.

* Leta 1936 so v Philadelphii ustanovili klub, ki se še vedno dobiva vsak petek 13., da bi s tem kljubovali vraževerju. Člani kluba hodijo pod lestvami, odpirajo dežnike v zaprtih prostorih, razbijajo ogledala in nasploh izzivajo usodo. Čeprav pastor David Fulton iz kingwoodske cerkve Naše gospe zmag zanj še ni slišal, meni, da ima klub zabavno idejo: "Verjetno gre za to, da pokažejo, kdo ima zares vajeti v rokah." Kar nas pripelje do zadnje točke:

* Številne vraže izvirajo verjetno iz ideje, da bo temperamentno božanstvo ali nadnaravna sila poslala nad nas nekaj slabega, če se nečemu ne bomo ali izognili ali naredili nekaj za pomiritev bogov. "Vraževerne navade nakazujejo, da ljudje čutijo, da nimajo nadzora nad stvarmi, zato je opravljanje vraževernih obredov način, da imamo neposredno ta nadzor," pravi Fulton. Številne stare religije so verjele, da obredi pomirjajo bogove, a kristjani, tako kot številne druge večje današnje vere, verjamejo, da Bog preprosto ne deluje na tak način. Zato Fulton pravi, da bi mirne duše vzel hotelsko sobo v 13. nadstropju. Za Maje je številka 13 srečna Jutri bo petek trinajsti, ki se ga v naši tradiciji marsikdo boji. Obstaja celo klinično poimenovanje za strah pred petkom trinajstim: paraskavedekatriafobija - gre za posebno obliko strahu pred številom 13. A Maji se tega datuma ne bojijo, saj je zanje število 13 zelo pomemben in pozitiven simbol. Petek trinajstega velja za nesrečni dan v angleško, francosko in portugalsko govorečih deželah. Za razliko od tega pa imajo v grško, romunsko in špansko govorečem svetu za nesrečen dan torek trinajstega, v Italiji pa je to petek sedemnajstega. V krščanski tradiciji se je število trinajst pojavilo pri zadnji večerji. Trinajsti je bil Juda, ki je kasneje izdal Jezusa. Prav tako je v krščanstvu na nek način zlovešč tudi petek, saj kristjani verjamejo, da so Jezusa križali ravno v petek. V koledarju Majev pa ima številka 13 pozitivno simboliko.
http://www.primorske.si/Zanimivosti/Za-Maje-je-stevilka-13-srecna.aspx ŽIT - marec 2010
http://www.tzs.si/eknjigarna/product_info.php?cPath=24_148&products_id=805
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/pozor-pred-paraskavedekatriafobijo.html
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042314133
http://cm.dnevnik.si/tiskane_izdaje/hopla/1042243942 http://en.wikipedia.org/wiki/Friday_the_13th
http://www.ifeelpsychology.com/2009/02/pazi-petek-trinajsti/#more-233 http://ponpet.blog.siol.net/page/8/
http://www.porton.si/index.php?option=com_m3c_cal&task=event&mid=2691&Itemid=2
http://www.facebook.com/topic.php?uid=52315737329&topic=7826
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Avg 24, 2010 7:16 pm; skupaj popravljeno 1 krat

NEPREMIČNISKA TRIDEKAFOBIJA & TRISKAIDEKAFOBIJA

Cenejše nepremičnine s hišno številko 13

Stavbe s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede

Nepremičnine s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede, je pokazala raziskava britanske nepremičninske agencije Zoopla. Tisti, ki niso vraževerni, lahko torej pri nakupu novega doma iztržijo mnogo ugodnejšo ceno.

Medtem ko se neka hiša s številko 13 na primer prodaja za 205.000 britanskih funtov (235.500 evrov), je cena za enako hišo s številko 11, 12, 14 ali 15 v isti ulici postavljena na 209.000 funtov (239.500 evrov).

Pogosto pa takšne hiše sploh ni. V Veliki Britaniji je namreč 28 odstotkov ulic izpustilo številko 13.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011051405646153

PETEK 13

Petek, 13.: Vas je strah, da vam bo danes nebo padlo na glavo?

Vas je danes kaj strah? Trpite za paraskevidekafobijo? Ali pa "samo" triskadekafobijo? Sploh veste, za kaj gre? Prvi izraz pomeni strah pred petkom, 13., kakršen je prav današnji dan, drugi pa strah pred številom 13 samim. Letos nas čakata še dva takšna dneva – drugi aprila, tretji pa julija.

Danes je petek, 13.

Največjo smolo prinaša petek, ki pade na 13. datum v mesecu, tako vsaj menijo vsi tisti, ki so vraževerni. Po gregorijanskem koledarju se to pripeti vsaj enkrat na leto, v povprečju pa sicer trikrat. Takrat nekateri, da ne bi izzivali sreče (ali pa smole?) ostanejo v varnem zavetju doma, kjer ni možnosti, da bi jim pot prekrižala črna mačka ali pa bi nanje padlo nebo.

Pazite se črne zveri!

Pokol Templjarjev, padec borze, križanje Jezusa

Zgodovinarji in poznavalci folklore so si skupni, da o "petku 13." pred 19. stoletjem ni zapisanega ničesar, prvi zapis naj bi segal v leto 1869, ko so ga kot nesrečnega omenili v biografiji Gioachina Rossinija: "Rossini je bil z ljubljenimi obkrožen do bridkega konca," so zapisali. "Petek 13. je nesrečen dan."

O izvoru tako nesrečnega dne in vraževerju, ki ga obkroža, obstaja več teorij. Ena od njih zajema združenje dveh dejstev – da je 13 nesrečna številka in da je petek nesrečen dan. Ta dan so že od 14. stoletja imeli za nesrečnega (prvič se kot takšen pojavi v Cantenburijskih zgodbah – Cantenbury Tales), v mnogih poklicih pa so se na ta dan izogibali potovanjem ali začetkom novih projektov. Na dan je prišla tudi teorija (ki je s knjigo Da Vincijeva koda postala še bolj priljubljena), da je petek 13. postal "slab dan" zaradi pokola vitezov Templjarjev pred skorajda 700 leti.

Že od leta 1800 naprej se v zgodovini pojavlja izraz "črni petek", najbolje morda poznan tisti na dan zloma borze na Wall Streetu leta 1929. V špansko govorečih državah je petek nadomestil torek, 13. (martres trece), ki prinaša smolo, podobno prepričanje so nekoč imeli Grki. In da ne pozabimo – tudi križanje Jezusa se je pripetilo na petek.

Dan križanja Jezusa Kristusa dandanes poznamo pod imenom Veliki petek.

Po nekaterih vražah ob petkih ne smemo menjati rjuh na postelji, saj bo to prineslo slabe sanje. Če si na ta dan strižete nohte, to delate iz žalosti. Naj se potovanje ne začne na petek, saj se boste sicer na njem soočali s težavami. Ladje, ki bodo na ta dan zapustila pristanišče, bodo imele nesrečo.

Deset prstov in dve stopali = 12, vse, kar je več, je čudno

Kako pa je s 13? V numerologiji je številka 12 tista, ki predstavlja celovitost – 12 mesecev v letu, 12 številk na uri, 12 bogov na Olimpu, 12 Jezusovih apostolov, in še in še. Po skandinavskem mitu, ki naj bi po nekaterih predvidevanjih izhajal iz Zadnje večerje, pa 13 ljudi, sedečih za mizo pomeni, da bo eden izmed njih v roku enega leta umrl. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

Turki so trinajstico že skorajda izkoreninili iz besedišča, v mnogih mesti boste težko našli ulico s takšnim imenom, kakor tudi 13. nadstropja zlepa ne boste našli v številnih dvigalih. Po eni od pripovedi bo 13 črk v imenu in priimku prineslo "hudičevo srečo" - serijski morilci Jack the Ripper (Jack Razparač), Charles Manson ali pa na primer Theodore Bundy so odlični primeri za to.

Izogibanje rutini, milijonske izgube podjetij

"Petek 13. je res bolj nesrečen za nekatere," so zapisali v eni od študij, kjer so število nesreč na ta dan primerjali s številom ob "normalnih" dnevih. "Tveganje za sprejem v bolnišnico kot posledico prometne nesreče je lahko kar za 52 odstotkov višje kot sicer." Sedaj verjetno z ihto prikimava na desetine milijonov ljudi, ki trpijo za paraskevidekafobijo, nepojasnjenim, pretiranim strahom pred petkom, ki pade na 13. dan v mesecu.

Vas je kaj strah?

Nekatere strah celo tako paralizira, da se izogibajo običajni dnevni rutini, ne gredo v službo ali pa preprosto ostanejo doma pod odejo. Na ta dan se v svetu pripetijo tudi milijonske izgube podjetjih. Vendarle je k takšnim študijam treba pristopiti z dobro mero kritičnosti, saj verjetno bolj kot karkoli drugega, torej resnično nevarnost določenega dneva ali številke, kažejo na psihologijo človeka.

Fobij s števili je več

In da ne boste mislili, da je to edina fobija, povezana s številkami. Tetrafobija, strah pred številko štiri, je razširjena po Koreji, Japonski, Vietnamu, pa na Kitajskem, kakor tudi po nekaterih drugih azijskih državah. Prav nič nenavadnega ni, če dvigala ne vsebujejo števke 4. Vraževerje izvira iz kitajskega jezika, kjer je v mandarinščini izgovorjava besede štiri zelo podobna besedi smrt.

17 je nesrečna številka pri naših zahodnih sosedih. V rimskih številkah 17 namreč napišemo kot XVII, kar lahko z niti ne tako veliko domišljije spremenimo v "VIXI", kar v latinščini pomeni "Živel sem", ki je lahko olepšan izraz za "Mrtev sem".

V nekaterih predelih Afganistana so prepričani, da je številka 39 prekleta ali pa da je prinašateljica sramote.

Zanimivosti o petku 13.
Da bi prišli do dramatičnega učinka, nekateri dogodke namenoma načrtujejo za petek 13. v mesecu. In kaj takšnega se je pripetilo na najbolj nesrečen dan v letu?

Prvi album Black Sabbath je Veliki Britaniji izšel v petek 13., leta 1970.

Na ta dan je izšla 13. knjiga Zaporedja nesrečnih dogodkov Lemonyja Snicketa, znanega tudi pod imenom Daniel Handler.

Štirje od dvanajstih filmov serije Petek 13. so izšli na ta dan.

Na petek 13. leta 1996 so za mrtvega razglasili enega največjih raperskih imen v zgodovini glasbe – Tupac Shakurja.

Na petek 13. aprila leta 2029 se bo asteroid 99942 Apofis zelo približal Zemlji – bližje bo celo kot orbite komunikacijskih satelitov.

Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042501871#komentarji

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Avg 24, 2010 3:58 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NATEG STOLETJA

Pokojninska reforma - kraja stoletja v višini 100.000 EUR po posamezniku!

Ali - za kako butaste nas imajo?

Minister Svetlik nas poskuša prepričati, da je delo do 65 leta starosti nuja, saj drugače pokojninski sistem ne bo vzdržal. S svojim predlogom pa bo vsakemu, ki vplačuje v pokojninsko blagajno odtujil v povprečju skoraj 100.000 EUR. Že pred časom sem dokazoval in dokazal, da tisti, ki prejema plačo v višini 1.000 EUR neto, odvede mesečno skupaj s podjetjem 370 EUR za pokojninsko blagajno in bi samo ob polaganju na banko po 35 letih delovne dobe prejemal 80% plače v obliki obresti, glavnica pa bi ostala nedotaknjena.

Ob tako glasni napovedi pokojninske reforme in negodovanju ministra Svetlika, da je trenutno stanje nevzdržno, sem se poigral s statistiko in napovedmi ministra svetlika:
1. Povprečna starost umrlih v Sloveniji je 74,1 leto (po podatkih statističnega urada iz leta 2008)
2. Upokojevali bi se pri 65 letih po približno 40 letih delovne dobe 3. Povprečna pokojnina (po podatkih SPIZ - dec. 2008) je znašala 602,90 € 4. Povprečna neto plača v RS (po podatkih SURS - dec. 2008) je znašala 938,66 €
5. Seštevek prispevkov zaposlenega in delodajalca (na 938,66€) za SPIZ znaša 342,50 €
Sedaj pa nam ostane le izračun po zdravi pameti, pri čemer se zanašam na statistične podatke in sledi:
V 40 letih (torej do 65 leta starosti) vplačamo 342x12x40 = 164.160 € za pokojnino.
Pokojnino potem v povprečju prejemamo 9,1 leto torej 602,90 x 12 x 9,1 = 65.836,68 €
Razlika med vplačanim in dobljenim ob upoštevanju statističnih podatkov pa je 98.323,32 €.

Vprašanje Svetliku in vsem, ki kimajo k pokojninski reformi torej glasi: Kaj nameravate storiti z 98.323,32 €, ki jih vsak zaposlen v Sloveniji preplača v pokojninsko blagajno.

Dovolj je, da nas imate za norca z drugimi »presvetlimi« prebliski, zato Vas prosim, da nam ne odtujite še skoraj 100.000 EUR vsakemu ki (obvezno) vplačuje v pokojninski sistem!!!

Upam, da sem navedel 98.323 razlogov, zakaj smatram, da je pokojninska reforma le dodaten način polnjenja državne blagajne iz katere se potem plačujejo neracionalni projekti gospodarskih botrov političnih veljakov in da ni prav nobenega opravičenega razloga zanjo, saj že sedaj vplačujemo preveč, kar vidno bremeni tako podjetja, kot posameznike.
avtor: Igor Juršič, Ruše
TEDNIK - 13.09.2010 00:00 - 10.59
http://tvslo.si/predvajaj/tednik/ava2.81831137/

BOB DNEVA
Matjaž Hanžek, bivši varuh človekovih pravic: "Pokojnina v resnici lahko postane "škoda" šele ob poskusu upokojitve posameznika, problem neplačevanja zdravstvenih prispevkov pa občuti vsakdo, ki zaradi neplačila umre pred zdravstveno ustanovo!"
Torek, 24. avgust 2010
www.vecer.com

REFORMA REFORME

Po ocenah bo pokojninska reforma zdržala 10 do 15 let

Po ocenah učinkov predlagane pokojninske reforme, ki so jih predstavili na ljubljanski Ekonomski fakulteti, bo v primerjavi z zdajšnjo zakonodajo večina prihodnjih upokojencev delala približno tri leta dlje, ob upokojitvi bodo prejeli približno enako ali nekoliko višjo pokojnino, nove spremembe pa bi bile potrebne čez deset ali 15 let. Z vidika posameznika predlagani pokojninski zakon pomeni, da bo moral moški za redno upokojitev delati 2,93 leta dlje kot do zdaj, ženske pa 2,55 leta dlje, je dejal eden od avtorjev študije Boris Majcen.

Ob upokojitvi pa lahko po njegovih besedah pričakujemo podoben oz. nekaj višji znesek pokojnine kot po zdajšnjem zakonu. Glede na podatke o pričakovani starosti, ki se povečuje, bo upokojenec ob polni uveljavitvi zakona leta 2026 predvidoma prejemal pokojnino približno enako dolgo kot tisti, ki se je upokojil leta 2009.

Predlagani zakon vsebuje mednarodno primerljive rešitve. Tako med drugim podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove z zdajšnjih 18 na 34 let. Z javnofinančnega vidika pa za določeno obdobje izboljšuje vzdržnost pokojninskega sistema.

Na očitke, da se pokojninska osnova zaradi daljšanja obdobja za njen izračun znižuje, Majcen odgovarja: "Ne vidim pametnega argumenta, zakaj ne bi upoštevali kar 40 let - to res pomeni manj, toda kaj je potemtakem pravično?" Z ustavitvijo padanja odmernega odstotka se zdaj v Sloveniji po njegovem mnenju postavlja sistem, ki bo bolj primerljiv, ki bo bolj "normalen".

Dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor pa je dejal, da nad 14 odstotkov BDP za pokojnine ne moremo dati in hkrati še ostati konkurenčni. "Pokojnine morajo biti take, da tega zneska ne presežemo. Sicer bomo otrokom in vnukom sesuli državo," je opozoril. Raziskavo so po Mramorjevih besedah naročili vlada in sindikati.

Izračuni na ravni posameznikov pa temeljijo na podatkih pokojninskega zavoda o 17.000 posameznikih, ki so se upokojili leta 2009.
http://www.delo.si/clanek/123593
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042392356
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Okt 01, 2010 11:07 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Nov 2019 21:01; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Avg 24, 2010 7:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - II.

/13/...kot izgleda po najnovejšem predlogu nove zdravstvene reforme, ki jo je v petek predstavil minister za zdravstvo Dorjan Marušič, bodo vse potrebne zdravstvene pravice krite iz javne zdravstvene blagajne, torej ne bo več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvajajo Vzajemna d.v.z, AdriaticSlovenice d.d. in Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d. Namesto teh bi zavarovalnice razvile dodatna zavarovanja za tiste storitve, ki jih v košarici pravic ne bo. Marušič predlaga, da bi iz košarice izločili nenujne reševalne prevoze, zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in zdravila iz vmesne liste. Ob tem bi se naj povišala prispevna stopnja za delojemalce: Embarassed

PRO & CONTRA

Reformirati dopolnilno zdravstveno zavarovanje

S kom se bolj strinjate? Dušan Keber Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje: "Za nadaljnji obstoj dopolnilnega zavarovanja ni niti enega dobrega razloga, za ukinitev pa cela vrsta. Dopolnilno zavarovanje ni pravo zavarovanje, saj ne zagotavlja nobene zdravstvene pravice, temveč samo doplačila za pravice, ki jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti. Edina njegova korist je bila, da je nevtraliziralo še večjo katastrofo, ki jo je obetala uvedba visokih doplačil leta 1992. Ni prostovoljno, temveč je prikrito obvezno zavarovanje, saj so visoka doplačila prisilila vse Slovence, da se mu priključijo. Premije so enake za vse, ne glede na premoženjsko stanje, in zato v primerjavi z obveznim zavarovanjem razbremenjuje bogate na račun revnih. Ima tudi visoke obratovalne stroške: zanje porabi kar 15 odstotkov zbranih premij, obvezno zavarovanje pa samo 2 odstotka. Doplačila so bila uvedena, ker je v prvih letih osamosvojitve pretil finančni kolaps zdravstva. Vendar se je v nekaj letih stanje izboljšalo in bi jih lahko ukinili, namesto tega pa se je država odločila, da bo zmanjšala delež javnega denarja v zdravstvu: v desetih letih se je zmanjšal s skoraj 90 odstotkov na današnjih 70, na ramena državljanov pa se je preneslo kar 30 odstotkov stroškov. To imenujem zgodovinska prevara: namesto enega od najbolj pravičnih sistemov financiranja smo dobili enega najbolj krivičnih. Danes premožnejša tretjina državljanov plačuje približno 50 milijonov evrov na leto manj v primerjavi s časi, ko smo imeli samo obvezno zavarovanje, revnejši dve tretjini pa prav toliko več. Obstaja še en razlog za opustitev dopolnilnega zavarovanja: nevarnost prihoda tujih zavarovalnic, ki bi prevzele posel. S tem se ni mogoče strinjati: dopolnilno zavarovanje je zaradi financiranja istih pravic najtesneje povezano z obveznim zavarovanjem in njegova privatizacija in prehod v tuje roke sta povsem v nasprotju z nacionalnimi interesi. In ne nazadnje: milijoni, ki pritekajo brez truda, astronomske plače, dragi avtomobili in špekuliranje z denarjem zavarovancev so premamili vsa zadnja vodstva: kaj nam zagotavlja drugačno prihodnost? Zato podpiram ukinitev doplačil, s čemer bi prenehali razlogi za obstoj dopolnilnega zavarovanja. Denar, ki se zbere s premijami dopolnilnega zavarovanja, bi se preračunal v ustrezno povečanje prispevne stopnje. Zdravstvo bi dobilo 65 milijonov svežega denarja na račun današnjih obratovalnih stroškov zavarovalnic. Povečanje prispevne stopnje ne bo povečalo deleža, ki ga danes plačujejo delodajalci, pač pa delež, ki ga plačujejo delojemalci: od 6,36 na približno 8,30 odstotka. Ustrezno se bo povečal prispevek upokojencev. Zaposleni bomo imeli od nekaj evrov do nekaj deset evrov nižjo neto plačo, ne bomo pa več plačevali 300 evrov premije, ki je prav tako zmanjševala neto plačo. Dve tretjini državljanov z manjšimi dohodki bi s to spremembo pridobili od nekaj evrov do 200 evrov letno, bolj premožni pa bi po novem plačevali ustrezno več, tako kot pred letom 1992. Napoved novega upravnega odbora Vzajemne, da podpira ukinitev dopolnilnega zavarovanja, je zame ključni razlog, da verjamem, da ima tokrat pobuda velike možnosti za uspeh. Prav tako pomembna je odločenost ministra za zdravje, da krene na to pot."
SE STRINJAM Glasov: 31 77 %

Samo Hribar Milič
Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije: "Saj ne gre za zavarovanje! Naš zdravstveni sistem je treba racionalizirati, za to gre. Nabave v zdravstvu. Od različnih naročil zdravil, medicinske opreme do investicij. Na to delodajalci brez uspeha opozarjamo ves čas. Boljše menedžeriranje v zdravstvu bi prineslo prihranke. Toda ne vidimo prav nobenih programov, organizacijske reforme zdravstva ni. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi pomenila dodatno obremenitev gospodarstva, slovensko gospodarstvo bi naredila nekonkurenčno. Povsod po svetu poskušajo z varčevanjem in racionaliziranjem, v to smer gre vsa Evropa, pri nas pa želijo gospodarstvo še dodatno obremenjevati. Proti smo! Rekel sem že: če se prispevki za zdravstveno zavarovanje povečajo, neto plače pa se znižajo, bo nastal dodatni pritisk za zvišanje plač. Tega pa si slovensko gospodarstvo v zdajšnji krizi ne more privoščiti."
SE STRINJAM Glasov: 9 23 %
http://www.vecer.com/clanekzan2010082405568038

Pazljivo pri zavarovanju za hude bolezni

Za zavarovanje za primere hudih bolezni se odloča čedalje več ljudi, toda številni pri sklenitvi tovrstnega zavarovanja niso dovolj pozorni na drobni tisk; kaj vse se vam lahko pri tem zgodi

Zavarovalnice so, nekatere prej, druge pozneje, na trgu ponudile produkte življenjskega zavarovanja z vključenimi zavarovanji za hude bolezni in naložbena zavarovanja z dodatkom zavarovanja za kritične bolezni. Glede na to, da je ponudnikov tovrstnih zavarovanj več, smo se vprašali, katero zavarovalnico sploh izbrati in na kaj moramo biti pri sklenitvi tovrstnega zavarovanja še posebno pozorni. Čeprav se recimo zavarujete za primer možganske kapi, še ni rečeno, da je v kritje zajet vsak primer možganske kapi. Kako se zavarovati Zavarovanja za hude bolezni v Sloveniji pri večini zavarovalnic ni mogoče skleniti samostojno, temveč da ga lahko sklenemo le, če ga priključimo k različnim življenjskim zavarovanjem. Izjema je zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je letos spomladi ponudila tudi možnost, da tovrstno zavarovanje sklenemo samostojno. Pri nekaterih drugih ponudnikih pa ga lahko priključite k življenjskemu zavarovanju. Med kritične bolezni prištevamo srčni infarkt, rakasta obolenja, možgansko kap, odpoved ledvic, presaditev organov, paralizo, multiplo sklerozo, slepoto, zamenjavo srčnih zaklopk, operacijo koronarne arterije, operacijo aorte. Če zbolimo za eno izmed naštetih bolezni, nam zavarovalnica navadno izplača zavarovalno vsoto, za katero smo se dogovorili, vendar pa, pozor, ne vedno. Kot bomo ugotovili v nadaljevanju, je treba biti pri sklenitvi tovrstnega zavarovanja zelo pazljiv. Kdo naj se zavaruje Zavarovanje je smiselno za vsakogar, še posebej za podjetnike in vodilne v podjetjih na odgovornih delovnih mestih, ki so vsakodnevno pod nenehnim stresom, zato v praksi strokovnjaki tovrstno zavarovanje imenujejo tudi zavarovanje menedžerskih bolezni. Zavarovanje se priporoča tudi osebam, pri katerih so v preteklosti družinski člani obolevali za kritičnimi boleznimi. Število obolelih oseb se vsako leto povečuje, zdravljenje je navadno dolgotrajno in drago, zato se tudi sicer ta rešitev priporoča vsakomur. To vrsto zavarovanja bi lahko poimenovali tudi posebno nadstandardno zdravstveno zavarovanje. Omenimo pa, da ga ni možno samostojno skleniti za otroke do 14. leta. So pa ti brezplačno kriti za bolezni do določene vsote, če so zavarovani že starši; to velja recimo pri zavarovalnicah Merkur, KD Življenje in Triglav.

Pozorni bodite na drobni tisk

avarovalnice sprejmejo v zavarovanje le zdrave osebe, zato so tudi zdravstveni vprašalniki ob sklenitvi precej natančni. Ko enkrat zbolimo, je torej že prepozno za vključitev v zavarovanje. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da bodite pri sklenitvah zavarovanj pozorni na splošne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, preden se odločite za sklenitev življenjskega zavarovanja s kritjem za kritične bolezni. Splošni pogoji namreč lahko vsebujejo določene omejitve in izključitve oziroma dodatna merila pri nastanku bolezni. Nekatere zavarovalnice več zapletajo pri izključitvah, druge pa v časovnem zamiku izplačila. Če se posameznik zaveda drobnega tiska, je možnost razočaranja v prihodnosti izključena. Čeprav se recimo zavarujete za primer možganske kapi, še ni rečeno, da je v kritje zajet vsak primer možganske kapi. Zavarovalnica lahko določi poseben pogoj, recimo da mora biti pri možganski kapi prisoten trajen nevrološki deficit, ki mora trajati vsaj tri mesece, ali kaj podobnega. V primeru Parkinsonove bolezni mora bolezen recimo trajati najmanj nekaj mesecev, preden izplačajo zavarovalnino; torej je ne izplačajo takoj, ko je postavljena diagnoza. Poglejmo konkretno: pri Zavarovalnici Maribor se pri multipli sklerozi lahko zavarovalnina zahteva šele čez šest mesecev po nastanku bolezni, pri nekaterih (Alzheimerjeva bolezen, možganska kap) pa po treh mesecih. Pri Triglavu je šestmesečna čakalna doba za vse bolezni. Prav tako obstaja trimesečna čakalna doba pri Merkurju. KD Življenje izključuje izplačilo zavarovalnine, če bolezen nastane zaradi okužbe z virusom HIV ali poskusa samomora v prvih dveh letih zaradi uživanja alkohola. Zavarovalnica Maribor ne izplača zavarovalnine tudi, če je bolezen povzročena s sevanjem energije in podobno. Pri Zavarovalnici Merkur velja začasno kritje do izdaje police, ob pogojih, ki so določeni v splošnih pogojih plačana mora biti prva premija in bolezen mora nastati zaradi nezgode oziroma poškodbe (koma, presaditev organov, izguba okončin, slepota v teh primerih že velja kritje, preden se izda polica). Pri Triglavu boste ob nastanku bolezni prejeli le polovico zavarovalne vsote za bolezen, drugo polovico pa na koncu obdobja zavarovanja. Omenimo še to, da morajo biti, ko bolezen nastopi, poleg diagnoze včasih izpolnjena še druga merila, opredeljena v pogojih. Pri nekaterih boleznih so tako izključena nekatera obolenja. Kaj vse vpliva na ceno Na ceno zavarovanja vplivata spol in starost, ko sklepamo zavarovanje. Starejši ko smo, dražje je zavarovanje. S trajanjem zavarovanja lahko povečujemo zavarovalno vsoto za bolezni; če se recimo odločimo za mesečno premijo 50 evrov, je zavarovalnina na 25 let višja, kot če se odločimo za dobo 10 let. Torej, če nam je pomembno višje izplačilo v primeru bolezni, lahko vsoto povečamo z daljšo dobo zavarovanja. Zavarovanje kritičnih bolezni je, kot smo že omenili, vključeno v osnovno mesečno premijo v okviru klasičnih življenjskih zavarovanj, kot dodatek ga je možno za določeno premijo posebej priključiti k osnovni premiji v okviru življenjskih in naložbenih zavarovanj. Po novem pa je možno skleniti zavarovanje za bolezni v okviru novega skupinskega nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja Adriatica Slovenice starost ne vpliva na premijo in tudi ni zdravstvenega vprašalnika, paket Zdravje AS pa zajema še kritje za operacije in pogrebnino.

Kaj ponujajo

Največ bolezni krijeta zavarovalnica Merkur in Zavarovalnica Maribor.

Za najdaljšo dobo 40 let se lahko zavarujete pri Tilii in Merkurju, za najmanjši možen znesek 15 evrov se lahko zavarujete pri Merkurju. Z najvišjo starostjo 65 let se lahko zavarujete pri vseh, razen pri Triglavu in KD Življenju (v okviru Fondpolice), pri njih boste žal pri 65. letu starosti prestari za tovrstno zavarovanje. Pri zavarovalnicah, pri katerih vključite zavarovanje bolezni kot dodatek, se v primeru nastanka kritične bolezni izplača zavarovalna vsota za primer kritičnih bolezni. Osnovno življenjsko zavarovanje v tem primeru ne neha veljati, to pomeni, da se kritje za primer smrti zavarovanca ne spremeni, prav tako tudi ne trajanje zavarovalne pogodbe. To je zelo pomembno, saj oseba, ki ima eno od kritičnih bolezni, ne izpolnjuje več pogojev za sklenitev novega življenjskega zavarovanja.
http://mojevro.finance.si/288828/Pazljivo-pri-zavarovanju-za-hude-bolezni

SKLOP 1 - ZAVAROVANJE TEŽKIH OBLIK DOLOČENIH BOLEZNI Težke bolezni + Kirurški posegi + Posmrtnina = Mesečna premija 3.000 € + 1.500 € + / = 1.50 € 10.000 € + 5.000 € + 3.000 € = 5,38 € 18.000 € + 9.000 € + 5.400 € = 9,69 €

3.člen: Vsebina zavarovanja težkih oblik določenih bolezni
1. Zavarovanje krije primer prve postavitve diagnoze za eno od težkih oblik določene bolezni v času trajanja zavarovanja, pod pogojem, da zavarovanec za to boleznijo zboli v času trajanja zavarovanja.
2. Zavarovalnica izplača 100% dogovorjene zavarovalne vsote v primeru postavitve diagnoze zavarovancu za naslednje oblike težkih bolezni ali stanj:
1.Srčna kap (Akutni miokardni infarkt)
2.Možganska kap (Cerebrovaskularni insult)
3.Rak (Malignom ali Maligna bolezen)
4.Popolna ali trajna odvisnost od tuje pomoči
5.Presaditev določenih notranjih organov
6.Bakterijski meningitis
7.Encefalitis
8.Paraliza
9.Odpoved ledvic

3. Zavarovalnica izplača 50% dogovorjene zavarovalne vsote v primeru obolelosti za naslednje težke oblike bolezni:
10.Embolija pljuč
11.Benigni tumor na možganih
12.Kronično obolenje jeter
13.Kronično obolenje pljuč
14.Slepota

4.Člen:
OBSEG ZAVAROVANJA TEŽKIH OBLIK DOLOČENIH BOLEZNI

1. Zavarovanje težkih oblik določenih bolezni zagotavlja izplačilo 100% zavarovalne vsote po polici, ki je veljala v času postavitve doagnoze težke oblike bolezni za zavarovanca, ki je prvič v življenju zbolel za težko obliko bolezni, navedeno v 2.odstavku 3.člena teh pogojev.
2. Zavarovanje težkih oblik določenih bolezni zagotavlja izplačilo 50% zavarovalne vsote po polici, ki je veljala v času postavitve diagnoze težke oblike bolezni za zavarovanca, ki je prvič v življenju zbolel za težko obliko bolezni, navedeno v 3.odstavku 3.člena teh pogojev.
3. Za zavarovanje se upošteva tista zavarovalna vsota, kot je bila v pogodbi določena na dan nesporno ugotovljene obolelosti za težko obliko bolezni oziroma na dan postavljene diagnoze.
4. Zavarovalno kritje pri zavarovanju težkih oblik bolezni za posameznega zavarovanca miruje dve leti od dneva izplačila zavarovalnice iz naslova obolelosti za težko obliko bolezni. Po poteku dobe mirovanja zavarovalnica krije nastanek zavarovalnega primera obolelosti za težke oblike bolezni, razen za tisto, za katero je bila že izplačana zavarovalnina. 5. Omejitev iz prejšnjega odstavka velja za posameznega zavarovanca tudi v primeru, če je zavarovanec vključen v novo pogodbo, ki se sklene po preteku pogodbe, v kateri je nastal zavarovalni primer v tem sklopu. Določeno mirovanje zavarovalnega kritja se tako upošteva pri zavarovanju po tem sklopu, čeprav je bila sklenjena nova pogodba.

b) ZAVAROVANJE KIRURŠKIH POSEGOV

1.Posegi na nevrološkem sistemu
2.Posegi na Endokrinološkem sistemu
3.Posegi na očeh
4.Posegi na ušesih
5.Posegi na respiratornem sistemu
6.Posegi na kardiovaskularnem sistemu
7.Posegi v zvezi z vranico
8.Posegi na prebavnem sistemu
9.Posegi na urinarnem sistemu
10.Posegi na moških spolnih organih
11.Ginekološko posegi
12.Posegi mišičnoskeletnega sistema
13.Posegi v dermatologiji in plastični kirurgiji
14.Posegi na dojkah
http://www.adriatic-slovenica.si/za-pravne-osebe/zavarovanja-zaposlenih/zavarovanje-za-tezke-bolezni-in-operacije

ZAVAROVALNIŠKI LABIRINT

Sloveniji še en opomin

Evropska komisija je Slovenijo že drugič opomnila, naj zagotovi, da bodo njeni zakoni v povezavi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem skladni z evropskimi V Bruslju menijo, da trenutni predpisi v Sloveniji lahko vodijo do izkrivljanj na enotnem trgu zavarovalniških storitev. Komisija od Slovenije zahteva, naj zagotovi, da bodo njeni predpisi glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v celoti skladni z evropskimi direktivami o neživljenjskem zavarovanju ter s predpisi v povezavi s prostim pretokom kapitala in svobodo opravljanja storitev. Komisija je svojo zahtevo predložila v obliki drugega pisnega opomina ali obrazloženega mnenja. To je druga stopnja postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo pripravila zadovoljivega odgovora, se ji obeta postopek na Sodišču Evropske unije. Slovenija po mnenju komisije ne upošteva v celoti pravil, ki spodbujajo gospodarsko učinkovitost in integracijo evropskega zavarovalniškega trga. Gre za skupni pravni okvir, znotraj katerega lahko zavarovatelji delujejo po vsej uniji, se ustanavljajo in prosto opravljajo svoje dejavnosti. Komisija je ugotovila, da več določb slovenskega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni skladnih s temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavlja evropski pravni red. Ta zakon od tujih zdravstvenih zavarovateljev namreč zahteva, da imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih. V Bruslju menijo, da omenjena zahteva posega v svobodo opravljanja storitev tujih zdravstvenih zavarovateljev, saj se v skladu s to temeljno svoboščino zdravstveni zavarovatelj ni dolžan ustanoviti v državi članici, v kateri želi ponujati svoje storitve. Poleg tega komisija ugotavlja, da so zdravstveni zavarovatelji, čeprav Slovenija zatrjuje, da ima odprt in liberaliziran zavarovalniški trg, omejeni na delitev dobička s svojimi delničarji, kar bi bilo po mnenju komisije v navzkrižju s predpisi Evropske unije v povezavi s prostim pretokom kapitala. Zakon od zavarovateljev zahteva tudi, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor. Ta pa lahko v primeru, da ima pomisleke, na primer glede dviga premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo preišče podrobneje. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko slovenska Agencija za zavarovalni nadzor odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvenega zavarovatelja. Po mnenju komisije ta ukrep pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki ne bi bila skladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami o neživljenjskem zavarovanju. Omenjeni predpisi zdravstvenim zavarovateljem iz drugih držav članic po mnenju komisije omejujejo možnost ustanavljanja in ponujanja svojih storitev v Sloveniji. To pa tujim zdravstvenim zavarovateljem preprečuje konkuriranje na slovenskem zavarovalniškem trgu in tako omejuje izbiro, ki je na voljo slovenskim potrošnikom. http://www.mladina.si/dnevnik/30-09-2010-sloveniji_se_en_opomin/

OPOMIN I

Slovensko zdravstveno zavarovanje jezi evropsko komisijo Evropska komisija očita Sloveniji, da naše dopolnilno zavarovanje ni v skladu z evropskimi predpisi. Absurdno je, da Evropa v tem primeru zahteva od Slovenije, da postane manj socialna država na področju zdravstva.

* [Slovenija mora sprejeti ukrepe za odpravo neskladij do 1. decembra, česar pa očitno ne bo storila]
* [Dopolnilno zavarovanje je sicer »prostovoljno«, a ravno podatek, da se je zavarovalo 95 odstotkov ljudi, kaže na to, da deluje kot »obvezno«, Ali smo si lahko predstavljali, ko smo vstopali v Evropsko unijo, kako globoko v naše življenje bo ta odločitev posegla? Zanesljivo ne. Dobrih šest let po tem, odkar je Slovenija članica evropske družine narodov, je že povsem jasno, da nismo samostojni skorajda v nobeni odločitvi več. Niti pri oblikovanju domačih socialnih sistemov. Te dni je izjemno aktualno in tudi pereče vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Evropska komisija očita Sloveniji, da naše dopolnilno zavarovanje ni v skladu z evropskimi predpisi. Absurdno je, da Evropa v tem primeru zahteva od Slovenije, da postane manj socialna država na področju zdravstva. Evropa posega v sistem, ki smo ga v Sloveniji vzpostavili že leta pred vstopom v EU. Evropska komisija zdaj zahteva, da upoštevamo interese lastnikov kapitala, ki so nad vsemi drugimi interesi, tokrat nad interesi zdravja ljudi. Takšna je pač evropska zakonodaja. Slovenija mora sprejeti ukrepe za odpravo neskladij do 1. decembra. Tega očitno ne bo storila. A kako se bo vlada odzvala na poziv evropske komisije? Bomo dopolnilno zavarovanje v celoti prilagodili evropskim zahtevam ali tvegali tožbo in morebitno visoko kazen pri evropskem sodišču?

Ali pa bomo, kot je minister Dorjan Marušič pred časom že napovedal, dopolnilno zavarovanje tudi zaradi nezadovoljstva Evrope odpravili?

Slovenske zdrahe  na evropskem parketu

Nezadovoljstvo evropske komisije s slovenskim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ni novo. Z našim dopolnilnim zavarovanjem se ukvarja, odkar je pred štirimi leti predstavnik ene izmed slovenskih zavarovalnic prijavil Slovenijo zaradi zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je bil spremenjen leta 2005, evropski komisiji. Ta je marca 2007 poslala Sloveniji prvi uradni opomin, junija 2009 drugega, marca letos še drugi dodatni uradni opomin in 30. septembra letos še obrazloženo mnenje, v katerem je zahtevala, da Slovenija sprejme ukrepe do 1. decembra. S tem je evropska komisija izčrpala vse formalne opozorilne možnosti. Odloči se lahko, da bo Slovenijo zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tožila. Kazen evropskega sodišča je menda lahko do 30 milijonov evrov. Kaj torej evropska komisija očita Sloveniji?

Preden natančneje vpogledamo v nezadovoljstvo evropske komisije, spomnimo, zakaj sploh imamo v Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Uvedeno je bilo leta 1992, torej davno pred vstopom v EU. Takrat je Slovenija sprejela zakon, po katerem je treba tako rekoč vsako zdravstveno storitev (z izjemo nujnih storitev, storitev za otroke in nosečnice, rakave bolnike in še nekaterih) doplačati. Da pa ne bi bilo treba doplačevati iz lastnega žepa, so ponudili zavarovanje za doplačila. Ker gre za doplačila javnih storitev, torej storitev, ki jih zagotavlja z zakonom predpisano obvezno zdravstveno zavarovanje, je država takrat tudi dopolnilno zavarovanje uredila podobno kot socialno, prav tako ga ni prepustila povsem prostemu trgu. Dopolnilno zavarovanje, kot pove že ime, le dopolnjuje poglavitni, obvezni vir za delovanje zdravstvenega sistema. Je sicer »prostovoljno«, a ravno podatek, da se je zavarovalo 95 odstotkov ljudi, kaže na to, da deluje kot »obvezno«. Denar iz tega zavarovanja zbirajo zasebne zavarovalnice. Torej so sredstva zasebna in pri njihovi uporabi ne veljajo predpisi za javna, temveč predpisi za upravljanje zasebnih sredstev. Slovenija: zdravstveni denar ne more biti stvar zasebnega interesa Nad zasebnimi sredstvi praviloma ni nobenega nadzora države. Ker pa gre v tem primeru vendarle za zdravstveni, torej najobčutljivejši denar v družbi, in ker tega denarja ni mogoče porabiti drugače kot za doplačilo javne storitve, je Slovenija z zakonom določila, da dopolnilno zavarovanje presega zasebne interese. Razglasila ga je za javni interes. Odločitev je soglasno sprejel državni zbor leta 2005. In to je točka, ki je evropska komisija nikakor ne prizna za pravo, saj iz nje izhaja niz ukrepov za zaščito tega denarja pred prevelikim pohlepom kapitala. Slovenija je na več točkah posegla v prosto razpolaganje z najobčutljivejšimi zdravstvenimi sredstvi. Dopolnilno zavarovanje je utemeljeno na vzajemosti, torej medsebojni pomoči med mladimi in starejšimi. Vsi zavarovanci pri eni od zavarovalnic plačujejo enako premijo (danes okoli 23 evrov na mesec), zdravljeni pa so glede na svoje potrebe. Potreb imajo seveda mlajši manj, starejši več. Prav tako zaradi vzajemnosti med mladimi in starejšimi smo leta 2005 uvedli izravnalne sheme (navodilo države za prelivanje denarja med zavarovalnicami). To pomeni, da zavarovalnica, ki ima več mladih zavarovancev, po tako imenovani izravnalni shemi prelije vsake tri mesece denar k za varovalnici, ki ima starejše zavarovance. V praksi to pomeni, da prejme Vzajemna od drugih dveh zavarovalnic, Adriatica Slovenice in Triglav zdravstvene zavarovalnice, na leto okoli osem milijonov evrov. Do zdaj je bilo iz naslova izravnalnih shem prelitih vsega skupaj 28 milijonov evrov. Tretji ukrep države je nadzor nad premijami. Da ne bi zavarovalnice neupravičeno poviševale zdravstvenih premij in kovale dobičkov, je določila, da mora vsakokratni dvig iti skozi budne oči pooblaščenega aktuarja državne nadzorne agencije. Dobička, ki ga kljub temu ustvarjajo zdravstvene zavarovalnice, pa država ni prepustila povsem prosto lastnikom, ampak je z zakonom določila, da morajo polovico dobička vrniti v zdravstvo, polovico pa lahko lastniki razporedijo po la stni presoji, torej ga lahko tudi razdelijo med seboj. Že to je za najobčutljivejši, zdravstveni denar moralno sporno. Evropa: interes kapitala  nad vsemi drugimi interesi Kaj torej moti evropsko komisijo? Vse našteto. Evropska komisija se na Slovenijo jezi, ker je naše dopolnilno zdravstveno zavarovanje državno regulirano. Ni zadovoljna, ker je država ljudi in njihov zasebni denar, namenjen zdravljenju, poskušala z zakonom zaščititi pred prevelikim pohlepom kapitala. In evropska komisija ima seveda prav. To ni subjektivno mnenje katerega od njenih uradnikov (pod zadnje uradno obrazloženo mnenje je podpisan visoki francoski politik, zdaj evropski komisar za trgovino Michel Barnier).

Evropsko nezadovoljstvo temelji na njenih zakonih.
Ko smo vstopali v EU, smo se odločili zanje. Odločili smo se, da bo tudi pri nas kapitalski interes imel prednost pred vsemi drugimi interesi. Le zavedali se tega takrat nismo. Javni interes nad zasebnimi sredstvi napaka sistema Slovenija je sicer vsa tri leta, odkar dobiva uradne opomine evropske komisije zaradi dopolnilnega zavarovanja, poskušala dokazati, da je javni interes nad dopolnilnim zavarovanjem upravičen. Toda evropska komisija utemeljuje svoje nezadovoljstvo s sodno prakso evropskega sodišča, iz katere izhaja, da mora sistem, če naj se uvrsti kot sistem socialne varnosti neke države, temeljiti na obveznih prispevkih. Le pri obveznih prispevkih je možno uporabljati načelo solidarnosti in skrbeti za finančno ravnotežje sistema. Ker pa je jasno, da je slovensko dopolnilno zavarovanje prostovoljno in individualno, po mnenju evropske komisije ni del javnega sistema, ne glede na to, da gre za plačilo dela javne storitve.

Evropska komisija zato vztraja, da je slovensko dopolnilno zavarovanje prava zavarovalniška dejavnost. Sloveniji očita, da krši predvsem direktivo o neživljenjskem zavarovanju, pa tudi pogodbo o delovanju Evropske unije.

Kaj zdaj?

Jasno je, da Slovenija do 1. decembra ne more izvesti ukrepov za odpravo kršitev, kot zahteva Bruselj. Po interpretaciji Martina Totha, ki se je še spomladi kot vladni pogajalec za dopolnilno zavarovanje pogajal z evropsko komisijo v Bruslju, bi morala Slovenija do 1. decembra imeti v postopku sprejemanja zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katerim bi izpolnila evropske zahteve. To je slovenska vlada spomladi evropski komisiji tudi obljubila.

Ali bo do 1. decembra zakon v parlamen tarnem postopku?
Seveda ne.
Z ministrstva za zdravje smo prejeli odgovor, da so »trenutno v pripravi izhodišča za spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavaro vanju, ki še niso usklajena niti na strokovni ravni«. Ker niso pripravljene smernice, torej tudi časovnice za pripravo zakona na ministrstvu nimajo, so odgovorili. Očitno je napoved premiera Boruta Pahorja izpred nekaj dni, da bodo izhodišča za zdravstveno zakonodajo do božiča na mizi, precej trhla.

Neuradno:
Zdravstveni dobički prepuščeni lastnikom zavarovalnic

Kaj bo torej zdaj vlada odgovorila Bruslju? Tudi o tem so bili na ministrstvu za zdravje precej skopi z odgovorom. Na ministrstvu so, kot kaže, prezrli zapis v obrazloženem mnenju, da mora Slovenija do 1. decembra »sprejeti ukrepe«, saj so nam pojasnili, da mora Slovenija evropski komisiji do 1. de cembra odgovoriti. Vsebina odgovora še ni pripravljena, so odgovorili z ministrstva za zdravje v začetku tega tedna. Po informacijah, ki smo jih pridobili mimo ministrstva za zdravje, bo odgovor ministrstva zajel predvsem štiri točke, s katerimi bomo odpravili državni nadzor nad višino premij in dobičkom.

Slovenija bo upoštevala, da je treba ves dobiček zdravstvenih zavarovalnic prepustiti lastnikom zavarovalnic. Svoj zakon bomo predvidoma spremenili tako, da bomo tudi pri zdravstvenih sredstvih spoštovali evropsko direktivo o prostem pretoku kapitala. Interes Evrope, da vlagajo naše zavarovalnice denar, ki so ga ljudje v resnici zbrali za zdravljenje, tudi na tveganem evropskem kapitalskem trgu, bo tako dosežen. Pri tem je treba upoštevati, da zahteva Evropa v naslednjih letih povečanje tako imenovanega solventnostnega kapitala za vse zavarovalnice. Predvsem solventnostni kapital je tisti, ki ga zavarovalnice vlagajo in plemenitijo (ali izgubijo) na finančnih trgih.

To pomeni, da bomo v prihodnjih nekaj letih del vseh zavarovalnih premij, tudi zdravstvenih, namenili povečevanju kapitalskih rezerv zavarovalnic. Vplačevali bomo torej denar, da ga bodo zavarovalnice lahko plasirale na finančne trge.

Naše dopolnilno zdravstveno zavarovanje je take vrste, da ne potrebuje teh kapitalskih rezerv. Deluje namreč kot javna zdravstvena blagajna, torej vsako leto znova iz rok v usta. Bo evropska komisija  Slovenijo tožila? Kakšne možnosti ima zdaj evropska komisija in kakšne Slovenija? Evropska komisija, ki je v treh letih izčrpala vsa formalna sredstva opozarjanja Slovenije, lahko problem za nekaj časa odloži. To se je zgodilo že večkrat tudi pri drugih stvareh.

Lahko pa Slovenijo toži.

Če bi evropsko sodišče ugotovilo, da očitki držijo, bi lahko našo državo oglobilo. Menda so kazni lahko izredno visoke, tudi do 30 milijonov evrov. Če bi evropsko sodišče ugotovilo, da je državna regulacija za prelivanje denarja med zasebnimi zavarovalnicami nedopusten poseg v kapitalsko svobodo, bi lahko Sloveniji naložilo, da mora država vrniti omenjenih 28 milijonov evrov iz naslova izravnalnih shem Adriatic Slovenici in zavarovalnici Triglav. V resnici ne vemo, kaj od tega so se morebiti, če so se, domenili naši pogajalci z evropsko komisijo v zadnjem času. Kot že zapisano, na ministrstvu za zdravje teh informacij nismo mogli dobiti. Martin Toth, še spomladi vodja pogajalske vladne komisije, je zatrdil, da se Evropa ne strinja ne z javnim interesom in ne z izravnalnimi shemami. Kakšne so možnosti Slovenije? Slovenija lahko popolnoma upošteva zahteve Bruslja in v celoti podredi dopolnilno zavarovanje tem zahtevam. V tem primeru seveda prepusti obsežen delež zdravstvenega denarja brez kakršnekoli zaščite kapitalskemu trgu.

Gre za 415,3 milijona evrov, kolikor jih je bilo na primer v letu 2009 v dopolnilnem zavarovanju, kar pomeni 15,5 odstotka vseh zdravstvenih sredstev za javne zdravstvene storitve. Posledica takšne liberalizacije dopolnilnega zavarovanja, ki bi, denimo, vključevala odpravo izravnalnih shem, bi prinesla različne premije za različno stare zavarovance. Premije starejših bi bile do desetkrat višje od premij mlajših.

Če bi zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam pustili povsem prosto pot, bi lahko bolne ljudi odklanjale. To bi seveda pomenilo, da bi morali nekateri doplačevati iz žepa tudi do 90 odstotkov računa v bolnišnici ali zdravilišču, kar bi v resnici marsikaterega bolnika pustilo na cesti. Slovenija lahko naredi tudi povsem drugo potezo. Evropsko nezadovoljstvo lahko odpravi tako, da dopolnilno zavarovanje ukine. To je poleti že napovedal kot ključni del zdravstvene reforme minister za zdravje Dorjan Marušič.

Opustiti dopolnilno zavarovanje?

Razprava o tem, ali dopolnilno zavarovanje uspešno prispeva k našemu zdravstvenemu sistemu, poteka že od leta 2003. Izkazalo se je namreč, da je dopolnilno zavarovanje v okviru zasebnih zavarovalnic veliko bolj potratno kot gospodarjenje z javnim denarjem v okviru javne zdravstvene blagajne. Zasebne zavaroval nice namenijo velik delež zdravstvenega denarja namreč za druge namene. Iz tabele vidimo, da je bila najbolj skromna pri trošenju Vzajemna, ki je za lastne obratovalne stroške porabila lani 10,5 odstotka vsega zbranega denarja. Adriatic Slovenica je zase porabila 16 odstotkov, Triglav zdravstvena zavarovalnica pa kar 16,8 odstotka za zdravljenje zbranega denarja. Medtem ko se celotno zdravstvo otepa s premalo denarja, je bilo v zasebnih zavarovalnicah lani »izgubljenih« 53 milijonov, ki smo jih zbrali za zdravljenje. Javna zdravstvena blagajna je (tudi zaradi svoje velikosti) veliko bolj učinkovita. Lani je porabila za delo strokovne službe (tako se imenujejo obratovalni stroški) le 2,1 odstotka zbranega denarja! Pri tem ni zanemarljivo, da je nad javnimi sredstvi in javno blagajno veliko državnega nadzora, nad za sebnimi sredstvi državnega nadzora ni. Če bi torej zasebna sredstva upravljali tako kot javna, bi nekaj deset milijonov evrov na leto prihranili.

Vzajemna d.v.z.
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 248,4 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 215,9 mio€
Obratovalni stroški - 26,4 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 10,5%

AdriaticSlovenica d.d.
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 99,6 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 79,6 mio€
Obratovalni stroški - 15,96 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 16%

Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d.
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 67,6 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 50,3 mio€
Obratovalni stroški - 11,3 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 16,8%

Zavod za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije - ZZZS
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 2263,00 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 2238,6 mio€
Obratovalni stroški - 49,9 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 2,1%

Če bi se država odločila ukiniti dopolnilno zavarovanje, bi to seveda naredila z zakonsko opustitvijo doplačil. Vse javne storitve bi torej bile stoodstotno plačane iz javnih sredstev. Ali bi to finančno zdržalo? Dve poti za izhod iz zagate Seveda ne. Kot izhod se kažeta dve poti. Prva bi prinesla povišanje prispevne stopnje za delojemalce. Izračuni kažejo, da bi moral biti prispevek zaposlenega (torej delojemalca) za dve odstotni točki višji, kot je sedaj. Zaposleni bi torej neposredno od plače plačali, kar sedaj nakažejo v zasebne zdravstvene zavarovalnice s položnico. Za zaposlene in upokojence bi bilo to celo bolj ugodno, saj prispevek ne bi bil obdavčen (premije dopolnilnega so zdaj obdavčene, saj se od celotne plače, torej tudi od tega zneska, plača dohodnina). Res pa je, da bi takšna poteza uvedla dodatno solidarnost: tisti z višjimi prihodki bi plačevali več kot sedaj za dopolnilno zavarovanje, manj premožni pa manj. Poteza ne bi imela nikakršnega učinka na višje stroške dela in s tem povezano slabšo konkurenčnost delodajalcev. Res pa je, da bi nekoliko znižala celotni dohodninski prihodek države. Druga možna pot ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bi prinesla manjšo košarico pravic. Minister Marušič je poleti že omenil, da bi lahko iz košarice izločili štiri pravice (nenujne reševalne prevoze, zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, zdravila z vmesne liste ter pogrebnine in posmrtnine). Za prve tri in morebiti še za katero bi se posebej zavarovali s pravimi, zasebnimi, dodatnimi zdravstvenimi zavarovanji, kakršne pozna Evropa. Katero izmed naštetih odločitev bo politika predlagala v javno razpravo, je težko vedeti. Čeprav je minister Dorjan Marušič poleti najbrž tudi zaradi zahtev evropske komisije povsem odločno napovedal možnost odprave dopolnilnega zavarovanja, je zdaj slišati, da naj bi pod pritiskom lobijev (ali nasprotnih argumentov, kot temu rečejo) od namere že odstopil. Pred mikrofon nam ministra v zvezi s tem vprašanjem, ki je za zdravstveno reformo bistveno, tokrat ni uspelo pritegniti.
http://www.delo.si/clanek/129850

OPOMIN II

Slovenija je tako pred vprašanjem, ali bo liberalizirala dopolnilna zdravstvena zavarovanja (umaknila državno regulacijo in omogočila lastnikom zavarovalnic povsem tržne odločitve tudi pri zdravstvenih zavarovanjih) ali bo, kot je poleti že napovedal minister Dorjan Marušič, dopolnilno zavarovanje ukinila.

Na ministrstvu za zdravje so nam povedali, da izhodišča za reformo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju še niso strokovno usklajena in da tudi smernic za spremembe še ni. Prav tako ni pripravljena še vsebina odgovora evropski komisiji. Kaj natančno moti evropsko komisijo in kakšne so možnosti za rešitev, obširno pišemo v današnji Soboti prilogi.
http://www.delo.si/clanek/129803
http://www.delo.si/clanek/114891
http://www.delo.si/clanek/115159
http://www.delo.si/clanek/129850

POTROŠNIŠKA NEMOČ

/13/...v zadnjih dneh je bilo s strani ponudnikov prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemne d.v.z., AdriaticSlovenice d.d. ter Triglav zdravstvene zavarovalnice d.d., slišati zelo prefinjeno oblikovane zaključke v smislu ˝pokrivanja vse višjih stroškov oziroma obveznosti do zdravstvene blagajne˝, kar v preprostem jeziku pomeni, da je pred vrati podražitev. Seveda to med drugim pomeni, da je potrebno biti zelo previden, saj bi jih ob hkratni podražitvi lahko obtožili usklajenega delovanja, tako, da je potrebno pri prepričevanju javnosti, ubrati drugo pot, pot tarnanja. Glede na to, kar piše v gornjih postih, so tudi že obratovalni stroški ponekod že zelo visoki in posebej pomembno pa je tudi vprašanje, da so nekatere zavarovalnice odvisne, prav in samo, od dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Zato bo boj, tako za posodobitev te vrste zavarovanj, kot tudi za njih odpravo, v zavarovalniških lobijih še zelo krčevit in odmeven, saj so nam izkušnje iz preteklosti na tem področju, pokazale in dokazale, da so vrednote kapitala, žal nad vrednotami tako ljudi, kot tudi njihovega zdravja: Embarassed

Tako so se tudi pri tretjemu ponudniku v naši državi, odločili povišati cene prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, seveda vsaka zavarovalnica je pohitela z obvestili v povsem različnih terminih, da jih ne bi mogli uvrstiti med krivce usklajenega delovanja.
Vsem je skupno tudi to, da višje cene začnejo veljati na isti datum, to je 01.03.2011 in sicer:

21.01.2011
Vzajemna d.v.z.
Mesečna premija: 24,62 €
Mesečna premija z 3% popustom: 23,88 €
http://www.vzajemna.si/novinarsko-sr...-k-planu-in-d/

04.02.2011
Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d.
Mesečna premija: 25,99 €
Mesečna premija z 3% popustom: 25,21 €
http://www.zdravstvena.net/novica_2011_03.asp

14.01.2011
AdriaticSlovenica d.d.
Mesečna premija: 26,49 €
Mesečna premija z 3% popustom: 25,70 €
http://www.adriatic-slovenica.si/new...Data&cid=20302

Že omenjeni dovoljeni maksimalni 3% popust se priznava vsem tistim, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje preko pokojnine - ZPIZa, osebnega dohodka ali trajnika.

NADZORNIKI IN DOLOČBE POVIŠANJA
1. Dopolnilno zavarovanje
62. člen
6. povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja mora predhodno pisno potrditi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru dvoma v podatke imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, ki opravi naloge imenovanega pooblaščenega aktuarja po tem zakonu;
www.uradni-list.si/1...vilka=3075

DOPLAČILO ZA NEZAVAROVANOST

Po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ je tako potrebno vsako nezavarovano leto doplačati na določeno osnovno ceno prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja še 3% od 01.01.2006, ko so se taka določila začela uporabljati. Tako znaša teoretično možno skupno povišanje osnovne premije za kar 80%, v letu 2011 smo tako že pri 15% doplačila!
www.uradni-list.si/1...vilka=3075

DOPLAČILO ZA NEZAVAROVANOST:
1 leto - 3%
2 leto - 6%
3 leto - 9%
4 leto - 12%
5 leto - 15%
6 leto - 18%
7 leto - 21%
8 leto - 24%
9 leto - 27%
10 leto - 30%
11 leto - 33%
12 leto - 36%
13 leto - 39%
14 leto - 42%
15 leto - 45%
16 leto - 48%
17 leto - 51%
18 leto - 54%
19 leto - 57%
20 leto - 60%
21 leto - 63%
22 leto - 66%
23 leto - 69%
24 leto - 72%
25 leto - 75%
26 leto - 78%
27 leto in več - 80%
* V izračunu se upoštevajo vsi dnevi po 01.01.2006, ko je bil zavarovanec zavezanec za plačilo doplačil, a ni imel veljavnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri nobeni od zavarovalnic. V izračunu se ne upošteva obdobja pred potekom enega leta od dne, ko je zavarovanec postal zavezanec za plačilo doplačil in v tem obdobju ni imel veljavnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Število polnih nezavarovanih let je celi del količnika števila vseh nezavarovanih dni in števila 365,25.
Zavarovalnice izračunajo doplačilo na premijo na podlagi pisnih ali elektronskih dokazil o dobi kritja pri zavarovalnicah, v katerih je bil zavarovanec že zavarovan ter pismenega ali elektronskega dokazila ZZZS o skupni dobi, ko je bil zavarovanec zavezanec za plačilo doplačil.
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Nov 20, 2010 10:12 pm; skupaj popravljeno 5 krat

BLIŠČ IN BEDA

/13/...v teh dnevih velikih praznovanj, med drugim tudi tiste ob 7 letnici pridružitve EU, se kljub našim deklarativnim prizadevanjem oblikovanja socialne države, med drugim povečuje število tistih, ki ne po svoji krivdi živijo na robu, odrinjeni, zapuščeni ter zapostavljeni, toda ali so si to res zaslužili: Shocked

Vse več ogroženih

Zavarovanja.  Število ljudi z ogroženo zdrav-stveno varnostjo hitro narašča.

V Sloveniji je takih, ki bi morali za nenujno zdravljenje plačati, skoraj pet tisoč.

Število ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja se je glede na leto prej povečalo za kar tri tisoč. Lani je bilo tako v Sloveniji brez obveznega zdravstvenega zavarovanja daljše obdobje (eno leto) 4.860 ljudi.

Na ZZZS zaskrbljeni
Gre za skrb vzbujajoč pojav, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
13 tisoč več kot predlani je ljudi, ki so brez plačila premije dopolnilno zdravstveno zavarovani.
“Lahko gre za ljudi, ki so odseljeni v tujino in tega podatka niso sporočili upravni enoti, lahko pa se tudi iz različnih osebnih razlogov ne odzovejo vabilu ZZZS, naj pridejo in si ustrezno uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje,” pojasnjujejo na ZZZS.

Kdor je brez zdravstvenega zavarovanja, mora zdravstvene storitve, če ne gre za nujno zdravljenje, plačati. Če zdravstveno zavarovanje uredi naknadno, lahko na podlagi izstavljenega računa uveljavlja plačilo stroškov za nazaj.

Dopolnilno zavarovanje
Nekoliko manjše je število tistih, ki jim ni treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Marca letos je bilo v Sloveniji takšnih 65.955 ljudi, marca lani pa 66.317. Predlani je bilo takšnih 53.455 ljudi, sporočajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

“Do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je upravičen tisti, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči (DSP),” pojasnjujejo na ministrstvu.

Če gre za prejemnika DSP, mu samodejno pripada pravica do kritja razlike, sicer pa mora na center za socialno delo oddati posebno vlogo.
http://www.zurnal24.si/slovenija/vse...-211164/clanek

PARTECIPACIJA

Zdravje za šibkejše cenejše
Reforma zdravstva. Marušič napoveduje splošno participacijo iz neto plače.

Če bo Pahorjeva ekipa izpeljala zdravstveno reformo, se bodo zdravstvene zavarovalnice po novem za zavarovance potegovale z novimi zavarovanji – ki bodo v resnici prostovoljna.

Poleg prispevka za zdravstveno zavarovanje iz bruto plače naj bi v Sloveniji za osnovno košarico prispevali iz neto plače v obliki tako imenovane splošne participacije. Tisti z nižjimi prihodki bi po novem skoraj zagotovo plačevali manj kot zdaj za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zdaj je mesečna položnica za vse ne glede na višino plače enaka in znaša od 24 do 25 evrov. Po novem naj bi tisti v najnižjem dohodkovnem razredu plačevali samo nekaj evrov. Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kakršnega imamo zdaj, pa po novem ne bi bilo več. Ministra Franc Križanič in Dorijan Marušič sta na včerajšnjem sestanku pri Borutu Pahorju namreč naznanila, da je doseženo soglasje glede “nadgradnje zdravstvenega sistema do konca leta 2020”. Dokument naj bi bil na vladi prihodnji četrtek.

Odstotek od neto plače
Splošna participacija bo določena v fiksnem znesku za posamezni dohodkovni razred. Šla bo iz neto plače neposredno v zdravstveno blagajno. Križanič je pri pogajanjih namreč vztrajal, da dodatno obremenjevanje delodajalcev za zdravstveno blagajno zaradi gospodarskih razmer v Sloveniji ni dopustno. Je pa očitno popustil pri tem, da sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo na vladi septembra, prinese slovo dopolnilnih zavarovalnic, kot jih poznamo danes.

V prihodnjih dneh naj bi na finančnem ministrstvu pripravili izračune, kako oblikovati te razrede, da bi se v zdravstveno blagajno z novo dajatvijo nateklo 340 milijonov, kolikor jih zdaj s premijami zberejo tri zasebne zdravstvene zavarovalnice, če odštejemo 60 milijonov, kolikor te zavarovalnice od zbranih premij porabijo za svoje stroške.

Zasebne zdravstvene zavarovalnice pa se bodo za zavarovance po novem potegovale le še z dodatnimi in nadstandardnimi zavarovanji.
http://www.zurnal24.si/zdravje-za-sibkejse-cenejse-clanek-129383

EHO LOBIJEV

Prvi odzivi: Zavarovalnice ostro proti participaciji

Slovensko zavarovalno združenje meni, da zgolj reforma financiranja ne bo dovolj za spremembe v zdravstvu.

»Slovenskega zdravstva, ki se tako pri obveznem kot dopolnilnem zavarovanju in pri samih izvajalcih ukvarja z izgubami in tudi podaljševanjem čakalnih dob, ne bomo rešili zgolj z reformo financiranja, temveč so potrebne precej večje sistemske spremembe,« so se danes odzvali iz Slovenskega zavarovalnega združenja na napoved vlade o uvedbi splošne participacije za zdravstvo.

Kot »škodljiv in povsem neargumentiran predlog za odpravo dopolnilnih zavarovanj«, so zavrnili odločitev ministrov za splošno participacijo v zdravstvu v sporočilu za javnost tudi iz Adriatica Slovenice, eni od zavarovalnic, ki ta zavarovanja izvaja. Odzivi so bili pričakovani, saj posega odločitev vlade v vitalni interes zavarovalnic.

Mirko Kaluža, direktor Slovenskega zavarovalnega združenja, je dejal, da so o nameri vlade za uvedbo splošne participacije izvedeli iz časopisa. »Ali vlada misli, da ve vse? Zakaj ne vpraša zavarovalniške stroke?« se je hudoval, v sporočilu za javnost pa zapisal, da pričakujejo sodelovanje z vlado. Ocenjuje, da v resnici ne gre za participacijo, ampak za nekakšen obvezni samoprispevek. Informacije so zelo skope.

Šele ko bo ministrstvo razkrilo več podatkov, bo znano, koliko ljudi bo plačevalo manj kot (sedanjih) 25 evrov na mesec in koliko je tistih, ki bodo iz svojih neto plač in pokojnin plačevali več. Strokovno se je treba opredeliti tudi do vprašanja, ali je mogoče, da se zasebna sredstva, pridobljena iz neto plač, preusmerijo v javno blagajno, saj je to v nasprotju z direktivami EU, meni.

Opozoril je na nepravilen podatek ministrstva za zdravje, da tri zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, za lastno delovanje porabijo 65 milijonov, saj je iz letnih poročil jasno, da je obratovalnih stroškov samo 45 milijonov. Zavarovalnice izkazujejo pri dopolnilnih zavarovanjih izgubo, je zapisal. Od vlade pričakuje »celovite, postopne in premišljene spremembe, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi«.

Tudi iz Adriatica Slovenice so danes poslali pisno sporočilo za medije. Iz skopih sporočil v javnosti ocenjujejo, da predlog o participaciji »pomeni povečanje nesorazmerne obremenitve za različne kategorije državljanov, zato v ničemer ne povečuje solidarnosti. Sklepamo, da bi bila participacija enaka obveznemu prispevku, kar bi dodatno obremenilo najbolj obremenjen sloj – delavce, s pritiskom na plače pa tudi delodajalce in celo upokojence.

Ocenjujemo, da bi nova dajatev za zdravstvo takoj povečala javno porabo, neposredno povečala stroške dela, poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dodatno spodbudila sivo ekonomijo,« je zapisala Olga Pejovič iz službe za odnose z javnostjo.
http://www.delo.si/novice/politika/prvi-odzivi-zavarovalnice-ostro-proti-participaciji.html

***** nadaljevanje na strani 72 *****

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Sep 02, 2010 11:00 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TRIGLAV ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA

Zasebni in nepremičninski posli odnesli vrh Triglavove zdravstvene zavarovalnice

Po dva dni trajajoči dramatični seji nadzornega sveta Triglava, Zdravstvene zavarovalnice (TZZ) sta bila Danijel Starman in Gregor Strmčnik z včerajšnjim dnem odpoklicana s funkcije predsednika oziroma člana uprave. Nadzorniki, ki jih vodi pooblaščenec uprave Zavarovalnice Triglav Boštjan Vovk, jima očitajo več hujših kršitev obveznosti, saj pri upravljanju nista ravnala v skladu s skrbjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Še več; po naših informacijah ju med drugim sumijo, da sta svoj položaj izkoriščala za zasebne interese. Volk in Strmčnik zadeve včeraj nista želela podrobneje komentirati, medtem ko je bil Starman zaradi bolniškega dopusta nedosegljiv.

Na Danijela Starmana in Gregorja Strmčnika letijo hude obtožbe, tudi ta, da sta kot člana uprave Triglava, Zdravstvene zavarovalnice svoj položaj izkoriščala v zasebne interese. V sredo so nadzorniki najprej načrtovali zadevo rešiti po mirni poti in so trem od štirih članov uprave, Starmanu, Strmčniku in Ivanu Gracarju, ponudili, da sami odstopijo s funkcije. Vendar v sporazumni dogovor niso privolili. Nadzorniki so nato sejo nadaljevali včeraj dopoldne in se odločili, da Strmčnika in Starmana nemudoma odpokličejo, Gracar pa tako kot Simon Vidmar za zdaj ostaja v upravi. Zavarovalniška zakonodaja namreč zahteva najmanj dvočlansko upravo, tako da naj bi Gracar v upravi ostal do imenovanja novega člana uprave. Razčiščevanje domnevnih nepravilnosti je po trditvah naših virov sprožil spor med zdravstveno zavarovalnico in družbo RRI, katere direktor in lastnik je Ivan Nemec. Zgodba sega v konec leta 2008, ko je TZZ očitno za upravljanje še drugih komercialnih poslov ustanovila družbo Triglav, Zdravstveno dejavnost, vodenje katere je prevzel Gregor Strmčnik. Eden od Strmčnikovih poslov je bil tako podpis pogodbe z družbo RRI o sodelovanju pri projektih razvoja in gradnje mreže domov za institucionalno varstvo starejših. Že ob podpisu te pogodbe sta se RRI in Strmčnik dogovorila, da bosta ustanovila novo družbo, in sicer Triglav, DO Grad Križ, ki bo kupilo nepremičnino Grad Križ v Komendi s pripadajočimi zemljišči, njen direktor pa je postal Danijel Starman. Triglav, Zdravstvena dejavnost bi po tem dogovoru moral za nakup nepremičnine zagotoviti 95 odstotkov sredstev (torej 5,6 milijona evrov), RRI pa preostalih 5 odstotkov (296.000 evrov). Že v začetku oktobra lani bi morala družbenika zagotoviti sredstva za nakup nepremičnine, kar pa se ni zgodilo. RRI je sicer po dogovoru s sedaj že bivšima vodilnima TZZ kupil zemljišče v velikosti okoli 44.000 kvadratnih metrov, del kupnine je pokril iz lastnih sredstev, del sredstev pa je pridobil pri Hypo Leasingu. Kljub drugačnemu dogovoru pa Triglav, Zdravstvena dejavnost za zdaj ni prevzela finančnih obveznosti, pri čemer tudi nima premoženja, s katerim bi lahko poravnala terjatve. Edino premoženje družbe je bil konec lanskega leta, sodeč po bilancah, depozit v višini slabih deset tisoč evrov. Kako bo ukrepal RRI, ni znano, po naših informacijah pa je že najel pravno pomoč, s katero bo poskušal doseči izpolnitev pogodbenih obveznosti. Uprava TZZ je že lani Triglavu, zdravstveni dejavnosti, odobrila 90.000 evrov posojila, čeprav je konec lanskega leta družba izkazovala negativni kapital v višini več kot 30.000 evrov. Posojilo do roka ni bilo vrnjeno, vprašanje pa je, ali TZZ sploh še lahko računa na to. Nadzorniki TZZ Starmanu in Strmčniku pri sklenitvi pogodbe z RRI očitajo prekoračitev pooblastil, saj nista pridobila prehodnega soglasja nadzornega sveta. Vprašljiva je tudi vrednost naložbe. Kljub recesiji na nepremičninskem trgu je njena vrednost v manj kot letu dni po več verižnih transakcijah krepko poskočila. Še v začetku leta 2009 jo je RRI kot njen lastnik vrednotil pri 741.000 evrih, kmalu zatem pa jo je prodal Hypo Leasingu za več kot dvakrat višjo ceno - 1,7 milijona evrov. Novi lastnik je RRI nepremičnino po nakupu oddal nazaj v najem (sell and lease back), vendar tokrat po vrednosti 4,3 milijona evrov. Končna odkupna cena nepremičnine bi skupaj s stroški financiranja znašala skoraj šest milijonov evrov, ki bi jih v veliki večini na koncu plačala Triglav, zdravstvena zavarovalnica. Čeprav bi del denarja prispeval tudi RRI, pa velja opozoriti, da gre za znesek, precej manjši od dobička, ki ga je ustvaril pri prodaji te nepremičnine Hypu Leasingu (939.000). V poslu je imel bržčas ključno vlogo Branko Plešinac. Ta je bil prek podjetja Hades pred začetkom transakcij edini lastnik RRI. Obenem je Plešinac še vedno tudi zastopnik podjetja KB, ki je Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici svetovalo pri iskanju primerne nepremičnine za gradnjo doma za starejše občane. Tako najbrž ni naključje, da je Plešinac TZZ našel partnerja (RRI), ki je bil pred tem v njegovi lasti. S Triglavom je bil Plešinac povezan tudi prek življenjske sopotnice, ki je bila zaposlena na Triglav Kopaoniku. Drugi sklop očitanih nepravilnosti se nanaša na podjetje Zdravstveni center Morje, ki v Kopru opravlja zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost. TZZ je namreč leta 2008 v to družbo vstopila z večinskim, skoraj 70-odstotnim deležem, toda med zasebnimi lastniki najdemo tudi Danijela Starmana in Gregorja Strmčnika. Nadzorniki jima zato očitajo, da sta v zasebne namene zlorabila svoj položaj v upravi TZZ. Nadzornemu svetu TZZ svojega konflikta interesov nista razkrila, ne pred pridobitvijo poslovnega deleža ne naknadno. Kot zanimivost - med manjšinskimi družbeniki Zdravstvenega centra Morje so poleg še tretjega člana uprave TZZ Ivana Gracarja tudi nekdanji predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok, direktor primorske gospodarske zbornice in član nadzornikov Luke Koper Tomaž Može, koprski odvetnik Janez Starman, novinar Edi Pucer, Matjaž Turk iz podjetja Primorski sejem, Domačija Butul...
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042385062 http://www.finance.si/288337/Nadzorniki-razre%B9ili-%B9efa-Triglava-Zdravstvene-zavarovalnice
http://www.finance.si/288386/So-vrh-Triglava-zdravstvene-odnesli-nepremi%E8ninski-projekti
http://www.finance.si/270379
http://www.zcmkoper.net/
http://www.zdrav-podjetnik.net/zdravstveni-center/index.php http://www.zcmkoper.net/zdravstvena-preventiva.php http://www.zcmkoper.net/specialisticni_pregledi.php http://www.zcmkoper.net/Individualni_svetovalni_razgovori.php http://www.zcmkoper.net/strokovna_predavanja.php http://www.zcmkoper.net/zdrava_prehrana.php
http://www.zcmkoper.net/rekreacija.php
http://www.zcmkoper.net/zdravila.php
http://www.zcmkoper.net/zdravniki.php
http://www.zcmkoper.net/cenik.php
http://www.zcmkoper.net/pojmi.php
http://www.facebook.com/pages/Koper-Slovenia/Zdravstveni-center-Morje/56666044603?v=info

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Sep 08, 2010 3:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VISA WAIVER

/13/...potem ko so končno ukinili vizume v Turčiji višini 15€, so jih podjetni Američani za 14$ spet uvedli:

Od danes vstop v ZDA ni več brezplačen

Slovenski državljani morajo od danes za vstop v ZDA plačati 14 dolarjev (približno 10,98 evra). ZDA so pristojbino uvedle za državljane 36 držav v okviru programa Visa Waiver, v katerega je zajetih večina evropskih držav ter Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Južna Koreja in Brunej.

Pristojbina vključuje takso v višini desetih dolarjev za vstop v ZDA, ki so jo uvedli z zakonom o spodbujanju potovanj, in administrativne stroške v višini štirih dolarjev za elektronski sistem za odobritev potovanj v ZDA, imenovan Esta.

ZDA so sistem Esta uvedle pred dvema letoma, a je bil doslej brezplačen. Prijava v sistem je veljavna dve leti oziroma do izteka veljavnosti potnega lista, tako da potnikom, ki so že prijavljeni v Esto, ni treba plačati pristojbine do izteka veljavnosti prijave.

Potniki morajo pristojbino plačati, ko se na svetovnem spletu prijavijo v sistem, za plačilo pa lahko uporabijo plačilne ali debetne kartice. Več informacij je na voljo na spletni strani ameriškega veleposlaništva http://slovenia.usembassy.gov.

Evropska komisija je v začetku avgusta obžalovala odločitev ZDA o uvedbi pristojbine in napovedala, da bo analizirala, ali je ta ukrep enak vizumski obveznosti za državljane Evropske unije. V tem primeru bodo v Bruslju premislili o ustreznih protiukrepih.
http://www.vecer.com/claneksve2010090805573478 http://slovenia.usembassy.gov
https://esta.cbp.dhs.gov/esta/esta.html?_flowExecutionKey=_c670EE342-35EE-1D67-7F78-0D8600170231_k27512B06-5E8A-DB08-9334-1800B5F76977 http://slovenia.usembassy.gov/visa_waiver_program.html http://slovenia.usembassy.gov/esta2010.html
http://photos.state.gov/libraries/slovenia/8533/1234/ESTAFAQs.pdf

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Sep 08, 2010 11:15 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MICROTRUST

Konec operacije Microtrust: izbrisano podjetje, prek katerega so Bavčarjevi prelili milijone evrov

Podjetje, ki je nekoč zgolj v enem dnevu z nakupom in prodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo skoraj 25 milijonov evrov dobička, večina tega denarja pa je po ugotovitvah organov odkrivanja in pregona končala pri Igorju Bavčarju, je tudi uradno prenehalo obstajati.

Skoraj leto dni po tem, ko so kriminalisti zaradi poslov s podjetjem Microtrust pridržali Igorja Bavčarja, je ljubljansko sodišče omenjeno podjetje izbrisalo iz sodnega registra.

Včeraj je namreč okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se podjetje Emirade, nekoč veliko bolj znano pod imenom Microtrust, izbriše iz sodnega registra. To se bo zgodilo na hitro, brez postopka likvidacije. Sodišče je namreč ugotovilo, da za ta korak obstajajo izbrisni razlogi, saj podjetje ne domuje na naslovu iz sodnega registra, prav tako pa ne sprejema uradnih poštnih pošiljk. To so med zadnjimi ugotovili tudi inšpektorji Dursa, ki so neuspešno skušali že konec lanskega novembra na naslovu nekdanjega Microtrusta opraviti davčni pregled.

"Davčni organ je opravil ogled priglašenega sedeža zavezanca za davek. Pri tem je ugotovil, da na priglašenem naslovu oznake zavezanca za davek ni," so v Dursu zapisali v dopis, ki so ga poslali okrožnemu sodišču in ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. "Na steni stavbe je pritrjen starejši poštni predalčnik, na katerem je napis Microtrust, d. o. o. (to je ime družbe pred spremembo). Na nobenih vratih ali steni v okolici ni označeno, da je tam poslovni sedež zavezanca za davek. Vrata, ki so najbližje predalčniku, so zaklenjena in brez kakršnih koli oznak. Zavezanec za davek se ni odzival na objavljeni telefonski številki. Vpisani družbenik in direktor družbe ni državljan Republike Slovenije," so še ugotovili Dursovi davčni inšpektorji, o čemer smo v Dnevniku poročali že julija letos.

Izbris podjetja Microtrust (Emirade) je tako zadnji uradni korak v transakciji z delnicami Istrabenza, ki je bila podlaga za preiskavo, v okviru katere so kriminalisti pred letom dni pridržali več oseb, med njimi tudi Bavčarja in nekdanjega generalnega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota. Spomnimo, omenjene delnice je Microtrust, ki je še leta 2006 ustvaril manj kot 900.000 evrov prihodkov, 1. oktobra 2007 za slabih 25 milijonov evrov odkupil od blejske Sportine in nato še isti dan prodal mariborskemu Pom-Investu, pri čemer je iztržil skoraj 25 milijonov evrov dobička. Kot smo razkrili v Dnevniku, je denar končal na računih dveh oseb: poleg Bavčarja, ki naj bi v več obrokih prejel 21,7 milijona evrov, še pri njegovem nekdanjem svetovalcu za finance v Istrabenzu Kristjanu Sušinskemu.

V tem obdobju je bil sicer Microtrust v lasti njegovega brata Nastje Sušinskega, ki je kasneje postal direktor Bavčarjevega podjetja Maksima Holding. Sušinski je le deset mesecev po tem, ko je Bavčarju po ugotovitvah kriminalistov nakazal zadnji del denarja, torej decembra 2008, podjetje prodal 25-letnemu hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću, ki pa je bil dejansko le "slamnati" lastnik in zelo verjetno najet za prikrivanje sledi. Čašić je namreč kriminalistom pojasnil, da je v Slovenijo prišel zgolj zaradi podpisa listin o prodaji Microtrusta in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom Željko. Za "nakup" Microtrusta naj bi Čašić po lastnih navedbah prejel tudi plačilo, pri čemer od družbe ni prevzel nobene dokumentacije. Podjetje, prek katerega se je v enem dnevu prelilo 25 milijonov evrov, je tako prenehalo voditi poslovne knjige, Sušinskemu pa je tako s prenosom lastništva uspelo prehiteti tudi davčne inšpektorje.

Tri leta kasneje: Bavčar od Pom-Investa kupil Palomo

Kot smo že poročali, naj bi Igor Bavčar po lastnih navedbah denar prejel, ker je svoja upravičenja do delnic Istrabenza, ki so bile pred začetkom verižnih poslov v lasti Pivovarni Laško, prodal Microtrustu, ta pa se mu je za to "oddolžil" z dobičkom od prodaje. Delnice Istrabenza, ki jih je od Microtrusta odkupil Pom-Invest, so sicer končale v lasti družb iz kroga Nacionalne finančne družbe (NFD), ki so z Bavčarjevim podjetjem Maksima Holding kmalu zatem sklenile sporazum o skupnem prevzemanju Istrabenza. Bavčarja in Pom-Invest posredno povezuje še en posel. Pred dnevi je namreč nekdanji prvi mož Istrabenza kupil skoraj dva odstotka Palome in tako postal njen šesti največji lastnik. Delnice, domnevno vredne od 200.000 evrov do 400.000 evrov, je kupil od Steklarstva Spectrum, ki ga je novembra lani kupilo od podjetij v lasti dveh najpomembnejših lastnikov Pom-Investa, Ivana Vizjaka in Rafaela Kosa.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042386404

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Sep 14, 2010 11:14 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE!

240.000.000 €

V Monte Carlu prodali stanovanje za 240 milijonov evrov

Dosedanja lastnika stanovanja, angleška arhitekta Christian in Nick Candy, sta stanovanje menda prodala šejku z Bližnjega Vzhoda V Kneževini Monako sta angleška arhitekta, brata Christian in Nick Candy, za 240 milijonov evrov prodala 1.625 kvadratnih metrov veliko luksuzno stanovanje La Belle Epoque, poroča Financial Times.

Dvonadstropno stanovanje je sestavljeno iz 30 sob, med drugim pa vsebuje lastni spa in wellness center, veliko kinodvorano, knjižnico ter velik vrt. Stanovanje je bilo prodano v 97-letni zakup. Brata Candy sta prodala svoje prestižno stanovanje La Belle Epoque v Monaku.

Kljub visoki ceni, ki je kar za tretjino večja za kvadratni meter kot nedavne prodaje, pa ima stanovanje le tri spalnice in dve kopalnici. Vsebuje zgornji dve nadstropji stavbe, ki je bila nekoč dom znanega Edmonda Safra, finančnika in človekoljuba. Ta je umrl v požaru na posesti leta 1999.

Kupec menda bogataš z Bližnjega Vzhoda

Novi kupec za zdaj želi ostati neimenovan, britanski mediji pa že ugibajo, da si je najdražje stanovanje na svetu privoščil bogati poslovnež z Bližnjega vzhoda, ki je za kvadratni meter stanovanja plačal neverjetnih 141.538 evrov.

Spomnimo, avgusta so prodali takrat najdražje stanovanje na svetu v osrednjem Londonu, sicer delo arhitektov Christiana in Nicka Candyja. Cena stanovanja je znašala 140 milijonov funtov (167,62 milijonov evrov), kupec pa prav tako ni bil znan; mediji so predvidevali, da je stanovanje kupil ruski bogataš.
http://mojevro.finance.si/289195/V-Monte-Carlu-prodali-stanovanje-za-240-milijonov-evrov

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli