Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 11 Jan 2014 19:47 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

70 LET in VEČ

Veliki beli morski pes živi več kot 70 let

Veliki beli morski pes živi več kot 70 let, to je 3 krat toliko, kot so do sedaj smatrali, je odkrila ameriška študija, ki je bila objavljena v sredo

Zahvaljujoč datiranju z ogljikom-14, so avtorji dela analizirali hrbtenjačo 4 samcev in 4 samic na severozadodu Atlantika. Največji samec je imel 73 let in samica 40 let, poudarjajo raziskovalci iz Woods Holle Oceanographic Institution iz polotoka Cape Cod v Massachusettsu.

"Naši rezultati govorijo o znatno daljšem življenju in naksimalni dobi belih morskih psov v odnosu na predhodne študije", pripoveduje Li Ling Hamady, glavna avtorica študije objavljene v časopisu PLOS ONE.

Predhodne študije so bile osnovane na koncentričnih odtiskih na kosteh morskih psov, podobnih kot na deblih dreves, pri oceni njihove dobe, se je predpostavljalo, da en odtisek odgovarja enemu letu.
Po teh predpostavkah bi bila starost belih morskih psov, ki so bili bilo kdaj odkriti, po eden primerek v starosti 22 let na jugozahodu Tihega oceana ter en primerek v starosti 23 let na zahodu Tihega oceana.

V novi študiji so znanstveniki tudi poskušali najti na kosteh belih morskih psov, nuklearne poskuse, ki so se izvajali v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi jih na tak način datirali. Proučevane kosti so izvirale severozahodu Atlanskega oceana med 1967 letom in 2010 letom. Veliki beli morski pes se smatra za ogroženo vrsto. Boljše poznavanje njihovega razvoja in njihove dolgoživosti lahko pomaga izboljšati njihovo ohranitev, pravijo raziskovalci.
http://www.glasistre.hr/vijesti/zanimljivosti/veliki-bijeli-morski-psi-zive-vise-od-70-godina-436596
http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0084006
https://www.google.si/search?q=woods+hole+oceanographic+institution+logo&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=k5XRUtK-CsKOywPSpYDQAQ&ved=0CCgQsAQ&biw=1262&bih=905
http://www.whoi.edu/
http://www.whoi.edu/oceanus/viewArticle.do?id=125929
http://www.whoi.edu/oceanus/feature/clues-in-shark-vertebrae-reveal-where-they-ve-been

zoran13 · Objavljeno: 12 Jan 2014 20:47 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KONGRESNA DVORANA NA MORJU

Plovna kongresna dvorana za 2500 ljudi bi delala celo leto. Za vzor jim je bil kongresna ladja na Bodenskem jezeru.

Ploveća kongresna dvorana za 2500 ljudi radila bi cijele godine.
Kongresni brod na Bodenskom jezeru potaknuo je na razmišljanje hrvatske poduzetnike.

Nobeno mesto na obali nima skozi celo leto potrebe za kongresno dvorano, katera lahko naenkrat sprejme več kot 800 ljudi.

Plovna kongresna dvorana, katera bi lahko sprejela okoli dva tisoč ljudi vzdolž Jadranskega morja, odvisno od potreb, je poslovna ideja za hrvaški turizem, ki jo zelo resno preučujejo Davor Štern, donedavni predsednik nadzornega sveta Ine, organizator kongresov Tomislav Gavazzi, arhitekt Branko Silađin in Srećko Šimunović. bivši direktor Croatia airlinesa.

Ploveća kongresna dvorana koja bi mogla ugostiti oko dvije tisuće ljudi duž Jadrana, ovisno o potrebama, poslovna je ideja za hrvatski turizam koju ozbiljno razrađuju Davor Štern, donedavni predsjednik Nadozornog odbora Ine, organizator kongresa Tomislav Gavazzi, arhitekt Branko Silađin i Srećko Šimunović, bivši direktor Croatia airlinesa.

Projekt so prijavili na natečaj Ministrstva za turizem, katero spodbuja vlaganja v turistično infrastrukturo. Od samega Ministrstva ne pričakujejo, da bo financiral same gradnje, temveč, da pripomore k financiranju potrebnih študij, kar je nujno, za pridobitev sredstev iz Evropskih skladov.

Odplačilo 15 let

Po grobih ocenah, bi sama gradnja plovne kongresne dvorane za Jadransko morje slala okoli 20.mio€, odplačevali pa bi jo od 10 let do 15 let, nam pripoveduje Šterk, dokler se izdeluje študija izvedljivosti, idejni tvorci pa pričakujejo, da bi lahko že drugo leto oziroma v začetku sezone 2015 sama kongresna dvorana že lahko bila v plovbi in tako v funkciji. Pravzaprav gre beseda o ladnji, ki spominja na manjši cruser, kateri nima spalnih kabin niti lastne kuhinje, marveč kongresni prostor, saj bi lahko plul od Pule do Dubrovnika, lahko bi se uporabljal v Veneciji ali pa črnogorskem primorju.

Smisel takšne dvorane je tudi, da bi se lahko uporabljala v več mestih, odvisno od potreb, saj bi lahko poleg kongresnega turizma, lahko koristila za razstave, kot diskoteka, katera lahko odpluje, da nikomur ne škodi ropot, za športne aktivnosti in manifestacije, pojasnjuje Gavazzi, čigar je vloga v projetu osmišljanje vsebine dvorane.

Najprej so razmišljali, da bi samo dvorano po Jadranskem morju vlekli remorkerji, kar je prav tako mogoče, saj bi takšno potovanje od Pule do Dubrovnika trajalo dva dni. Trenutno pa jih bolj navdušuje ideja, da bi imela kongresna ladja svoj samostojni pogon, saj bi bil v vsakem primeru tudi veliki energetski potrošnik, pa je zato ceneje, da bi imel svoj motor.

Valamar in Lukšiči

Glede predvidenih onvestitorjev še ni končnega dogovora, saj se je Štern pogovarjal z raznimi turističnimi družbami, med njimi Valamar in Lukšič Grupo ter Adria Grupo. Medtem, ko so vsi zainteresirani, da bi sodelovali v priketu, pa ni nujno, da bi bila hotelska podjetja tudi investitorji.

Lahko celo podprejo takšno idejo, da bi ob postavitvi objekta, hotelska podjetja zbrala denar in postanejo delničarji kongresne dvorane, to pa bi lahko povzročilo probleme, ko bi dva delničarja želela organizirati dejavnosti v kongresnem centru v istem terminu.

Matična luka
Po besedah Šterna, b bilo boljša rešitev, neodvisni investitor, ki bi ne želel zelo visokih profitov. Večji profit bi kongresni center prinašal hotelskim družbam in obmorskim mestom in občinam, saj bi do 2000 gostov spalo v hotelih, delalo pa na konferencah na plavajočem kongresnem centru, katerega bi tudi s hrano oskrbovale hotelske kuhinje. Kongresni turizem bi na Jadranskem morju služil tudi za podaljšanje turistične sezone.

Štern se je pogovarjal tudi z županom Reke Vojkom Obersnelom, kateri mu je ponudil Reko, za matično luko plavajočega kongresnega centra.

Na Reki so zelo veliko naredili za ureditev luke in obale ob želji, da bi na tak način privlekli velike potniške kruzerje, ki pa niso prišli, so pa zainteresirani za plavajoči kongresno dvorano, pravi Štern. Groba računica idejnih tvorcev tega projekta, kaže, da se na Hrvaškem plavajočo kongresno dvorano splača graditi, ker nima takšne kongresne dvorane, ki bi lahko sprejela več kot 800 ljudi, prav tako nobeno mesto ob obali nima celo leto potrebe za kongresno dvorano in niti za njo celo leto kulturnih prireditev.

S plavajoči kongresno dvorano bi se izognilo plačilu zemljišča in nizu drugih stroškov, to pa veliko poceni zadevo, pravi Gavazzi.

Štern: Pogovarjali smo se v vlagatelji in graditelji
Štern potrjuje, da se je o plavajoči dvorani že pogovarjal z celim nizom zainteresiranih, kakor za gradnjo, tako, kot za njeno koriščenje. V Brodotrogitu so jim potrdili, da je takšno plovilo mogoče izgraditi. Podobne dvorane so našli na Bodenskem jezeru, v Avstrijskem Regensburgu, kot je Šterna opozoril Georg Eltz, solastnik Valamara ter na Donavi na Dunaju.

Ni razlogov, da takšne ladje ne bi gradili v hrvaškem ladjedelništvu, saj bi bil najbolj podoben katamaranu, a takega bi lahko izgradili, pravi Štern.
http://www.jutarnji.hr/ploveca-kongresna-dvorana-za-2500-ljudi-radila-bi-cijele-godine/1079156/
http://www.jutarnji.hr/ploveci-kongresni-centar-vrijedan-50-milijuna-eura-preporodit-ce-nas-turizam/1154019/

zoran13 · Objavljeno: 13 Jan 2014 19:25 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

OLEUM OLIVARUM

Začele so se priprave za 17.srečanje oljkarjev Oleum Olivarum v Krasici, katere se bodo v organizaciji Mestnega odbora in Skupnosti Italijanov, pod pokroviteljstvom mesta Buje, njihove turistične skupnosti in kmečkega odprtega učilišča, organizirale 8. in 9. marca 2014, od 17 do 20 ure, v skupnosti Italijanov v Krasici.

Olja morajo biti v steklenicah po 0,5 litra za senzorsko analizo in 0,25 litra za kemično analizo brez etikete. Participacija za analizo znaša 250 kun (33,33 €), mogoče jo je vplačati na račun bujske zadruge Bio-agro. Vzorce je mogoče dostaviti tudi s pošto na naslov: Grad Buje, Istrska 2, do 24.januarja 2014.

Za senzorsko ocenjevanje bodo imeli prednost vzorci kateri po fizikalno-kemičnih lastnostih spadajo pod kategorijo ekstra deviških olj in imajo nižjo vrednost prostih maščobnih kislin ter tisti oljarju, ki imajo večjo količino olivnega olja, najmanj 200 litrov. Za ostale vzorce so predvidene diplome za ekstra deviško olivno olje, kolikor z fizikalno-kemičnimi lastnostmi odgovarjajo kriterijem kategorije.

Bolj natančne informacije zainteresirani lahko dobijo od članov organizacijskega odbora ali preko e-mailov ci.crasizza@live.com ali nino.cinic@gmail.com.

http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/prikupljanje-uzoraka-ulja-za-17-oleum-olivarum-437037

zoran13 · Objavljeno: 29 Jan 2014 20:52 Naslov sporočila:

MORSKO GRETJE

Hotel se je začel greti na morje

V Grand Hotelu Bernardin so zagnali sistem toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje, ki izkorišča energijo morja. Tako proizvedena energija je za polovico cenejša. Investicija se bo podjetju GGE kot partnerju v naslednjih desetih letih povrnila in prinesla dobiček, hotel pa bo privarčeval v povprečju za 37 odstotkov stroškov energije.

Prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem bo poleg tega na letni ravni zmanjšal emisije CO2 za okoli 500 ton, sama investicija pa je vredna približno pol milijona evrov, je na novinarski konferenci pojasnil Luka Komazec, direktor družbe GGE. S toplotno črpalko so opremili tudi Hotel Salinera v Strunjanu, ki prav tako sodi pod okrilje Hotelov Bernardin.

Hoteli Bernardin in GGE so sklenili energetsko pogodbeništvo, tako da je investicijo v celoti prevzel GGE. Po desetih letih bo celotna infrastruktura prešla v last in upravljanje Hotelov Bernardin, že v tem času pa Komazec računa, da si bodo investicijo povrnili prek ustvarjenih prihrankov.

Vpliv na morje naj bi bil zanemarljiv
Da bo vpliv toplotnih črpalk na morje in njegovo temperaturo zanemarljiv, pa je pojasnil vodja projekta Peter Habjan. Črpalki se napajata iz morskega zajema, ki je približno 130 metrov od obale na globini 13 metrov, pri čemer so zgradili tudi umetni greben, kjer bodo domovanje našle ribe. S tem bodo po Habjanovem dokazali, da projekt “lahko funkcionira z okoljem, če je pravilno narejen”.

Investicija sodi v širši kontekst dolgoročnega in trajnostnega načrta Hotelov Bernardin za upravljanje z energetskimi viri, pa je navedel predsednik uprave družbe Marko Jazbec. Izbira energetskega pogodbeništva z GGE jim bo poleg tega omogočila, da denar, ki bi ga sicer potrebovali za energetsko prenovo, usmerijo v “investicije, ki so vezane strogo na naš hotelski produkt”.

Hotel naj bi na račun novega sistema privarčeval do 37 odstotkov stroškov za ogrevanje in hlajenje. Hotel Bernardin naj bi sicer po nekaterih podatkih za ogrevanje letno porabil za 300.000 litrov kurilnega olja oziroma približno 280.000 evrov.

Za izkoriščanje energije morja se zanima tudi piranska občina
Jazbec je pojasnil, da pripravljajo tudi diagnostiko energetskega stanja vseh objektov v lasti družbe, na osnovi katere bodo definirali ukrepe in poiskali pogodbene partnerje za njihovo izvedbo.

Tudi piranska občina si aktivno prizadeva za zmanjševanje porabe energentov in izpustov objektov v lasti občine, prav tako pa si prizadevajo za izkoriščanje energije morja, je izpostavil piranski župan Peter Bossman. Pred časom je tako občina kandidirala za pridobitev denarja za izdelavo študije, s katero bi ugotovili kapaciteto morja z namenom izkoriščanja energije morja za hlajenje in ogrevanje stavb v neposredni okolici Tržaškega zaliva. Čeprav je bil projekt zaradi pomanjkanja denarja opuščen, si bodo po Bossmanovih besedah “še naprej prizadevali, da bi pripravili ustrezno podlago, ki bi bila posameznikom, javnim ustanovam, zasebnim družbam in drugim podlaga pri odločanju in izdaji ustreznih dovoljenj”.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je v imenu lastnikov GGE (to sta še Geoplin in Energetika Ljubljana) izpostavil perspektivo razvoja energetske učinkovitosti, “ki jo mora razvijati ne samo naša regija oziroma Slovenija, ampak Evropa kot celota”.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Hotel-se-je-zacel-greti-na-morje.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Feb 2014 22:49; skupaj popravljeno 2 krat

LASTOVO

Video: Dramatična plovba trajekta Lastovo, Reške družbe Jadrolinija skozi visoke valove.

Zaradi velikih udarov vetra so bile v nedeljo trajektne linije Valbiska-Lopar in katamaranske linije Novalja-Rab-Reka in Split-Hvar-Vela luka-Ubli, je objavil Hrvaški avtoklub.

Video je bil posnet v Ždrilu od Jerolima.
http://www.youtube.com/watch?v=M1lXsO_TwwY

zoran13 · Objavljeno: 04 Feb 2014 14:17 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

"NAREČNO BESEDJE PIRANSKEGA PODEŽELJA"

Narečje piranskega podeželja zaradi svoje pestrosti, mešanosti izrazov, pa tudi jezikovne simpatičnosti človeka iz mesta kaj hitro spravi v zadrego, pa tudi v dobro voljo. Zanimivo narečno izrazje v novi knjigi predstavljata in tudi pojasnjujeta dr. Suzana Todorović in Rožana Koštial.
http://www.rtvslo.si/dobrojutro/articles.php?id=988
http://www.regionalobala.si/novica/predstavitev-knjige-narecno-besedje-piranskega-podezelja
http://www.regionalobala.si/novica/narecje-piranskega-zaledja-se-zivi

BESEDE, KI PRIDEJO Z MLEKOM V KRI

Istra - od nekdaj stičišče različnih narodov in kultur - premore toliko različnih narečij, kolikor je v njenem zaledju vasi. Tri piranske sta lani, z diktafonom v rokah, pol leta obiskovali dialektologinja Suzana Todorović in znana istrska etnologinja Rožana Koštial.

Prva opremljena z dialektološkim doktoratom in raziskovalnimi izkušnjami, druga z jezikoslovnim znanjem, predvsem pa z narečjem, ki ga je kot domačinka iz Nove vasi “z mlekom dobila v kri”. Rezultat njunega raziskovalnega dela je publikacija Narečno besedje piranskega podeželja, ki je letos s finančno pomočjo piranske občine ugledala luč sveta pri univerzitetni založbi Annales. Pred dnevi sta jo slikovito predstavili obiskovalcem v lucijski knjižnici.

V vsaki od treh piranskih vasi - Novi vasi, Padni in Svetem Petru - sta imeli po dva “informanta”. Kako govorijo domačini v Novi vasi, sta (poleg Koštialove) pomagala osvetliti Ivan in Ana Rojac, v Padni Kvirin (Rino) in Nevia Grego, v Svetem Petru pa Remigio in Ana Prodan.

Sečoveljska dolina ali Piranski bošk
Suzana Todorović in Rožana Koštial sta jih spraševali po izrazih za vremenske pojave, prevozna sredstva, poklice, vrste trgovin, dele telesa in občutke, oblačila, obutev, hrano ... V knjigi sta zbrali 1263 izrazov v različicah iz vseh treh vasi.

Razlike so pogosto zelo majhne, lahko zgolj pri izgovorjavi ene črke v besedi, pa vendar so. Denimo, prebivalkam Pirana v Novi vasi rečejo “Paranke”, v Padni “P'ranšce”, v Svetem Petru pa “P'ranćke”, sta ugotovili. Reka je v Novi vasi “roja”, v Svetem Petru “fl'm”, v Padni pa uporabljajo oba izraza. V vseh treh vaseh ob močnem deževju rečejo, da “zliva ku z gulide” oziroma da “pada ku s'kuce”.

“Ste vedeli, gospod župan, da domačini rečemo Sečoveljski dolini Piranski bošk?” je Koštialova nagovorila Petra Bossmana, ki je z zanimanjem prisluhnil predstavitvi. Z vsemi ostalimi obiskovalci se je nasmejal zlasti ob anekdoti o copatkih, ki jo je v narečju povedala Nevia Grego.

Šla je rodit, copatke pa je pustila doma
Ko je “jimela za jet rodet”, je od doma prepešačila več kot kilometer, preden je našla “vituru”, da jo pelje “u špitau u Kup'r”. V sobi jo je babica vprašala, “da ku jiman pupatke”. Razumela je, da jo sprašuje po copatkih in ji je odgovorila, da jih je pustila doma. Za besedo popadki je tedaj slišala prvič, saj so matere dekletom v vasi govorile, da “kadar sa gre rodet, se jima dulorje”.

V knjigi je najti še nekaj pripovedi, ki v šaljivem tonu razkrivajo delček - včasih zelo krute - istrske preteklosti. Razkrivajo tudi položaj istrskega narečja, ki je bilo, kot v knjigi spominjata avtorici, zasenčeno med prvo in drugo svetovno vojno ter zasmehovano v obdobju po vojni. A prav prepletanje dveh svetov - romanskega in slovanskega - je narečju istrskega podeželja dalo pestrost in slikovitost, s katerima se ponaša.

“Ugotovili sva, da imamo tudi na podeželju dvojezičnost. Nanjo sva naleteli pri številnih izrazih. Denimo, 'čast' - 'onor', 'ga je uštrigala' - 'ga je uručla', 'šopračilja' - 'ubrve', 'pesem' - 'kanconeta', 'učitelj' - 'maještro'. Za slinček, ki mu rečejo 'bavarjol', sva odkrili tudi staro slovensko besedo 'podbradnik',” je nanizala Todorovićeva.

Narečje ni mrtvo
S Koštialovo se strinjata, da teza nekaterih jezikoslovcev, da narečje umira oziroma izginja, ne drži. “Izginja raba starinskih besed, ki se nanašajo na predmete, ki niso več v rabi. Če pa narečje razumemo kot govor ki se spreminja, tako kot se zaradi razvoja tehnologije in drugih dejavnikov spreminja življenje na podeželju, je to živ govor,” pravi Todorovićeva.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Besede,-ki-pridejo-z-mlekom-v-kri.aspx

ROŽANA KOŠTIAL

Rožana Koštial: “Oljka nikoli ni bila oliva”

Za Rožano Koštial je priznanje šolskega ministrstva za življenjsko delo več kot samo profesionalno zadovoljstvo. Njeno delo namreč sega bistveno dlje od šolskih učilnic in bistveno globlje od šolskih programov. Tudi zato, ker je poleg svojega profesionalnega angažmaja ves čas bíla tudi bitko, da svojemu sinu z Downovim sindromom izbori mesto v družbi.

Rožana Koštial tudi na podelitvi nagrad ni zatajila svojega šavrinskega duha. Vsem, ki tega ne vedo, je razkrila, da je “anka ćuk an tić”. Pa naj si vsak misli svoje.

Le kdo ne pozna Rožane Koštial, slovite Šavrinke, ki je Istri vdihnila samozavest, ji povrnila ponos, z njo seznanila vso Slovenijo in vedno znova nasmejala staro in mlado. “Tako je govoril moj nonić,” je vsakokrat znova zatrdila, ko je sogovornik ob katerem njenih rekov ali narečnih izrazov zmajal z glavo v nerazumevanju. Rožana je namreč etnološke raziskave začela pri svojem najbližjem viru, svojih koreninah. Črpala je iz svoje družine, ki je tako rekoč od nekdaj naseljevala Novo vas, si lomila hrbte na poljih in v oljčnikih, tam nekje, sredi šavrinskega gričevja, v časih, ko notranjost Istre še ni bila sinonim za bogataško elito, temveč prav nasprotno.

Rožana Koštial je prejela letošnjo državno nagrado za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo je v obrazložitvi njene zasluge na pedagoškem in vzgojnem področju razdelilo na delo z učenci, odraslimi, na raziskovalno delo in njeno delovanje v društvih. V svoji bogati pedagoški karieri je vodila najrazličnejše krožke, od literarnega, dramskega in zgodovinskega do etnološkega in bralne značke. Posebno zavzeto se je posvečala vodenju otroškega in mladinskega pevskega zbora, kasneje pa v okviru društev dekliških in moških pevskih zborov, od katerih je bil šmarski zbor Šavrinske pupe in ragaconi namerno ustanovljen za promocijo istrske pevske dediščine. Pomembno vlogo ima v njenem življenju raziskovanje istrskega ljudskega blaga. Začela je že z maturitetno nalogo Šavrinske ljudske pesmi, kasneje pa nadaljevala z objavami v strokovnih publikacijah. Ob tem je pomembno, da je svoje znanje in svojo ljubezen do izvirne istrske kulture vsa leta prenašala tudi na mlade rodove. Za njene uspehe jo je ministrstvo za šolstvo leta 1999 nagradilo z možnostjo rednega študija etnologije.

Ko se je v hribih še kantalo
V mali Rožani se je že zelo zgodaj prebudila želja po poučevanju. “V šolo sem rada hodila, imela sem dobre ocene in seveda sem si že zgodaj želela, da bi postala učiteljica. Tudi zato, ker sem imela izjemne vzornike” se spominja svojih prvih šolskih korakov. Knjiga je bila za vso povojno generacijo dragocenost, ki ni bila samoumevna, branje pa privilegij, do katerega si imel pravico samo ob slabem vremenu in pozimi, ko ni bilo veliko dela na polju. “Še danes se spominjam, kako nestrpno sem pričakovala vsako novo knjigo Sinjega galeba, še bolj pa deževne dneve, da bi jo lahko v miru prebrala,” pravi Rožana.

Notranjost Istre, pa čeprav le lučaj od obalnih mest, je bila še vse do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja svet zase. Osebnih avtomobilov ni bilo, avtobusi so vozili po urniku, ki je ustrezal tovarniškim delavcem, šolarji pa so bili obsojeni na pešačenje. Podobno kot nekoč Šavrinke, le da šolarji po šavrinskih gričih niso pešačili za preživetje, temveč v želji, da si izborijo dostop do boljšega življenja.

Zanimanje za stare običaje in ljudsko blago je Rožani vcepila že osnovna šola, čeprav je takrat delovala prav v nasprotni smeri in je otroke spodbujala k zbiranju narečnih besed, a samo zato, da bi se jim ogibali. Otrok pa te stvari očitno dojema drugače. In tako je Rožanin nonić s svojimi ljudskimi modrostmi, prvinskim jezikom in življenjsko filozofijo, ki se rojeva le v znoju in garanju, dekliču že zelo zgodaj vcepil pripadnost vrednotam, ki se jim kasneje nikoli več ni odpovedala. Iz tega humusa je kasneje črpala tudi material za svoje pedagoško delo.

Šavrinka za zmeraj
Ko smo na prelomu osemdesetih let v devetdeseta doživljali istrsko prebujo, je postala Rožana sinonim za vse, kar je bilo istrskega. Ni ga bilo dogodka, prireditve ali svečanosti, na kateri ne bi nastopila, sama ali s svojimi Pupami in ragaconi. Za vsa priložnost je našla ljudsko bodico ali zdravilo, med občinstvo je vedno znala natrositi kopico ljudskih biserov, s svojo nabritostjo in hudomušnostjo pa nasmejati še tako resnega in pomembnega funkcionarja, od predsednika države in vlade do županov in poslancev.

To so bila leta istrske evforije, a tudi iskanja identitete v prostoru, od nekdaj prepredenem z mejami in premešanem z različnimi kulturami. Obdobje, v katerem so se rojevale nove države in se lomile stare vrednote, čas, ki je terjal, da poiščemo stik s starimi koreninami in začnemo iz njih ponovno črpati svojo samopodobo.

Rožana je blestela; postala je preprosto ... Šavrinka. V tem obdobju so se križale tudi najine poti.

Bolečina, ki polni z energijo
Ko danes pomislim, kaj vse sva z Rožano počeli na šavrinskih hribih, ko sva skušali ujeti in zabeležiti še zadnje ostanke časa, ki je za zmeraj minil, se sprašujem, s čim me je tako začarala. Resda sem med snemanji televizijskih oddaj z njeno pomočjo tudi sama odkrivala Istro in njene ljudi, se nalezla njenega navdušenja in ljubezni do teh, do nedavnega odmaknjenih krajev, njene želje po dokumentiranju ostankov istrske duhovne zakladnice. Vse to pa je kmalu preraslo moje novinarske zadolžitve.

A Rožane to niti najmanj ni zmotilo pri njenem delu. Pot vestnega zapisovalca Istre in vsega istrskega je nadaljevala preprosto brez mene. Ustvarila je neprecenljivo zakladnico dokumentarnega materiala za raziskovanje Istre, ki ga še danes pogosto uporablja na svojih predavanjih na fakulteti za humanistične študije in med gostovanji na različnih raziskovalnih ustanovah. Od medijskega beleženja do profesionalnega raziskovalca ljudskega blaga je bil torej potreben le korak.

“Veliko je bilo uspehov in zadovoljstev, ki sem jih doživela v svojem profesionalnem življenju. Moj največji pa je bil, da sem svojemu sinu omogočila srečno življenje.”
Kljub temu, da sva z Rožano kar nekaj let tesno sodelovali, je verjetno nikoli ne bi vprašala, kako ji uspe usklajevati delo na šoli, družinske obveznosti in vse mogoče kulturne dejavnosti, v katere je bila vpeta kot spiritus agens, če me ne bi nekoč prosila za kasete z njenimi televizijskimi prispevki. Potrebovala jih je za sina z Downovim sindromom, ki je neskončno rad in vedno znova gledal svojo mamo na TV zaslonu. Takrat sem začela odkrivati Rožanino najpomembnejšo življenjsko bitko, tisto, ki jo je bíla za svojega otroka.

“Pri nas so vedno rekli samo oljčno olje,” se jezi Rožana, ko posluša učene razprave o tem, ali se prav reče oljčno ali olivno olje. Težko razume teze, ki se oddaljujejo od tega, kar je veljalo v Šavriniji, kjer je bil jezik oziroma narečje veliko manj okuženo z italijanizmi kot v mestih in kjer je trdna kmečka tradicija terjala zvestobo prednikom v vsem, tudi v jeziku. Še bolj jo jezi, ko sliši, da naj bi imelo poimenovanje Šavrinov slabšalni prizvok. “To je le še ena zgrešena teza, ki izhaja iz nepoznavanja Istre,” pravi Koštialova in se spet zateče k svojemu noniću, ki je zase vedno trdil, da je Šavrin - brez kakršnegakoli prizvoka. “Tako so jim rekli tudi domačini onkraj Dragonje, kamor so hodili naši ljudje prodajat svoje pridelke,” pravi Koštialova. In ker je uporna in hoče vsaki stvari priti do dna, se je podala po sledeh te nenavadne teze. A je na koncu odkrila le velik nesporazum in površno interpretacijo.

“V Istri je bilo nekoč vse ničvredno, jezik ni veljal nič, naši ljudje nič. Na koncu pa se je vendarle izkazalo, da nekaj veljamo in da smo vredni vsega spoštovanja.”

Pri zbiranju etnološkega blaga je imela Rožana to srečo ali pa razkošje, da je lahko črpala pri izviru. Tudi zato, ker je s svojim zbirateljskim delom začela že zelo zgodaj, kot srednješolka, ko pravzaprav ni bilo posebno zaželeno poudarjati pomen narečij. Takrat se je namreč bíla bitka za knjižni jezik, in to bitko je morala na začetku svoje pedagoške poti bíti tudi Rožana.

“Marsikateri učenec mi je očital, da se danes zavzemam za šavrinsko narečje, v šoli pa da sem prav to narečje preganjala iz učilnic,” Rožana ne more skriti pridiha grenkobe. “Učenci seveda niso mogli vedeti, kakšne sankcije bi me doletele, če ne bi spoštovala direktiv šolskih oblasti.”

Priznanje za bogato življenje
Ob misli na svoja štiri desetletja dela z mladimi v razredu in izven njega se Rožani kar vsujejo spomini. Še preden konča zgodbo o otroškem zboru, v katerem so peli praktično vsi, ki so na šoli imeli posluh, je že tu iztočnica za anekdote z gostovanja njenega dekliškega zbora doma in na tujem. Skupaj se nasmejemo ob zgodbi o tem, kako je njen oče v svojem kombiju prevažal kulise za igrico, s katero so njeni učenci gostovali po vseh šavrinskih vaseh.

Rožana ima redko sposobnost, da ljudi okoli sebe preprosto prevzame s svojo energijo, optimizmom in vero, da je v življenje preprosto vredno vlagati. Zato tudi v njenih šolskih zgodbah ne srečamo le njenih učencev, kolegov in prijateljev, temveč tudi vse člane njene družine. Marjan Tomšič bi verjetno rekel, da Rožana zna zaštrigat svojo okolico, in verjetno bo v tem kar precej resnice.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Rozana-Kostial--Oljka-nikoli-ni-bila-oliva.aspx

zoran13 · Objavljeno: 07 Feb 2014 00:26 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SVET REFOŠKA

Svet refoška v Izoli

V Manziolijevi palači v Izoli bo v ponedeljek, 10. februarja, prireditev Svet refoška – Un mondo di refosco, na kateri se bo z več kot 100 vini iz sorte refošk predstavilo 43 kleti iz Slovenije, Italije in Hrvaške. V okviru prireditve pripravljajo tudi mednarodni simpozij, na katerem bodo vidni strokovnjaki iz Slovenije in Italije osvetlili sorto refošk, vina iz nje, vinske sloge, opredeliti nutricionistična dejstva in domnevne zdravilne učinke ter se dotaknili uporabe refoška v kulinariki in ujemanju z jedmi.

zoran13 · Objavljeno: 01 Mar 2014 19:00 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

EUROSHIPPING l.t.d. - SODOBNO SUŽENJSTVO

10.08.2013

Pakao na brodu »Padna«: Praznu brodsku kuhinju zauzeli žohari, pomorci na kruhu i vodi

Hrani ni traga, no ni odvratni kukci, ni loša prehrana, smrdljiva voda i nepodnošljiva vrućina, ne brinu izmučene pomorce toliko koliko budućnost njihovih obitelji i njih samih– bez plaće i ikakvih sredstava za život

http://www.novilist.hr/Vijesti/Rijeka/Pakao-na-brodu-Padna-Praznu-brodsku-kuhinju-zauzeli-zohari-pomorci-na-kruhu-i-vodi

POSADKA

11.08.2013

Ladja Istra koprskega podjetja Euroshipping naj bi bila že skoraj tri tedne ujeta v alžirski luki Bedžaja. 11-članski posadki je gorivo že pošlo, zdaj pa jim zmanjkuje še zalog vode in hrane, poročajo mediji.

Ladja naj bi bila v Alžiriji ustavljena zaradi neplačanega računa za gorivo. Posadka, ki jo sestavljajo hrvaški, srbski, črnogorski in gruzinski mornarji, dovoljenja Alžirije za izkrcanje nima, slovenski lastnik Bogdan Glavina pa je dobesedno poniknil in ne odgovarja na klice, poroča spletni portal MMC.

Član posadke Petar Perović je za hrvaški Glas Istre povedal, da posadka že 18 dni je le testenine. Imeli naj bi le še kruh, vodo, paradižnik in nekaj konzerv, Glavina se jim ne oglaša na telefon, pomoč pa so iskali že pri »vseh mogočih institucijah«. Po vrsti klicev na številko Glavine se je nekdo le oglasil, a je zatrdil, da ni Glavina, niti ni iz omenjenega podjetja, da pa je seznanjen s položajem v Alžiriji in da je poročanje medijev napačno, saj naj bi tovor že izkrcali, za ljudi pa da ne ve.

Ker so v igri hrvaški mornarji, je stik s posadko po pisanju MMC navezalo hrvaško veleposlaništvo v Alžiriji. Kot poroča HRT, pa je s položajem seznanjen tudi hrvaški sindikat pomorščakov, a za zdaj niso prejeli uradne prošnje za pomoč pri vrnitvi v domovino. Glavni tajnik sindikata Predrag Brazzoduro je povedal, da tudi konkretnega odgovora od hrvaških članov posadke, kaj lahko storijo zanje, niso prejeli.

Brazzoduro meni, da bi jim morali najprej zagotoviti gorivo za plovbo do Kopra, a dvomi, da bi bilo to dovolj. Povedal je še, da ima hrvaški sindikat pomorščakov že dolgo težave s kapitanom ladje Bogdanom Glavino, ki da sklepa sumljive posle s posadko, jih ne plačuje pravočasno in podobno. Posadka Istre naj bi bila brez plač že od januarja.

Za nameček pa naj bi bila v težavah še druga ladja Euroshippinga, Padna. Kot so v objavi zapisali v hrvaškem sindikatu pomorščakov, naj bi Padna v ladjedelnici v Kraljevici že več mesecev čakala na obnovo zapadlih dokumentov. Posadka ladje naj bi zadnjo plačo prejela februarja.
http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenska-ladja-ze-tri-tedne-ujeta-v-alziriji.html

ISTRA & PADNA

15.08.2013

Glavina še vedno rešuje težave ladij Istra in Padna

Samo fiksni stroški za posamezno ladjo naj bi znašali med 12.000 in 13.000 dolarjev dnevno.

Glavina še vedno rešuje težave ladij Istra in Padna
Ladje stojijo, zato ni prihodkov, s tem pa se poglabljajo finančne težave. (fotografija je simbolična) Foto: Boris Šuligoj/Delo

Prvi mož Euroshippinga Bogdan Glavina še vedno išče rešitev za ladji Istra in Padna, ki sta obtičali na Hrvaškem in v Alžiriji. Ob tem opozarja na začaran krog, saj ladje stojijo, zato ni prihodkov, s tem pa se poglabljajo finančne težave. Glavina je potrdil tudi, da je zaradi dolga do NLB okrajno sodišče odredilo dražbo ene od njihovih pisarn.

Ladja Padna, na kateri so hrvaški, slovenski, romunski in gruzijski pomorščaki, naj bi po poročanju medijev v ladjedelnici v hrvaški Kraljevici že več mesecev čakala na obnovo zapadlih dokumentov, posadka ladje pa naj bi zadnjo plačo prejela februarja.

Druga Euroshippingova ladja Istra pa naj bi bila že skoraj tri tedne ujeta v alžirski luki Bedžaja. Ladja naj bi bila v Alžiriji ustavljena zaradi neplačanega računa za gorivo. Enajstčlanska posadka, ki jo sestavljajo hrvaški, srbski, črnogorski in gruzijski mornarji, dovoljenja Alžirije za izkrcanje nima.

Glavina pa si tudi ni upal napovedati kdaj bodo težave rešili

Glavina je za STA že v ponedeljek zavrnil navedbe medijev, da so pomorščaki ostali brez hrane, ter zagotovil, da težave z eno od slovenskih bank - te naj bi bile administrativne in ne finančne narave - rešuje.

Kot je danes pojasnil lastnik Euroshippinga, se težave z banko, ki so botrovale zaustavitvi obeh ladij, še naprej urejajo, vendar dlje kot čakajo, bolj naraščajo stroški. Samo fiksni stroški za posamezno ladjo naj bi znašali med 12.000 in 13.000 dolarjev dnevno. »Posledično če ladje ne delajo, ni prihodkov, in tako potem pride tudi do finančnih težav,« je dodal.

Tega se po njegovih besedah zaveda tudi banka, vendar potrebnih papirjev še vedno ni, Glavina pa si tudi ni upal napovedati, v kolikšnem času bi težave uspeli rešiti.

Je pa Glavina potrdil pisanje Primorskih novic, da se je koprsko okrajno sodišče odločilo, da zaradi dolga koprskega podjetja do Nove Ljubljanske banke in Porsche Leasinga septembra na dražbi proda poslovni prostor v lasti Euroshippinga po izklicni ceni 58.000 evrov.

Kot je pojasnil Glavina, je dolg povezan s kreditom, ki so ga najeli pri NLB za ladjo Istra. Kot je dodal, tudi s to banko tečejo pogovori in »ko bo čas, bomo tudi mi ukrepali«.
http://www.delo.si/novice/slovenija/glavina-se-vedno-resuje-tezave-ladij-istra-in-padna.html

PADNA

16.08.2013

Trgovinsko sodišče na Reki je ladji Padna, ki je v lasti koprskega podjetja Euroshipping in je obtičala v ladjedelnici v Kraljevici pri Reki, danes prepovedalo izpluti, dokler lastnik 12 pomorščakom, ki so na ladji, ne bo poravnal dolgov, je sporočil Sindikat pomorščakov Hrvaške (SPH).

V sindikatu so se zahvalili meščanom, ki so ta teden članom posadke, ki več mesecev niso dobili plač in so ostali brez hrane in vode, na ladjo nosili živila. Sindikat je organiziral pridobivanje potrebnih vizumov in druge dokumentacije, da bi lahko člani posadke iz Gruzije, Ukrajine in Romunije zapustili ladjo in se vrnili domov.

Po navedbah sindikata naj bi en romunski pomorščak odpotoval domov v torek z avtobusom iz Trsta, ostali pa naj bi v petek skupaj poleteli z letalom v Carigrad, nato pa vsak v svojo smer. Na ladji bodo še nekaj časa ostali dva pomorščaka iz Hrvaške in eden iz Slovenije, poroča Hina.

Ladja Padna naj bi v ladjedelnici v Kraljevici že več mesecev čakala na obnovo zapadlih dokumentov, posadka ladje pa naj bi zadnjo plačo prejela februarja.

Euroshipingu pa je obtičala tudi ladja Istra, ki je že četrti teden v alžirskem pristanišču Bedžaja, neuradno zaradi neplačil računov za gorivo.

Lastnik Euroshippinga Bogdan Glavina je v sredo dejal, da še vedno išče rešitev za obe ladji. Pri tem je opozoril, da se v času, ko ladje stojijo, zaradi izpada prihodka finančne težave poglabljajo. Potrdil je, da se bo po sklepu koprskega okrajnega sodišča zaradi dolga podjetja do Nove Ljubljanske banke in Porsche Leasinga septembra na dražbi prodajal poslovni prostor v lasti Euroshippinga po izklicni ceni 58.000 evrov.
http://www.delo.si/novice/slovenija/resko-sodisce-prepovedalo-izplutje-padne-do-poravnave-obveznosti.html

STEČAJNI POSTOPEK

03.01.2014

Koprsko okrožno sodišče je oklicalo začetek stečajnega postopka za koprsko ladjarsko podjetje Euroshipping in za stečajno upraviteljico imenovalo Andrejo Terpotec. Predlog za uvedbo stečaja podjetja v lasti Bogdana Glavine je vložila NLB, dolžnik pa v zakonskem roku (15 dni) ni niti ugovarjal niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu. Podjetje ima sicer še čas za vložitev pritožbe. Upniki morajo v treh mesecih prijaviti terjatve – najpozneje do 20. marca 2014.

Na težave koprskega ladjarja so že poleti opozorili pomorščaki, ki so ostali ujeti na dveh sodno zaustavljenih ladjah. Ladjo Padna so zaustavili na sidrišču pred Kraljevico, ladjo Istra pa pred pristaniščem Bedžaia. Podjetje, ki je imelo več kot tri leta večinoma blokirane račune, neporavnane davčne obveznosti in vsaj dve tožbi, si je zaman prizadevalo dobiti pomoč ene izmed bank. Leta 2012 je namreč imelo za 2,6 milijona negativnega kapitala in 417.000 evrov izgube.
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/stecaj-za-koprskega-ladjarja-euroshipping.html

ISTRA & EUROSHIPPING

Istra je tempirana bomba v Valencii

Mali ladjar je zakuhal mega stečaj. Ta ladjar je koprsko podjetje Euroshipping, v lasti Bogdana Glavine. Na njem se bo, kot kaže, opekla tudi Nova Ljubljanska banka, ki ji ladjar dolguje 1,3 milijona evrov. Edino vrednejše premoženje Euroshippinga je ladja Istra. Ta pa je zaradi drugih dolgov ladjarja zaustavljena v španski Valencii, tako da se utegne zgoditi, da je sploh ne bo v stečajni masi pri nas.

Koprsko podjetje Euroshipping v lasti Bogdana Glavine Novi Ljubljanski banki dolguje 1,3 milijona evrov

Špansko sodišče in tamkajšnja pristaniška uprava namreč načrtujeta prisilno prodajo ladje za poplačilo tamkajšnjih upnikov; med njimi je tudi posadka, ki ji koprski ladjar dolguje za 168.000 evrov neizplačanih plač. V vrsti pa so še trije upniki. Skupaj je tako v Španiji za skoraj milijon evrov terjatev.

Ladja tempirana bomba
Še več. Z ladjo se že ukvarja tudi špansko državno tožilstvo in utegne pasti tudi kakšna ovadba. Istra, ki je v Valencii privezana že od lanskega avgusta, je namreč plavajoča tempirana bomba. Na 90-metrski ladji ni nikogar, ki bi jo varoval, tako da lahko pride do odveza ladje, izlitja ali celo potopitve ladje, saj naj bi imela poškodovano dno. Ladji, ki je registrirana v Togu, so potekla vsa dovoljena in zavarovanja.

Stečajna upraviteljica Andreja Terpotec si prizadeva, da bi ustavila sodni zaseg in prodajo ladje v Španiji ter omogočila prodajo v okviru stečajnega postopka v Sloveniji. Če bo koprsko sodišče dovolilo, bo prihodnji teden odpotovala v Valencio na sestanek s sodiščem in pristaniško oblastjo. A Terpotčeva opozarja, da v stečajni masi Euroshippinga ni denarja ne za pot ne za tamkajšnje postopke.

Niti za staro železo se ne splača
Vrednost ladje pa nezadržno pada. V družbi Ocean Connect, ki je prav tako ena od upnic Euroshippinga, opozarjajo, da ladja, ki stoji, hitro rjavi. Že samo za to, da bi jo za silo usposobili za pot do prve ladjedelnice, bi potrebovali vsaj 150.000 dolarjev, tam pa še približno 300.000 dolarjev za minimalna popravila. Po ocenah naj bi bila ladja vredna manj kot 450.000 dolarjev. Niti prodaja ladje za staro železo - tega je za 4281 ton - ni rešitev, saj bi jo bilo treba odvleči v Turčijo in bi že z logistiko krepko presegli prodajno vrednost ladje kot staro železo.

Zalomilo se je lani poleti
Koprskemu podjetniku Bogdanu Glavini se je v ladjarstvu dokončno zalomilo lani poleti, ko je ladja Istra zaradi neplačanih ladjarjevih računov brez goriva in hrane za posadko obtičala na sidrišču pred alžirsko obalo. Glavina je takrat medijem zagotavljal, da bo zadevo uredil. A ni. Posadka je tako lahko le priskrbela gorivo za plovbo do Valencie, kjer je proti Euroshippingu vložila tožbe zaradi neplačanih plač in se izkrcala.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Istra-je-tempirana-bomba-v-Valencii--.aspx

DUTB

DUTB v prodajo terjatev Euroshippinga

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes objavila javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup terjatev do družbe Euroshipping v stečaju. Terjatve skupaj s pripadki so do 22. maja znašale 4,12 milijona evrov. DUTB ponudbe zbira do 12. junija do 15. ure.

DUTB je v današnji objavi na svoji spletni strani navedla pogoje za sodelovanje v razpisu in za izvedbo skrbnega pregleda dokumentacije, vezane na terjatve, ki so predmet prodaje.

Stečajni postopek stekel v decembru 2013

Stečajni postopek nad družbo je stekel decembra 2013, ker je bilo koprsko podjetje, specializirano za pomorske prevoze, insolventno. Predlog za stečaj je vložila upnica NLB, ki je po tem slabo terjatev prenesla na DUTB.

Ena od ladij propada v Španiji

Euroshipping je prišel na naslovnice avgusta 2013, potem ko sta njegovi ladji skupaj s posadkama zaradi neplačil ostali ujeti na Hrvaškem in v Alžiriji. Ladjo iz Alžirije jim je z gorivom, ki še danes ni plačano, uspelo prepeljati v Španijo, kjer stoji že skoraj dve leti, so nedavno pisale Finance.
http://www.regionalobala.si/novica/dutb-v-prodajo-terjatev-euroshippinga

zoran13 · Objavljeno: 01 Mar 2014 19:03 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

TOČA

Istro je pobelila toča
Sredi dopoldneva je Istro pobelila toča. Kot kaže, je je največ padlo v Izoli, manj pa v Kopru. Nekaj minut po koncu plohe pa je že posijalo sonce.

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Istro-je-pobelila-toca.aspx

zoran13 · Objavljeno: 01 Mar 2014 21:14 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

BOJ ZA HOTEL PALACE

108 mio€ = 40 mio€

Glede na to, da managerska lakomnost takrat vodilnih Igorja Bavčarja, Janka Kosmine & Co. pri prevzemanju Istrabenza in posledično tudi vse zgrešene investicije ter ustvarjanjem delniških parkirišč in od zgoraj dirigirane bančne kreditomanije je privedlo do skorajda milijardne luknje v bilancah do takrat enega od uspešnih stebrov primorskega gospodarstva. Vse to je vplivalo tudi na druga povezana podjetja in posameznike, ki so zaradi potekajoče uspešne pri(h)vatizacije, kar je povzročilo bilančne luknje ter zapiranje do tedaj uspešnih poslov in usihanja dejavnosti, izgubilo službe in ogrozilo preživetje svojim družinam. Tudi zaradi konsolidacije v Istrabenzu oziroma diviziji Istrabenz Hotelih, so morali odprodati takrat kupljeni hotel Adriatic v Opatiji, kar je bil eden prvih neuspehov in posledic divjega lastninjenja.
To, da sedaj prodajajo za smešno nizko ceno Hotele Palace, ki od leta 1910 krasijo Portorož in so že od takrat njegov ponos in pravi magnet za petičneže iz vseh koncev sveta.
To, da se sedaj Hotel Palace za tako smešno in mnogo prenizko ceno prodaja, je skregano z zdravo pametjo, koliko nam jo je pač ostalo od pri(h)vatizacijskega cunamija, ki je naš razvoj pahnil v večdesetletno nazadovanje.
Zato, bi morali takoj uvesti revizijo in poiskati krivce za takšno nespametno potezo prodaje oziroma bolje povedano razprodajo portoroškega in slovenskega bisera in s tem dejanjem tudi oškodovanje vseh njenih državljanov. Bomo videli kaj bo o tem rekla lokalna skupnost in društva za varstvo kulturne in naravne dediščine ter ostala zainteresirana javnost.
http://www.portoroz.si/si/portoroz-in-piran/portoroz/zgodovina-portoroza

ŽELEZNI KRIŽEC

Železni križec, ki je del zbirke Filmski klasiki, je vojni film z izjemno močnim protivojnim sporočilom. James Coburn in James Mason igrata glavni vlogi v zgodbi iz druge svetovne vojne o nemškem izvidniškem vodu na ruski fronti leta 1943. Pred napadom ruskih enot vojaki odkrijejo, da imajo močnejši instinkt za vojskovanje kot za preživetje. Dva častnika v pohlepu za slavo in maščevanjem ustvarjata napeto situacijo v že tako težki in brezizhodni situaciji. Železni križec je edini vojni film Sama Peckinpaha, ki stoji z ramo ob rami z Apokalipso danes, Podmornico in Svinčenim kovčkom. Film je posnet na tleh nekdanje Jugoslavije, v Peckinpahovem enkratnem slogu, ki še danes hkrati pritegne in šokira.
* Okrevališče na Krimu je znani hotel Palace v Portorožu!
http://www.google.si/imgres?sa=N&biw=1254&bih=903&tbm=isch&tbnid=xhb2PTPuX29dqM%3A&imgrefurl=http%3A%2F%2Fwww.bolha.com%2Fglasba-film%2Fdvd-videokasete-film%2Fdvd%2Fdvd-zelezni-krizec-1292251687.html&docid=T3L0VDy8MAG2mM&imgurl=http%3A%2F%2Fmmc.bolha.com%2F3%2Fimage%2F167485%2F168961%2FDVD-Zelezni-krizec_5308e2ffb2951.jpg&w=551&h=763&ei=UzsSU8neDIuCzAOMmICYDA&zoom=1&iact=rc&dur=672&page=1&start=0&ndsp=26&ved=0CFMQrQMwAA
http://kinoteka.tritim.si/si/463/92/posneto_v_piranu.aspx

ZGODOVINSKI POGLED

Kempinski Palace Portorož (prej se je imenoval »Hotel Palace«) je eden izmed hotelov s 5 zvezdicami v Sloveniji. Je prvi in trenutno edini luksuzni hotel kategorije »deluxe« v Sloveniji. Zgraditi in obnoviti ga je dala posebej za ta projekt ustanovljena družba Istrabenz Hoteli Portorož d.o.o. Potem pa ga je predala v 20-letno upravljanje in vodenje nemške verige hotelov Kempinski Hotels S.A. Pri prenovi hotela so pustili samo sprednjo stran hotela, vse ostalo pa podrli in prenovili. Obnova je bila vredna 70 milijonov evrov.

Hotel Palace je bil zgrajen in odprt leta 1910 še v času avstro-ogrske monarhije. Tisti čas je veljal za turistični objekt najvišje kategorije. Portorož je takrat z Gradežem, beneškim Lidom in Opatijo sodil med najpomembnejša evropska obmorska kopališča in zdravilišča. Ob odprtju leta 1910 je bil Hotel Palace za Excelsiorjem v Benetkah najlepši in največji hotel na Jadranu. Konec leta 1983 so ga razglasili za kulturni spomenik, park pred hotelom pa za spomenik oblikovane narave. Žal pa so ga morali leta 1990 zapreti in od tedaj do današnje prenove je ta biser v središču Portoroža neslavno propadal. Osrednji prostor hotela je Kristalna dvorana.

Pomembni gostje, ki so v preteklosti obiskali in prebivali v starem Hotelu Palace:

* Josip Broz - Tito
* Mikis Theodorakis, grški skladatelj (Grk Zorba)
* Orson Welles, ameriški filmski režiser in igralec (Državljan Kane)
* Yul Brynner, filmski igralec
* Lex Barker, filmski igralec (igral je Tarzana)
* Marcello Mastroianni, filmski igralec
* Ivo Pogorelić, hrvaški pianist
* Pierre Brice, francoski filmski igralec
* Rita Pavone, Patty Pravo, Mina, Adriano Celentano in Bobby Solo, popularni italijanski pevci
* Bobby Fischer, ameriški šahist

Hotel Kempinski Palace Portorož ima 181 sob in apartmajev. Ima pa tudi predsedniški apartma, ki meri kar 230 kvadratnih metrov. 81 sob imajo s pogledom na morje Piranskega zaliva, 100 pa na park. Park so sedaj tudi ogradili. V novem delu stavbe so uredili aromopatski center dobrega počutja. Oba kompleksa pa razpolagata kar s sedmimi velikimi dvoranami, največja med njimi je zagotovo nekdanja Kristalna dvorana, ki je ohranila svoje ime, meri pa kar 305 kvadratnih metrov.

Obnova je potekala pod strogim nadzorom zavoda za varovanje kulturne dediščine. Kot je povedala Sonja Ana Hoyer, pomeni največjo vrednost, da je stari del hotela ohranil zunanjo podobo, da so v njem ohranili staro stopnišče in da bo nova Kristalna dvorana zasijala v največjem blišču.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kempinski_Palace_Portoro%C5%BE
http://www.istrabenz.si/slo/turizem/951
http://www.eu-skladi.si/skladi/primeri-dobrih-praks/op-rr/hotel-palace-portoroz
http://www.slotraveler.com/magazines/show/22/22/2010.html#content
http://www.student-info.net/sis-mapa/skupina_doc/fgghidrotehnika/knjiznica_datoteke/1264799002_89_hotel_palace_prenova.pdf
https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/mag-bolon/Pintaric-Ivana.pdf
https://www.google.si/search?q=razglednice+hotela+palace&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=gzgSU-vbJoGJzAPd74KwCg&ved=0CDAQsAQ&biw=1254&bih=903

zoran13 · Objavljeno: 08 Mar 2014 10:07 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SPOROČILO

Ribič v Kielskem zalivu v mrežo ujel najstarejše sporočilo v steklenici

V Kielskem zalivu v Baltskem morju je ribič v svojo mrežo ujel do zdaj najstarejše poznano sporočilo v steklenici.

Konrad Fischer je, kot je povedal, v mreži, ki jo je potegnil na svoj čoln, našel še dodaten ulov, steklenico s skoraj 101 leto staro dopisnico. Na njej je datum 17. maj 1913. V Guinnessovi knjigi rekordov je za zdaj kot najstarejše sporočilo v steklenici vpisano skoraj 98 let staro sporočilo. To nosi datum 10. junij 1914 in ga je 12. aprila 2012 našel neki britanski ribič.
http://www.siol.net/novice/zanimivosti/2014/03/sporocilo_v_steklenici.aspx

zoran13 · Objavljeno: 10 Mar 2014 23:40 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NAJMOČNEJŠI BAGER

V ladjedelnici Uljanik, je bil podpisana pogodba za najmočnejši bager za poglabljanje morskega ali rečnega dna

Ladjedelnica Uljanik in Jan De Nul Grupa so podpisali pogodbo o izgradnji sesalnega bagerja s samostojnim pogonom in kopačem, za katerega v puljski ladjedelnici omenjajo, da bo daleč najmočnejši na svetu z najboljšimi lastnostmi.

V današnjem obvestilu ZSE borzi, kjer je zapisano tudi o podpisani pogodbi, iz Uljanika navajajo, da gre za sesalni bager s samostojnim bagerjem s skupno močjo 40.900 kW, močjo rezanja 8.500 kW in globino kopanja, ki je večja od 45 metrov.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/uljanik-potpisan-ugovor-za-najsnaznije-jaruzalo-443295
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/uljanik-potpisan-ugovor-za-najsnaznije-jaruzalo-443295

zoran13 · Objavljeno: 17 Mar 2014 23:34 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PODMORNICA CALYPSO

Dijaki s svojo podmornico do dna slovenskega morja

Prvega avgusta se bo približno 30 metrov pod slovensko morsko gladino spustila raziskovalna podmornica. Pri tem ne gre za povsem navaden raziskovalni projekt. Podmornico Calypso namreč razvija od 40 do 50 dijakov ljubljanske Gimnazije Vič.

Projekt Calypso se je začel pred dobrim letom in pol. Dijaki pod mentorstvom profesorja Roka Capudra sami raziskujejo, izdelujejo in preizkušajo podmornico, čim več tehnologije si želijo razviti sami. Kjer to ni mogoče, jim pomagajo strokovnjaki iz podjetij in inštitutov, a glavnino dela še vedno opravijo sami.

Skupina dijakov Gimnazije Vič skupaj s prototipom podmornice ter z mentorjem Rokom Capudrom in Jeffom Jonasom, vodilnim znanstvenikom IBM za analitiko z nazivom IBM Fellow (peti z leve)

Dvometrska podmornica s petimi motorji

Dijaki so včeraj predstavili izdelan prototip zunanje lupine podmornice, ki bo v obliki ribe mante ter narejena iz karbonskih in steklenih vlaken. Za notranjost podmornice dijaki veliko komponent že imajo. Imajo pa tudi že dva izmed petih motorjev, ki bodo podmornico poganjali.

Manjše spremembe oblike najverjetneje še bodo, saj jo bodo morali prilagajati notranji opremi, pojasnjuje dijakinja Petra Maršič. A osnovno obliko mante bodo ohranili. Na krilih naj bi podmornica v širino merila dva metra.

Koseški bajer, Bled, slovensko morje in enkrat tudi Dubrovnik

Prvi preizkus je podmornica že doživela. Opravili so ga v Koseškem bajerju, kjer so podmornico spustili za 24 centimetrov. Tudi naslednji preizkus podmornico čaka v Koseškem bajerju, ko jo bodo maja dijaki spustili za meter in pol. Po tem jih čakajo še preizkusi v Blejskem jezeru, kjer želijo podmornico spustiti za tri, štiri metre.

Čeprav so sprva načrtovali, da se bodo 1. avgusta lahko spustili že kilometer pod morsko gladino v bližini Dubrovnika, je zdaj cilj približno 30 metrov pod slovenskim morjem. Kilometrski spust bo moral nekaj časa počakati predvsem zaradi težav s kablom, na katerega bo pritrjena podmornica. Medtem ko s krajšim, nekaj deset metrom dolgim kablom ni bilo večjih težav, pa je kilometrski kabel malo težje dosegljiv. »Gre za velikansko naložbo. Samo za ta kabel bi potrebovali okoli 200 tisoč evrov, saj jih izdelujeta le dve podjetji na svetu,« pojasnjuje Capuder. Podmornica pa ni prvi ambiciozen projekt, ki so se ga lotili viški dijaki pod vodstvom Capudra. Pred dvema letoma so 32 kilometrov visoko v vesolje poslali sondo, ki je merila temperaturo, tlak in sevanje (več o obeh projektih v članku Dijaki, ki odkrivajo vesolje in dno morja).

Znanstvenik IBM bo prispeval tisočaka
Dijaki so pri delu na podmornici kar se da samostojni, čim več samostojnosti pa jim Capuder pusti tudi pri zbiranju denarja za projekt. Cena podmornice je okoli 40 tisoč evrov, zdaj so približno pri polovici zbranih sredstev. Včeraj jim je ob obisku tisoč evrov obljubil tudi Jeff Jonas, vodilni znanstvenik IBM za analitiko z nazivom IBM Fellow.

So pa pri pomoči dijakom odzivna tudi slovenska podjetja. »Tu ne gre le za finančna sredstva, dobili smo tudi pomoč v obliki materiala in strokovnih nasvetov,« pojasnjuje Capuder. Tako so recimo od podjetja Ocean Tec dobili pomoč pri zunanji lupini podmornice iz steklenih vlaken, Goodyear Dunlop Sava Tires jim je pomagal pri izdelavi prvega prototipa notranje lupine, IBM jim je doniral ultra zmogljiv računalnik, s katerim lahko oblikujejo podmornico, tlačno komoro pa so dobili od donatorja, ki želi ostati anonimen.

Naslednja postaja je podjetništvo
Za uporabo podmornice Calypso se zanima tudi že Morska biološka postaja Piran. Dijake pa zanima tudi podjetništvo. »Želimo se podjetniško uveljavljati predvsem s tehnologijo, ki smo jo razvili in za katero vemo, da ima tržno vrednost. To so podvodni konektorji, ki smo jih razvili skupaj s Srednjo šolo Domažale, pa tudi krmilni sistem za motorje,« pravi dijak Žiga Novak. Komponente bodo začeli tržiti, ko bodo tako daleč, da jih bodo lahko tudi malo bolj množično proizvajali, dodaja Capuder. »Morda pa se bomo odločili za ustanovitev svojega start-upa.«
http://www.startaj.si/dijaki-s-svojo-podmornico-do-dna-slovenskega-morja/

zoran13 · Objavljeno: 23 Mar 2014 19:16 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

APITERAPIJA

Strup, ki ozdravi revmo
Apiterapija še vedno "ljudska medicina"

Konec marca, natančneje 30., je mednarodni dan apiterapije, preventive in zdravljenja s čebeljimi pridelki. Zakaj prav ta dan? Ker se je takrat rodil dr. Filip Terč, pionir te vede. Čeprav je bil po rodu Čeh, s končano medicino na Dunaju, je njegovo znanstveno delo močno zaznamovano z našim prostorom: prav v Mariboru je namreč že leta 1879 uvedel poskuse zdravljenja revmatičnih bolezni s čebeljimi piki, ki jih je opravil na 658 pacientih in jih posledično povsem ozdravil 563. Tako je mesto ob Dravi postalo, kot piše v Terčevi biografiji dr. Gregor Pivec, "zibelka nove medicinske terapije in čebelarske dejavnosti". Njegove alternativne metode zdravljenja v času, ko je še živel, sprva niso bile sprejete v medicinskih krogih; še najbolje so ga razumeli sami čebelarji. A tudi danes ni veliko bolje: zahodna medicina apiterapijo še vedno prišteva k "ljudski medicini". V nasprotju z nekaterimi balkanskimi okolji (Bolgarija, Romunija, Srbija) in rusko-ukrajinskimi, kjer je apiterapija že pojmovana kot del uradne medicine: preventivo, zdravljenje in terapije krijejo tudi zdravstvene zavarovalnice. Kako drugače tam dojemajo pomen čebeljih pridelkov, ilustrira predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča Čebelarske zveze društev (ČZD) Maribor Karel Vogrinčič iz Močne pri Lenartu. V ukrajinskih gorah denimo so tamkajšnji prebivalci postavili visok obelisk v čast in spoštovanje čebeli. Četudi večina Ukrajincev zasluži malo, pa ti še vedno množično kupujejo drage čebelje pridelke, ki so pri njih prvo zdravilo v gospodinjstvih, pravi.

Ne izključujejo uradne medicine

O tem, kaj natanko je apiterapija, predsednik ČZD Maribor in prvi predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča Vlado Pušnik pojasnjuje: "Apimedicina je sestavljena iz apipreventive in apiterapije. Pri prvi uporabljaš čebelje pridelke zato, da ne boš zbolel, da z njimi skrbiš za svoje zdravje. Apiterapija pa pomeni zdravljenje bolezni s čebeljimi pridelki, kot so med, cvetni prah, matični mleček, propolis, vosek in čebelji strup. Ključne terapevtske lastnosti, ki jih danes povezujejo s čebeljimi pridelki, so poleg prehrambne vrednosti tudi protimikrobni, hormonski, regenerativni učinki, pozitiven vpliv na imunski sistem, uporabljajo se tudi za zdravljenje infekcijskih bolezni, uravnavanje metabolizma, terapijo poškodb ..." Vendar pa, poudarja Vlado Pušnik, "zdravljenje s čebeljimi pridelki ne izključuje uradne medicine". Zato so njihovi sekciji, v njej je že več kot 110 članov, pridruženi tudi zdravniki, farmacevti, skupina ljudi, ki preučuje, uporablja, zbira dokumentacijo in spremlja raziskave. Te "se danes pojavljajo kot po tekočem traku", pravi. Vendar pa le v svetu, pri nas so raziskave redke; zadnja znana so Tosamine medene obloge za celjenje ran. "In to je prvi legalizirani čebelji pripomoček, ki ga za zdravljenje uporablja uradna medicina," pristavi.

Preveri 1500-krat na dan

Da zdravniki pri svojem izobraževanju niso bili seznanjeni niti ne poznajo učinkov, sestave in lastnosti različnih čebeljih pridelkov, ugotavlja. "Še pred nekaj leti je veljalo, da je zdravnik sladkornemu bolniku odsvetoval uživanje medu, ker da je sladek. Danes pa so že zdravniki, ki zdravijo diabetes z medom. Tudi v Sloveniji. Dr. Justinek v Topolšici denimo svetuje bolnikom terapevtsko uporabo medu. Včasih je veljalo, da si je treba po uživanju sladkorja umivati zobe z zobno pasto. Danes pa že vemo, da te vsebujejo celo določene zdravju škodljive primesi. Vemo pa tudi, da sta med in propolis uspešna pri zdravljenju paradontoze." Ker se sodoben človek vse bolj vrača k naravi, išče v njej tudi nadomestke za antibiotike, na katere lahko telo ob pogosti uporabi razvije odpornost. "Propolis denimo ima protibakterijske in protiglivične učinke, uničuje tudi nekatere viruse. Doslej ni bilo z nobeno raziskavo ugotovljeno, da bi se na propolis navadila kakšna bakterija," na to dodaja Pušnik. "Vsaka rastlina, ki je ranjena, se zaščiti pred bakterijami in virusi. Tako da napravi zaščitni sloj, smolo. Ko čebela nabere 30, 40 vrst smol, jih mehča s svojimi žlezami, obogati in doda nekaj, česar še danes ni uspelo razvozlati raziskovalcem. Cvetni prah, ki ga čebela nabira, je zaščiten s trdo ovojnico, s protibakterijsko zaščito. Ko čebele predelajo cvetni prah, ovojnico odstranijo, izpljunejo s slinami svojih žlez in jo pomešajo s smolami. Tako nastane propolis. Zakaj tega potrebujejo tudi same čebele? S propolisom namažejo vsako celico v čebelnjaku - zato da jo razkužijo. Čebela, še posebno matica, vedno, tudi 1500-krat na dan, najprej pomoli glavo v celico in preveri, ali je vse vredu. Če ni razkuženo, za nič na svetu tja ne bo položila jajčeca."

Stopili korak nazaj

Na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da bi farmacija pograbila čebelje pridelke in si prilastila primat nad njimi, pa Pušnik odgovarja: "Če bi se to zgodilo, potem ne bi šlo več za apiterapijo. Nenehni boj med farmacevtsko mašinerijo, ki v svojem hlastanju za dobičkom teži k monopolu, lahko privede do omejevanja uporabe čebeljih pridelkov. Tudi pri nas smo pred več kot dvajsetimi leti uvedli propolis tinkturo kot zdravilo. S tem so ga lahko prodajale samo lekarne, nihče drug. In tako smo tisti, ki smo si najprej prizadevali, da se čebelji pridelek uvede kot zdravilo, nevede padli v past. Zato smo znova pritisnili, a tokrat z nasprotno zahtevo: da ga črtajo s seznama zdravil. To se je tudi zgodilo." Nabor snovi, ki se uporabljajo v apiterapiji, se širi, še ugotavlja Vlado Pušnik. Sam je iz Ukrajine domov prinesel kozarec z mrtvimi čebelami v alkoholu. "Čebele izstradaš, jih žive zadušiš, da se ne mučijo, nato jih namočiš v alkohol in to je zelo učinkovito zdravilo za pljučna obolenja," razloži. Matični mleček denimo naj bi se izkazal kot učinkovito zdravilo pri zdravljenju raka. A ga pri nas za zdaj ni mogoče dobiti na recept. "Kaj mislite, kdo kupi največ matičnega mlečka v Sloveniji?" na to vpraša Pušnik. In še v isti sapi sam odgovori: "Zdravniki v UKC Ljubljana. Kupijo ga zase in za svoje sorodnike. Ta hip je Slovenija ena največjih pridelovalk matičnega mlečka. Po grobih ocenah naj bi ga slovenski čebelarji na leto pridelali okrog petsto kilogramov. Približno 60 kilogramov nam ga "odpeljejo" Italijani, skoraj toliko ga gre proti Zagrebu, 60 kilogramov pacientom in osebju ljubljanskega kliničnega centra, ravno toliko v naš čebelarski center, ostalo pa se proda pri čebelarjih."

Čebelam ni več treba umreti

A najprej ob besedi apiterapija večina pomisli na zdravljenje s čebeljim strupom. "To ni nič drugega kot proizvod žleze strupnice. Z njim se čebele branijo, ima pa kopico sestavin, vsako leto odkrijejo kakšno zraven, ki so koristne, a tudi take, ki lahko komu povzročijo alergijo. In po enakem principu kot pri antibiotikih: sodobna medicina, sicer v manjših odmerkih, čebelji strup uporablja pri zdravljenju alergij na čebelji strup. Moderna medicina tudi ne pozna zdravila proti revmatizmu, zna ga le lajšati. Apiterapija pa ravno s čebeljim strupom lahko celo ozdravi nekatere oblike revmatizma. Na to so postali pozorni, ko so sčasoma ugotovili, da čebelarji skorajda ne poznajo revme. Prav tako naj bi bili mnogo manj dovzetni za kapi ali infarkte, saj čebelji strup povečuje prožnost ožilja in znižuje holesterol." Pri pridobivanju čebeljega strupa čebele več ne umrejo, poudarja Pušnik. "Ko čebela prileti v aparaturo - improvizirani panj, jo strese enosmerni tok, ki povzroči, da čebela v refleksu spusti strup na ploščo. To na vsakih dvajset minut vzamejo iz aparature, posušijo in z nje postrgajo miligrame čebeljega strupa." Karel Vogrinčič, ki tudi sam prakticira v Sloveniji vse bolj razširjeno metodo apiterapevtskih dihalnih komor, medenih masaž in sproščanja ob brenčanju čebel v čebeljem panju, omenja še eno možnost zdravljenja s čebelami, ne da bi te ob piku umrle: slovenskim raziskovalcem je v laboratoriju Vilija Poznika uspelo vse dobro, kar daje čebela, vgraditi v informirane nalepke APIT - apiterapija informacijske tehnologije, ki delujejo po podobnem principu kot homeopatska zdravljenja. Do sedaj jim je uspelo pridobiti več kot 2000 povratnih informacij o uporabi te oblike humane apiterapije. Rezultati pa so po Vogrinčičevih besedah odlični.

Slovenija ima srečo

Za najbolj razširjen čebelji pridelek še vedno velja med, ki je živilo, domače zdravilo, sladilo, ličilo ... "Od sladkorja ga loči mnogo večja prehrambna vrednost," poudarja Vlado Pušnik. "Danes posameznik v Sloveniji na leto poje okoli 42 kilogramov sladkorja, saj je ta dodan v mnoga živila - prikrito ali odkrito. Vendar pa rafinirani beli sladkor nima potrebne harmonije kalija, natrija, magnezija, železa …, ker so bile te izločene v procesu čiščenja. Tako v naše telo pride samo čisti sladkor, ki te snovi celo črpa iz organizma in ruši telesno ravnovesje. Povsem drugače od medu, ki vsebuje okoli 300 sestavin, poleg sladkorjev še različne minerale, vitamine, encime, elektrolite, hormone, baktericidne snovi ..." Za apiterapevtske namene, ne glede na to, za kateri čebelji pridelek gre, sta po mnenju Pušnika pomembni dve reči: ena je seveda ta, da čebelar pri čebelarjenju ne uporablja kemičnih sredstev. Druga pa, da čebele pridelek nabirajo v kolikor se da neokrnjeni naravi. To pomeni, da vsaj tri kilometre od čebelnjaka ni sadnega drevja ali vinogradov, ki jih škropijo. "Slovenija ima to srečo, da je več kot polovica države pokrita z gozdom. In da kranjski čebeli bolj kot cvetlične ustrezajo gozdne paše, kar pomeni, da je od vseh vrst medu pri nas največji poudarek prav na gozdnem," dejavnike, ki odločilno prispevajo k visoki kakovosti slovenskega medu, našteva Pušnik. Kakovost medu je še posebno problematična pri njegovi masovni pridelavi, značilni za nekatere predele Argentine, ZDA in Kitajske. Tam med z različnih koncev posamezne države zbirajo v velikih cisternah. Pri tem ga, da ga lahko črpajo po ceveh za nadaljnji transport, segrevajo. Ena od nedovoljenih, a kljub temu množično prisotnih praks je tudi ta, da med redčijo z vodo. Ali pa, da bi zadostili željam po čim večjem dobičku, med iztočijo, ko še ni dozorel. V izogib temu so pri nas nekateri čebelarji vključeni v sistem geografske zaščite in tako ves čas pod nadzorom čebelarske komisije. Po Pušnikovih izkušnjah je bilo odkritih zelo malo primerov zlorabe tovrstnega certifikata. To pa zato, tako Pušnik, ker se za certificiran sistem v veliki večini odločajo le tisti čebelarji, ki hočejo delati po pravilih. "Ne glede na to pa je še vedno najpomembnejše, da med kupujete pri čebelarju, ki ga dobro poznate in mu povsem zaupate," še svetuje.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2014032306013895
http://www.lasovtar.si/Med-in-izdelki-iz-medu/cebelarstvo-in-apiterapija-vogrincic
http://www.tms.si/fck_files/image/Dogodki11/TE/apiterapija.pdf
http://www.youtube.com/watch?v=OB3Cpktv0w4
http://sl.wikipedia.org/wiki/Apiterapija

APIT

Nalepke Apit vsebujejo kodirane informacije zdravilnega čebeljega pika – namenjene so zmanjševanju bolečin in boljšemu počutju.

Dosedanja raziskovanja potrjujejo njihov učinek pri boleči hrbtenici, bolečih sklepih, bolečem veznem tkivu, pri udarninah, glavobolu, zobobolu, bolečih menstruacijah …

Nalepki v paru, prvo s podobo čebele in drugo s števili, nalepite na boleče mesto s pomočjo mikropora (obliža) širine 2,5 cm.

Nalepka s podobo čebele nosi v sebi informacije čebeljega strupa in žela, njena »podporna« nalepka pa še številne informacije za dobro počutje in podporo informacijam čebeljega strupa.

Informacija čebeljega strupa deluje kot čebelji strup, je pa njena uporaba povsem varna. Dotik s kožo in prehajanje informacij čebeljega strupa ne povzroča bolečin, oteklin, izključen je anafilaktični šok, ki ga včasih lahko povzroči pik čebele, pa tudi čebela ne pogine. Nalepite si jo lahko sami in ob sebi ne potrebujete zdravnika, ki ima s seboj za vsak slučaj injekcijo adrenalina.

Nalepki imejte na koži, dokler se počutite dobro. Vsako telo se odziva po svoje. Nekateri ju imajo prilepljeni tedne in tedne. Če občutite, da deluje premočno, da vas vznemirja, ne morete spati in občutite neprijetne spremembe, od glavobola do kakih drugih neprijetnosti, ju za nekaj časa odstranite.

Zdravljene s čebeljimi piki ni novost. Mariborski zdravnik Filip Terč, začetnik moderne apiterapije, je s čebeljimi piki uspešno zdravil bolnike na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja. Opisal je, kako je uspešno zdravil in dvigal iz postelj ljudi z močnimi revmatičnimi bolečinami, zdravil je akutni revmatizem, išias, bolečine v kolku, vnetja zapestij in gležnjev …
http://www.misteriji.si/art/informirani_izdelki/Apit

ČEBELA - APIS MELLIFERA CARNICA
str.19:
http://murjeplovec.mojforum.si/posting.php?mode=editpost&p=1356

PANJ ZA BALKON

Francosko podjetje Bacsac trži čebelji panj z nepremočljivo streho. Tehta le 3 kg, zaradi okrogle oblike pa ga lahko obesite kamor koli na vrtu ali celo na balkonu. Notranjost panja spominja na tradicionalne čebelje panje: spodaj so vhodi, zgoraj pa prostor za zbiranje in skladiščenje medu. Ko ga je dovolj, zadostuje, da odkrijete streho in ga neberete. Panj prodajajo v obliki kompleta, ki ga je mogoče sestaviti le v nekaj minutah. Priložena je tudi posebna dišava, s katero spomladi privabite čebelji roj.

Dimenzije: 90cm x 50cm
Cena : 169 €
http://www.bacsac.com/nid-dabeilles-bacsac-nature-decouvertes/?id_lang=fr
ŽIT - letnik LXVI- št.7-8/2015
www.tzs.si

APITERAPEVT ROBERT SKUBIN

Pomirjujoče brenčanje in zdravilni čebelji piki

O apiterapiji Roberta Skubina tudi na BBC in National Geographic

Apiterapevt Robert Skubin iz Hlevnika v Goriških Brdih je na svojem zemljišču pred leti postavil čebelnjak s štirimi ležišči, kjer obiskovalcem med drugim nudi vdihovanje zraka neposredno iz panja. »Zrak v panju imenujemo aerosol. Nastaja med sušenjem vlage iz nektarja, ki ga čebele med vsakdanjim opravilom prinašajo v panje. Ko doseže tolikšno vlago, da se ne bo več pokvaril, ga začnejo spravljati v celice satovja in pokrivati z voskom. Vdihovanje takšnega zraka neposredno iz panja s pomočjo cevi in maske zelo blagodejno vpliva na dihala,« pojasnjuje Skubin. Ležišča v čebelnjaku so postavljena neposredno na panjih, tako da se ob ležanju čuti tudi vibracija tisočih čebeljih telesc oz. njihovih krilc, kar deluje blagodejno na živčni sistem. Ljudje se med ležanjem v čebelnjaku zelo sprostijo. Marsikateri kronični nespečnež je med terapijo že zaspal.
Skubin je med metode, s katerimi pomaga ljudem, uvrstil terapijo s čebeljim strupom: »Čebelji strup odkupujejo tudi velike farmacevtske hiše. Iz njega izdelujejo zdravila za alergike na čebelji strup. Ta pa regenerira tudi možganske celice, ki so jih napadle parkinsonova bolezen, multipla skleroza in distrofija mišic. Pri mladem pacientu, ki prihaja na terapijo s čebeljim strupom, se je multipla skleroza pojavila pred štirimi leti. Ko je pred enim letom prvič prišel k meni, je bil na invalidskem vozičku. Sedaj uspe hoditi s hojco. V enem letu je prejel 800 pikov čebeljega strupa v telo.«
Ogromno so za promocijo čebelarske dejavnosti in apiterapije pri Skubinovih naredili mediji, kot sta BBC in National Geographic. Prispevek slednjega je s 165.000.000 ogledov na Facebooku poskrbel za to, da so o čebelicah iz Hlevnika seznanjeni po vsem svetu.
http://www.primorski.eu/stories/gorica/289442_pomirjujoe_brenanje_in_zdravilni_ebelji_piki/#.W3ric8J9jcs
http://www.apiturizem.si/2288-2/
http://www.apiturizem.si/2288-2/cebelarstvo-robert-skubin-9/
https://www.delo.si/nedelo/kjer-se-cedita-med-in-zdravje.html

zoran13 · Objavljeno: 02 Apr 2014 21:58 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

RIBON

Na znamki še ribon

Pri promociji Slovenije kot pomorske države že nekaj let sodelujejo tudi piranski filatelisti in akvaristi. Včeraj so predstavili že osmo znamko z motivom slovenskega morja. Tokrat so na njej upodobili ribona.

Pred skoraj enim letom so v Piranu predstavili slane znamke, ki so požele zanimanje filatelistov z vsega sveta. Včeraj je Mitja Jančar tako predstavil maksim karto in znamko z motivom ribona.

Novo znamko so predstavili v piranskem Akvariju, za njeno izdajo pa so poskrbeli v Filatelističnem numizmatičnem društvu Piran in na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli, za oblikovanje je poskrbel Matjaž Učakar.

Ribon je rdeče-oranžne barve in ena od značilnih rib za Piranski zaliv. Razširjen je po vsem Sredozemlju in tudi v Atlantiku; severno živi vse do Skandinavije, južno pa do Gvinejskega zaliva. “V Akvariju imamo kar nekaj ribonov, v največjem bazenu so dolgi kar 40 centimetrov. Tu so, odkar smo obnovili akvarij. Presenetil pa me je podatek, da zrastejo tudi do pol metra,” je na predstavitvi dejal akvarist Valter Žiža.

Podatek o velikosti ribonov pa ni prav nič presenetil piranskega župana Petra Bossmana: “Ribon je tudi v moji rodni državi, v Gani, ena najbolj cenjenih rib, in tam res zrastejo do pol metra.”

Ribon je že osmi predstavnik slovenskega morja, ki skupaj s pisemskimi kuvertami in razglednicami potuje po vsem svetu. V preteklih letih so filatelisti v sodelovanju s piranskim Akvarijem na znamkah upodobili že kavala, špara, orado, fratra, morsko vetrnico, nevretenčarja spirografa in rakca kanočo, našteva predsednik piranskih filatelistov Mitja Jančar. “Vsako leto 1. aprila predstavimo znamko z ribo, tudi zato, ker v italijanščini prvoaprilski šali pravimo pesce d'aprile,” je pojasnil.

Že včeraj pa je povabil na prihodnjo predstavitev novih znamk; konec maja bodo na njih, med drugim, upodobili Martina Krpana, prvo ladjo Splošne plovbe z železno konstrukcijo, ki je bila zgrajena leta 1910 in primerna za plovbo po Sredozemlju.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Na-znamki-se-ribon.aspx

zoran13 · Objavljeno: 04 Apr 2014 23:09 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

DAVEK NA ZRAK

Tudi v Hrvaški Istri so po nalogu "Hrvatske šume" začeli pobirati dajatve po 5kun (0,66 €) za vsaki pobrani šopek šparg, kar pride na posamično špargo 0,50 lipe (0,066 €). Vse to seveda velja za vse ljubitelje, ki jih bodo pobirali v državnih gozovih, saj so mnogi izrazili veliko negodovanje in proteste nad dodatnimi nepotrebnimi dajatvami. Pobiranje šparg postaja tudi vedno bolj socialni in eksistenčni korektiv za vse tiste, ki so ostali brez službe in brez možnosti novih zaposlitev. Še vedno pa se ne ve, kdo bo izvajal kontrolo nad izvajanjem novega zakona.

NOVOSTI

Glede na to, da je sezona šparg v polnem teku, je potrebno poudariti, če jih pobirate v državnih gozdovih za lastno uporabo je limit do 2 kg dnevno, je kljub vsemu potrebno dobiti dovoljenje - dnevno, vikend, tedemsko ali mesečno. Za mesečno dovoljenje je potrebno plačati 150 kun (20 €), tedensko dovoljenje 70 kun (9,3 €), za vikend dovoljenje 20 kun (2,6 €) ter dnevno dovoljenje 10 kun (1,3 €) brez DDV.

Za komercialne potrebe se je potrebno vrniti v gozdarstvo in prijaviti količino ter še dodatno plačato 3 kune (0,4 €) po šopku 40 šparg. To je zelo pomembno saj so se že začele kontrole komercialnih ljubiteljev šparg in agroturizma.

Čeravno začne sezona belih tartufov v sredini septembra, ni nič odveć opozoriti, da je po novem ceniku cena sezonske dovoljenja za pobiranje komercialnih gob v državnih gozdovih, kot so tartufi, 1.360 kun (181,3 €), mesečne dovolilnice 680 kun (90,6 €), tedenskega dovoljenja 400 kun (53,3 €) in dnevnega dovoljenja 160 kun (21,3 €) + DDV.

Kot v primeru šparg, komercialni pobiralci se morajo vrniti v gozdarstvo z pobrano količino tartufov, plačati nadomestilo po kilogramu in dobiti spremnico. Nadomestilo po kilogramu znaša 16o kun (21,3 €) za bele tartufe in 40 kun (5,3 €) za vse ostale vrste tartufov.

http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/placanje-maca-sparoga-na-savjest-beracima-389902
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/pet-kuna-za-mac-od-deset-sparuga-u-drzavnoj-sumi-443656
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/taksa-na-sparuge-porez-na-zrak--444121
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/drzava-olabavila-cijene-za-berace-sparoga-i-gljiva-446687

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli