Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 06 Apr 2014 23:37 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PODVODNI SVET

V Hrvaškem prirodoslovnem muzeju v Zagrebu je odprta zbirka podvodnih fotografij Marinka Babića pod imenom "Biološka raznolikost Jadranskega podmorja". To je avtorjeva že 4 samostojna razstava na kateri je prikazano 42 fotografij, ki so snemane v obdobju od leta 2010 do leta 2014 na širšem področju mesta Pule: Laughing

zoran13 · Objavljeno: 11 Apr 2014 21:21 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NOVODOBNI SUŽNJI

Pomorščaki so pogosto novi sužnji

Frédérick Pelletier, avtor filma Diego Star, se je v sredo vrnil v Izolo, da bi spregovoril o globalnem problemu izkoriščanja delavcev, predvsem pomorščakov.

Varja Močnik, Tomaž Gregorc in režiser Frédérick Pelletier na pogovoru v izolskem Art kinu Odeon

Predsinočnje gostovanje kanadskega režiserja Frédéricka Pelletierja v Art kinu Odeon pod okriljem mednarodnega Festivala frankofonskega filma je poleg projekcije angažiranega režijskega prvenca Diego Star, s katerim se je kanadski režiser predstavil na lanskem festivalu Kino Otok, ponudilo zanimiv pogovor o pravicah delavcev v novodobnem izkoriščevalskem sistemu.

“Biti mornar je enako kakor biti zapornik, le da te tu pa tam plačajo,” je Pelletier poudaril eno od udarnih misli glavnega junaka in v pogovoru s socialnim antropologom Tomažem Gregorcem razkril mnoge manj poznane vidike izkoriščanja delavcev na ladjah.

Film, ki ga je “napisal kot dokumentarec, posnel pa kot fikcijo”, pravzaprav pokaže mnoge zgrešene poteze glavnega junaka, Traoréja (Isak Sawadogo) drugega mehanika na ruski ladji, ki zaradi okvare pristane ob kanadski obali. “Film zlasti pokaže, da individualizacija boja za posameznikove pravice ne more biti uspešna,” je zatrdil Gregorc. Pelletier je ob tem poudaril, da mnogi ladjarji podpirajo sistem, v katerem so pomorščaki, po večini napaberkovani v različnih tujih deželah, postavljeni v vlogo novodobnih sužnjev: “Žal zahodni svet marsikdaj tudi vedé vse to vzdržuje.”
http://www.primorske.si/Kultura/Pomorscaki-so-pogosto--novi-suznji.aspx

BOB DNEVA

"S skritimi oblikami suženjskega dela se vračamo v čas začetka razvoja medijev. Novinar, ki je ekonomsko odvisen in odvisen od kapitala, ne more kvalitetno opravljati novinarskega dela v javnem interesu."
Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja
nov.vecer.com

zoran13 · Objavljeno: 16 Apr 2014 19:10 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SKRIVNOST HOBOTNIC

Lovke hobornic so eno od naravnih čudes. Hobotnice jih uporabljajo za okušanje in gibanje, z njimi pa se znajo tudi močno prisesati na podlago.
Skupina italijanskih raziskovalcev je od ribičev odkupila tovor mrtvih hobotnic in raziskala sestavo njihovih lovk.
Odkrili so, da priseski hobotnic vsebujejo dovršen sistem koncentričnih krogov, ki hobotnici omogočajo, da se prisesa tudi na zelo grobo površino.
Inženirji si želijo, da bi s podobno zgrajenimi priseski lahko opremili tudi robote.

Vir: ŽiT letnik LXV št.4,
www.tzs.si

zoran13 · Objavljeno: 16 Apr 2014 22:43 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

VLAK NA PARENZANI

Od sobote bo turistična ponudba Istre bogatejša še za eno doživetje, PARENZANA TRAIN, oziroma lahko turistično vožnjo s turističnim vlakcem od Vižinade do Motovuna in obratno vzdolž trase nekdanje ozkotirne železnice.
Pitoreskno okolje, čudovite vedute mest, zgodovinski občutek skozi predore in viadukte Parenzane...do sedaj je bilo to doživetje dostopno v glavnem samo športnikom, kolesarstvom ali pešačenjem.

Od sedaj, brez obzira na leta in kondicijo, uključujoč otroke in invalide, imajo v vlakcu najbližje doživetje, ki so ga občutili potniki nekdanje železnice. Včeraj so to priložnost dobili turistični delavci iz Istre, Slovenije in Primorja, saj se jih je okoli 120 zvrstilo na dveh vlakcih, ki bosta vsakodnevno vozila po tej poti.

Dve poti na relaciji Vižinada - Motovun ter nazaj se imenuje Pot Velikega Jože, vsaka pa vključuje 50 minutni postanek v Rakotulama, kjer se odvija promocija istrskih proizvodov, ogledovanje iz razglednih točk in mali živalski vrt z domačimi živalmi, ter na povratku eno vožnjo brez ustavljanja. Na tej relaciji vozita dva vlakca, vozni red je osmišljen na tak način, da lahko vsi potniki štartajo iz enega mesta, prispeti drugič in oditi na razgled ali kosilo ter se vrniti nazaj v roku pol ure z isto vožnjo.

Ponudbo je osmislila in realizirala poreška firma Parenzana katero vodi Dorijano Kocjančić, projekt je dobil podporo občine Grožnjan, Oprtalj, Motovum, Karojba, Vižinada in Istrske županije.

Ideja se je rodila iz enega neformalnega pogovora, z obzirom, da smo mi ljubitelji, saj se ukvarjamo z drugimi dejavnostmi, kateri nima veze s turizmom, saj smo se ob tem postavili v vlogo gosta - kaj bi bilo za njega zanimivo, poleg vsega tistega, kar se že dogaja v Istri. Ob takem razmišljanju smo prišli do zaključka, da osrednja Istra nima možnosti, da bi na takšen način obiskali naravo na takšen edinstven način, je povedala Dragica Ćubelić iz firme Parenzana.

Cena vožnje je 230 kun (30,66 €) in vključuje vožnjo, spremstvo vodiča, degustacijo ter prihod v Motovum z avtobusom do cone za pešce. Jutri in pojutrišnjem bodo za prebivalce Grožnjana, Oprtalja, Livad, Karojbe, Motovuna in Pazina, organizirane brezplačne promocijske vožnje organizirane v terminih od 10 ure do 18.30 ure, po rednem urniku vožnje, potrebno je rezervirati prostor na mail: info@parenzana.hr ali na telefon 496-068.
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/-vlak-ponovno-na-trasi-parenzane-448864
www.funtrain.at

zoran13

HELEN N

V Luki Koper največja ladja z največjo količino železove rude Aprila so v Luki Koper dosegli številne pretovorne rezultate.

Ladja Helen N je priplula v koprsko pristanišče.

Danes so v Luki Koper privezali ladjo Helen N, ki je s svojimi 327 metri dolžine, največja tovorna ladja doslej, ki je priplula v koprsko pristanišče. Dogodek je rekorden tudi zato, ker je pripeljala, zgodovinsko gledano, največjo količino železove rude, in sicer kar 200.201 tono.

To je dokaz, da avstrijski partner uvršča Luko Koper med svoja strateška pristanišča za čezmorsko oskrbo. V kratkem bo v Luko Koper poslal tudi poskusno pošiljko železove rude v briketih. Od tega posla si v Luki obetajo povečanje količin pretovora.

Omeniti pa velja še, da so v aprilu na različnih terminalih dosegli kar nekaj spodbudnih uspehov. Na PC Sipki tovori so tako v enem dnevu naložili največjo količino kamionov do sedaj. V dveh izmenah skupaj so tako naložili kar 292 tovornjakov oziroma 7.150 ton sojinih derivatov, pesnih rezancev in soje v zrnju. Svojevrstne mesečni rekord so zabeležili tudi na kontejnerskem terminalu, kjer so aprila preložili največjo količino kontejnerjev do zdaj, kar 58.155 TEU.
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/v-luki-koper-najvecja-ladja-z-najvecjo-kolicino-zelezove-rude.html

zoran13

IMPRESSION 354

Svetovna premiera novega slovenskega ponosa - najprostornejše jadrnice svojega razreda

Elan na Internautici predstavil jadrnico impression 354

Jadrnica impression 354 je namenjena izkušenim jadralcem in začetnikom. Glavne prednosti desetmetrske novinke so okretnost, ekonomičnost in prostornost.

Plodno slovensko-britansko sodelovanje
Svetovna premiera jadrnice impression 354 je dokaz plodnega sodelovanja ekipe iz Begunj na Gorenjskem z britanskim oblikovalskim studiem Humphreys Yacht Design.

Novinka velja za najprostornejšo jadrnico svojega razreda, kot najmanjša predstavnica družine deck saloon pa obljublja preprosto krmiljenje in relativno nizke stroške jadranja in vzdrževanja.

Deset metrov za devet oseb
Impression 354 poudarja predvsem družinsko osredotočenost, zasnovana pa je predvsem z mislijo na jadralce začetnike. Naslov najprostornejše v razredu dolguje predvsem dvignjeni kabini, relativno velika okna pa zagotavljajo tudi veliko naravne svetlobe in zračnosti.

S tremi različnimi razporeditvami prostorov in inovativnimi prijemi sprejme do devet oseb. Predsednica Elanove uprave, Andreja Košir:
"Izjemno smo ponosni, da to vrhunsko doživetje izkuša vedno večje število naših kupcev na vedno več trgih svetovnega merila. Kdo ve, morda pa nas bo ravno ta lepotica pripeljala na prvo mesto med plovili na Kitajskem ali pa morda v Sydneyju. Vsekakor verjamemo v impresijo Impressiona in v nadaljevanje poguma in inovacij Elana."
Tehnični podatki jadrnice elan impression 354:
Oblikovanje: Humphreys Yacht Design & Elan Design Team
Družina jadrnice: deck saloon
Število kabin: 3
Dolžina: 9,99 m
Širina: 3,49 m
Ugrez: 1,60 m
Izpodriv:: 6000 ton
Glavno jadro: 27,80 m2
Genoa: 30,25 m2
Špinaker: 79,50 m2
Balast 1.820 kg
Prostornina posode za vodo: 238 l
Prostornina posode za gorivo: 110 l
Balast 1.820 kg
Motor 14 kW (možnost: 21 kW)
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2014/05/elan_impression_354.aspx
https://www.youtube.com/watch?v=BWCKEalJYKo

zoran13

ZORA & ZARJA

Z novima bojama do večje varnosti v primeru okoljskih nesreč
Agencija RS za okolje je s pomočjo evropskih sredstev prišla do oceanografskih boj, s katerima bodo pridobivali natančnejše podatke o valovih in morskih tokovih v slovenskem morju.

Oceanografski boji pri piranski morski biološki postaji sta se pridružili dve novi

Poleg umerjanja oceanografskih modelov bodo podatki zelo koristni v primeru izlitja nevarnih snovi v morje, saj bodo lahko natančno napovedali smer gibanja madeža.

V našem morju strokovnjaki trenutno razpolagajo z eno bojo, in sicer pri piranski morski biološki postaji, vendar je z eno samo točko težko opraviti monitoring in razumeti naravne pojave v morju, je ob robu današnjega krsta boj, ki jih je Agencija RS za okolje (Arso) v okviru projekta Bober dobila s pomočjo evropskega denarja, pojasnila hidrologinja Maja Jeromel.

Boja v Piranu je postavljena v zavetrno lego, zato so za pridobitev natančnejših podatkov novi boji postavili tako, da bosta lahko merili tudi valove, ki jih povzroča na eni strani tržaška burja, na drugi pa jugo.

Podatki z boj so prek spletne strani agencije že na voljo tako strokovnjakom kot laični javnosti, boji pa vsako uro posredujeta podatke o višini valov, smeri in hitrosti morskih tokov ter temperaturi oz. slanosti morja, je navedel vodja oddelka hidrološke prognoze na Arsu Janez Polajnar.

S pridobljenimi podatki bodo v prvi vrsti umerjali oceanografske modele, s tem pa bodo posredno zagotovili tudi večjo varnost v primeru nezgode na morju, je dodal Polajnar.

V primeru okoljske nesreče, na primer izlitja nevarne snovi v morje, bi namreč po njegovih besedah lahko za 52 ur vnaprej dovolj natančno napovedali smer gibanja madeža. To pa bi omogočilo boljši odziv, saj bi lahko v kratkem času in bolj natančno usmerjali napore in sile za zaščito in reševanje ter tako zmanjšali nastalo škodo.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Z-novima-bojama-do-vecje-varnosti-v-primeru-okoljs.aspx
http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/#N11479

zoran13

REŠEVANJE BENETK & VENEZIE

"Danes morje poplavlja Venezio, ponavadi v jesenskih in zimskih mesecih - decembra in januarja, več kot 50 krat na leto, vsakih 5 let pa je pod vodo celo mesto. Izkušnje in strokovnost ladjarjev je bila ena temeljnih zahtev italijanskega arhitektonsko-gradbenega konzorcija "Venezia Nuova", katero je na natečaju izbralo Splitsko ladjedelnico, je pisalo v obvestilu za javnost Brodosplita, ob podpisu donosnega posla v Venezii.

"Brodosplit bo dostavil 21 jeklenih zapor, dimenzij 29metrov x 24metrov, debeline 6 metrov ter teže 300 ton. Dostavljali bodo po 3 zapore naenkrat, z vlačilci po morju, do samega ustja, kjer se bodo vgradile, z dostavnim rokom od 30 do 60 dni. Zapore so konstruirane, kot specialni rezervoarji, ki so napolnjeni z zrakom oziroma z vodo. Ko bodo napolnjene z vodo, bodo ležale na morskem dnu, napolnjene z zrakom, pa se bodo dvigovale proti površini morja ter zapirati vhode v laguno. Ko se bo iztisnil zrak, potem bodo znova legle na morsko dno", je zapisano v navodilih.

Glede na prihod plime z odptrega morje, bodo zaprli vse 3 kanale, ki vodijo v Veneziansko laguno, torej Lido, Malamocco in Chioggia, v načrtu pa je predvidenih skupno okoli 80 zapor, ki bodo imele rok trajanja okoli 50 let. Po načrtu, ki je integrirni zaščitni sistem, ki se sestoji od mnogih zaščitnih mobilnih zapor, katere lahko zaprejo Veneciansko laguno od Jadranskega morja, kadar plima preide višino 110 cm, pa vse do maksimalnih 3 metrov. V urah dvignjenih zapor, bi bila laguna zaprta in ladje ne bi mogle vanjo svobodno vploviti.

Načrt reševanja poplave Venezie se imenuje MOSE, samo ime pa asociira na Staro zavezo in zgodbo o Mojzesu, ko je razdvojil Rdeče morje.

"S tem projektom se Brodosplit izjemno ponaša, saj je dosežen na svetovnem natečaju ob veliki mednarodni konkurenci veliko ladjedelničarjev in proizvajalcev jeklenih konstrukcij. Na njem bo ostal zapisan za večno, ob sodelovanju mnogih družb, v največjem gradbenem projektu v zgodovini Italije, ki je vreden več kot 7mrd€ in zavedanju, da so pripomogle reševanju Venezie ob srečevanju z velikimi problemi ob prihodih plime, je poudaril Tomislav Debelja, predsednik uprave Brodosplita.
http://www.business.hr/kompanije/brodosplit-sudionik-velikog-projekta-spasavanja-venecije
https://www.google.si/images?q=moses+venezia&hl=sl&gbv=2&sa=X&oi=image_result_group&ei=_SGCU9mIE8mw7Ab6iYCoBA&ved=0CCsQsAQ
http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/3629387/Moses-project-to-secure-future-of-Venice.html
http://www.bbc.com/news/world-europe-24509476
http://www.thelocal.it/20131013/venice-tests-5-billion-moses-flood-barriers

zoran13

CMA CMG CENDERILLON - 334 metrov

CMA CMG cenderillon napoveduje gostejši tovorni promet v Luki Koper
Največja ladja v Kopru: 334 metrov, 3.800 kontejnerjev in hrvaški kapitan

Luka Koper je danes sprejela tovorno ladjo z največjo nosilnostjo. CMA CMG cenderillon je dolga 334 metrov, v Koper pa je pripeljala 3.800 kontejnerjev. Kmalu bo taka ladja v Kopru vsak teden.

V Luki Koper so danes ob obalo kontejnerskega terminala privezali ladjo CMA CGM Cendrillon, ki je s svojimi 334 metri najdaljša ladja, ki je kadarkoli vplula v koprsko pristanišče. V Koper je morska velikanka priplula iz Trsta

Ivan Škoda, 36-letni kapitan ladje CMA CMG cenderillon. Čeprav poglobitev koprske luke, kjer so največje ladje – malo za šalo, malo pa tudi zares – do zdaj skoraj gazile po mulju, še ni končana, je lahko pristanišče sprejelo ne povsem polno velikanko z dolžino 334 metrov.

S poglobitvijo prvega bazena na 13 metrov so lahko sprejeli ladjo z nosilnostjo 8.400 kontejnerskih enot, do zdaj je bila zgornja meja sedem tisoč enot. Osnovna enota TEU predstavlja dolžino šestmetrskega kontejnerja.

"Dobrodošli na naši ladji," nas je na devetem nadstropju tovorne ladje z največjo nosilnostjo, ki je kdaj zaplula v koprsko luko, pozdravil komaj 36-letni kapitan Ivan Škoda iz hrvaškega Malega Lošinja. Za njim je bila le 20 navtičnih milj dolga plovba iz Trsta, zato se je Hrvat pošalil, da je bila zanj to najkrajša plovba v dozdajšnji karieri.

Video - o tovorni ladji CMA CGM Cendrillon s kapitanom Ivanom Škodo:
Ladja bo v Kopru ostala do srede zjutraj, nato jo čaka pot proti Maleziji in Kitajski
Iz Kopra bo ladja odplula na hrvaško Reko, nato po tovor nazaj v Trst in nato proti Maleziji in Kitajski. Ladja CMA CMG cenderillon je v koprsko pristanišče s pomočjo vlačilca priplula danes okrog 6. ure zjutraj, ves postopek pristanka in priveza pa je od trenutka, ko je ladjo prevzel vlačilec, trajal eno uro.

"Tu bomo dva dneva. Imamo okrog 3.800 kontejnerjev. V Kopru vsak žerjav na uro pretovori od 24 do 28 kontejnerjev oziroma opravi toliko premikov tovora," je razložil Škoda.

Iz Kopra ga bo pot najprej vodila na hrvaško Reko, nato po tovor nazaj v Trst in nato proti Maleziji in Kitajski.

Do Sueškega prekopa bodo potrebovali sedem dni, dodaten dan še za njegovo prečkanje. Vsa pot do Malezije traja okrog 18 dni.

Časi mornarske romantike so mimo, v pristanišču ni časa za počitek
Hrvaškemu kapitanu so na poveljniškem mostu družbo delali častniki iz Hrvaške, Srbije in Črne Gore, ostali mornarji na ladji pa so bili Filipinci. Člani posadke na ladji delajo štiri mesece, nato sledita dva meseca premora. Toda če o mornarjih veljajo stereotipne predstave o potovanju po svetu, raziskovanju novih dežel in divjih zabavah v pristaniških mestih, je realnost modernega pomorskega prometa povsem drugačna.

Luko Koper čaka investicija 80 milijonov evrov, bo mejo že čez pet let predstavljalo ozko grlo slovenskih železnic?
Luka Koper z družbo CMA CGM sodeluje od leta 2003, ko z njimi povezuje kitajski in preostale trge Daljnega vzhoda z Jadranskim morjem ter srednjo Evropo. Do zdaj je tovor družbe pomenil četrtino vsega tovora v koprski luki.

Francoska ladja je v Koper sicer priplula z ugrezom 10,5 metra, čeprav bi bilo po delni poglobitvi mogoče pripluti z ugrezom do 12,5 metra. Po zapletu z italijanskim izvajalcem poglobitve pristanišča bodo v Kopru že prihodnji teden objavili ime novega izvajalca tega pomembnega projekta. Dela se bodo začela avgusta.

"V prihodnjih štirih ali petih letih bomo v kontejnerski terminal vložili 80 milijonov evrov. Namenili jih bomo podaljšanju obale, nakupu opreme in razširitvi prostora za skladiščenje kontejnerjev. Do konca leta se bomo približali količini 650 tisoč kontejnerjev," pravi Andraž Novak iz Luke Koper.

"Če se bodo smernice nadaljevale, se bomo čez pet let verjetno srečali s težavo ozkega grla prevoza tovora predvsem pri železnici. Takrat bomo že blizu milijona kontejnerjev," opozarja Novak.
Trije največji kontejnerski ladjarji se bodo septembra združili v lastno alianso P3
CMA CMG je tretji največji prevoznik kontejnerskih ladij. Francosko podjetje, ki ima sedež v Marseillu, ima v svoji lasti več kot 400 ladij, ki plujejo po 170 linijah in pristanejo v 400 različnih pristaniščih v 150 državah.

Ladja Cenderillon je le prva v seriji petih ladij z večjo nosilnostjo, ki jih bo francoski ladjar umestil v že obstoječi servis Phoenician Express, ta Koper neposredno povezuje s pristanišči Daljnega vzhoda. S tem se CMA CGM že pripravlja na jesensko vzpostavitev alianse P3, torej operativne povezave treh največjih kontejnerskih ladjarjev na svetu (CMA CGM, Maersk line in MSC).

"Tako velike ladje bodo v Koper kmalu priplule vsak teden!"
"Ladje so lahko tudi 56 metrov daljše in do 14 metrov širše," je povedal kapitan Ivan Škoda. "Na alianso smo že skoraj pripravljeni. Poskušali smo začeti že julija. Čakamo še na dokončno odobritev evropske in kitajske strani. Zavezništvo se začne septembra. Zeleno luč smo že dobili od ZDA. Te ladje bodo lahko prenesle od 8.500 do 9.000 kontejnerskih enot. Tako velike ladje, kot je tale, bodo v Koper torej prihajale vsak teden," je na krovu gostujoče ladje povedal Philippe Lesbros, namestnik podpredsednika družbe CMA CGM.

Francoz je ob tem izrazil prepričanje, da bo koprsko pristanišče pripravljeno na prihod večjih ladij in še številčnejšega tovora. Čeprav že zdaj plujejo tudi do Reke in v Trst, večina tovora potuje prav prek Kopra.
http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2014/05/cma_cmg_cenderillon.aspx
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Velikanka-v-Luki-Koper.aspx
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Pepelka-je-prvic-v-Koper-prisla-lazja.aspx

zoran13 · Objavljeno: 07 Jun 2014 20:10 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KINO OTOK

/13/...spominjam se filmskega festivala v njegovih začetkih in tudi v letu 2008, ko mu je Filmski sklad Republike Slovenije odrekel finančno podporo, ko so mnogi kulturni delavci in zanesenjaki priskočili na pomoč, da projekt v Izoli ni ugasnil. Tako še naprej prikazuje moderno filmsko produkcijo, posebej pa tisto iz daljnih in eksotičnih dežel, ki jih morebiti razen na festivalu, ne bi niti videli in še manj si jih šli ogledati.
Ob festivalu Kino Otok je veliko pogovorov, okroglih miz ter debat s filmskimi ustvarjalci, ki bi jih sicer videli, samo podpisane ob koncu njihovih filmskih stvaritev. Tudi to je zahvaljujoč trudu, ki v ta projekt vlagajo organizatorji, prostovoljci in še preostanek kulturnih zanesenjakov v miniaturni mali deželi učitelja in kulturnega ustvarjalca ter legendarnega režiserja Konija Steinbacherja ter enega njegovih prezgodaj preminulega učenca Borisa Benčiča, ki sta pri nas pustila neizmerni pečat drugačnosti in upornosti: Laughing

2004 & 2014

Med 25. in 29. majem 2004 je v Izoli prvič zaživel nov mednarodni filmski festival Kino Otok, festival kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji.

Festival Kino Otok je zamišljen kot festival v pravem pomenu besede, živo srečanje ustvarjalcev in obiskovalcev ob filmski umetnosti, s sproščenostjo in temperamentom, ki je značilen za ta okolja. Prvo načelo festivala je zato obvezna prisotnost ustvarjalcev izbranih filmov; namesto količine filmov je v ospredju kakovost njihove predstavitve in neposreden stik z ljubitelji filma, ki so jim gostje na razpolago ves čas festivala. Že prva edicija festivala je presegla vsa pričakovanja in naletela na izjemen ter brez izjeme pozitiven medijski odmev: 32 filmov glavnega programa se je zavrtelo na treh lokacijah v Izoli, ogledalo si jih je blizu 5000 obiskovalcev, največ ljudi pa si je privoščilo čarobnost letnega kina, posebej za to priložnost postavljenega na Manziolijevem trgu.

Festivala se je udeležilo 13 uveljavljenih filmskih ustvarjalcev ter še več drugih pomembnih filmskih gostov iz vsega sveta, od Indije, Irana, Senegala, Rusije, do Tajske, od koder je prišel Apichatpong Weerasethakul samo tri dni po tem, ko je v Cannesu prejel zlato palmo. Festival je spremljalo 74 domačih in tujih novinarjev (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, Romunija), ki so objavili prek 200 prispevkov in med drugim ugotovili, da je največji zmagovalec festivala festival sam, z odličnim izborom filmov, pomembnimi gosti iz vsega sveta, uspešno organizacijo in stalno podporo občinstva.

Slikovito staro mestno jedro Izole se v času festivala spremeni v pravi filmski otok. V njegovem središču, na Manziolijevem trgu, stoji pravi letni kino – LETNI KINO OTOK, osrednje festivalsko prizorišče in nedvomno tudi njegov zaščitni znak. Na njem se vsak večer zbere vsa filmska kolonija z otoka, ki skupaj z domačini uživa v projekcijah pod (upajmo) zvezdnatim nebom. Na platnu letnega kina se vrtijo filmi glavnega programa, ki se potegujejo tudi za nagrado občinstva. Festival Isola Cinema – Kino Otok prinaša v Izolo, na obalo, v Slovenijo in širšo okolico novo filmsko stalnico, ki bo z izborom filmov in njihovo predstavitvijo (tako poglobljeno kot atraktivno) ponudil vrhunski kulturni dogodek na čelu s čarobnimi filmskimi večeri v izkušnji letnega kina sredi mesta.

Želja festivala je, da se vtisne kot edinstveno filmsko doživetje ne le domačinom, obalnim ljubiteljem filma in obiskovalcem od vsepovsod, pač pa tudi gostom, ki prihajajo k nam iz vseh celin sveta. Uradni filmski program festivala je razdeljen na vsebinske sekcije Trgatev (tekmovalni program festivala, ki se vrti na velikem platnu letnega kina Odeon na Manziolijevem trgu.), Mojstri (izbor najnovejših del uveljavljenih mojstrov "štirih kontinentov"), Prijatelji (filmi po prosti izbiri članov mednarodnega programskega odbora festivala), Posebna priložnost (filmi, ki spremljajo in dopolnjujejo glavni program in njegove goste) in Nove obale (predstavitev državne ali kontinentalne kinematografije v skladu z ustrezno retrospektivo Slovenske Kinoteke). Filmi tekmovalnega programa se potegujejo za glasove občinstva in nagrado, ki bo zmagovalcu zagotovila odkup filma za redno distribucijo v Sloveniji.

V nočeh med trajanjem festivala na čudoviti lokaciji pri svetilniku deluje Kino Svetilnik, kjer je pod vedrim nebom pripravljen avditorij za nočne video projekcije neuradnega programa festivala. Izolska plaža ob svetilniku v času festivala zaživi kot pravo festivalsko središče z mnogimi spremljevalnimi programi. Čez dan ponuja program spremljevalnih prireditev festivala, filmsko tržnico, pa tudi kulinarično ponudbo iz sodelujočih dežel.

Ponoči se preobleče v Nočno plažo - festivalski klub z odprtim programom (projekcije Kina Svetilnik, pogovori, koncerti, nastopi), srečališče ob koncu festivalskega dneva. Prisotnost uglednih cineastov z vseh koncev sveta izkoristimo tudi za delo. Pripravljamo namreč filmsko delavnico Vesela Kamera za domače filmske potenciale, ki pod mentorstvom gostov spoznavajo teoretične in praktične skrivnosti filmskega ustvarjanja z digitalno tehnologijo ter posnamejo svoje kratke filmčke.

Še predlani sem postopal ...Hitro se je zgodilo. Še predlani sem postopal po prizorišču motovunskega filmskega festivala in razmišljal, kako bi bilo fajn, če bi tudi mi imeli kaj takega. Oziroma še boljšega ... Ker pa sem tip, ki ideje bolj poredko spelje do konca, sem se odločil, da se bom najprej usedel na en kapučin (tako se samo reče, ne usedeš se res gor), prižgal en mehki boss in bomo videli. In sva, jaz in moja Beti, srebala in puhala in kmalu je mimo prineslo Vladota. Evo ga!, sem pomislil, ta ima rad filme, pa še kar naprej se potika po tujih festivalih, zakaj si ne bi naredil svojega, domačega? Potem bi se lahko potikal kar po njem. Na primer v Tolminu, je rekla Beti. Na primer, sva rekla midva z Vladotom. Beseda je hitro dala besedo, kot se reče, in stvar je bila zmenjena. Že čez nekaj mesecev smo se pojavili v pisarni tolminskega župana. Vsi veseli in prepričani, da bo vesel tudi župan. Pa ni bil. Njegov pribočnik, za katerega se je izkazalo, da je šef lokalne turistične organizacije, pa je deloval celo malo jezno ...In ker smo taki, da imamo svoj ponos, in ker smo sami emotivci, smo odkorakali in si rekli: Gremo tja, kjer nas bodo imeli radi!In radi nas imajo v Izoli.In zato imamo tudi mi radi Izolo.Se vidimo tam!
Jan Cvitkovič

* Otok, zavod za razvijanje filmske kulture Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Slovenija/Slovenia
T: +386 (0)1 43 18 008
Davčna številka: 36864153 (nismo davčni zavezanci)
ID number: 36864153
IBAN: SI56 1010 0004 6894 160
SWIFT/BIC: BAKOSI2X
www.isolacinema.org

* DIREKTORICA
Lorena Pavlič
lorena.pavlic(at)isolacinema.org

* PROGRAMSKA VODJA
Varja Močnik
varja.mocnik(at)isolacinema.org

* ADMINISTRACIJA
Maja Švara
maja.svara(at)isolacinema.org

PARTNERJI IN SPREMLJEVALNI PROGRAM
* Tanja Hladnik
tanja.hladnik(at)isolacinema.org
T: +386 (0)31 345 841

* ODNOSI Z JAVNOSTMI
Maja Ropret
press(at)isolacinema.org
T: +386 (0)31 337 433

* SPLETNE VSEBINE
Lucija Šuštar
lucija.sustar(at)isolacinema.org

* ASISTENTKA ODNOSOV Z JAVNOSTMI, KOORDINACIJA PROSTOVOLJCEV
Polona Zavratnik
polona.zavratnik(at)isolacinema.org

* INFORMACIJE
Florence Ménard, EVS prostovoljka
info(at)isolacinema.org

* SLUŽBA ZA GOSTE
hospitality(at)isolacinema.org

* mednarodni svet festivala
Jan Cvitkovič, Koen Van Daele, Helmut Groschup,
Lorena Pavlič, Breda Pečan, Nina Peče Grilc, Igor Prinčič, Vlado Škafar

* svetovalci za program
Helmut Groschup, Olaf Möller, Neil Young, Koen Van Daele, Vanja Kaluđerčić, Jurij Meden, Anja Naglič, Maša Peče
http://www.isolacinema.org/
https://www.youtube.com/watch?v=wXD3mBxQVY4#t=11
http://www.isolacinema.org/aktualno/podmornica-otok-za-mularijo-17775/
http://www.isolacinema.org/media/ko.zgibankapodmornica.2014_si.pdf
http://www.isolacinema.org/media/004_podmornica_plakat_mala.jpg
http://www.isolacinema.org/o-festivalu/partnerji-festivala-31/#sponsor-listing
http://www.isolacinema.org/obiskovalci/
http://www.isolacinema.org/arhiv/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 18 Jun 2014 22:37; skupaj popravljeno 5 krat

NEEKSPLODIRANE MORSKE MINE

/13/...v že potekajoči turistični sezoni je s takšnimi informacijami zelo težko prepričati kopalce, še bolj pa potapljače, da je kopanje in potapljanje v našem morju, povsem varno. Namreč vsi smo se razburjali, ko so ob zadnji vojni na Balkanu, sporočali, da so zavezniška letala, ob vračanju v oporišča v Italiji, velikokrat v Hrvaškem arhipelagu odvrgla v Jadransko morje tudi neeksplodirane letalske bombe. Ob tem posebej zaskrbljuje tudi vsebnost strupenih snovi v njih in posledično možnosti kontaminacije okolja.
Posebej zanimivo utegne biti vprašanje ali je teh 11 morskih neeksplodiranih morskih min tudi ustrezno označenih na novih zemljevidih Tržaškega zaliva, tako kot tam so označene nevarne čeri, razbitine ali pa oznake osamljene nevarnosti ter seveda oznake varnih voda: Embarassed

NEEKSPLODIRANE MORSKE MINE

V slovenskem morju poteka akcija premeščanja neeksplodiranih morskih min

Novo odlagališče je dovolj obsežno, da je med minami dovolj velik razmik, da v primeru morebitne eksplozije ene od njih ne bi prišlo do verižne reakcije

Te dni v slovenskem morju poteka akcija premeščanja neeksplodiranih morskih min na novo odlagališče. Čeprav mine niso več aktivne, je varnost vseeno na prvem mestu, saj bi eksplozija uničila morsko dno in favno. V upravi za zaščito in reševanje si prizadevajo za nakup vodnega rezalca, ki bi ga lahko uporabili tudi pri drugih neeksplodiranih bombah.

Dosedanje odlagališče v strunjanskem zalivu je zaradi širitve školjčišč postalo neprimerno, zato so v sredo začeli z akcijo premeščanja skupno petih min na drugo lokacijo, je na današnji predstavitvi akcije povedal regijski poveljnik Civilne zaščite Zvezdan Božič. Novo odlagališče je oddaljeno okoli pol milje od sedanjega, na globini med 19 in 21 metrov, in je daleč od plovnih poti večjih ladij, je varnost lokacije opisal Božič. Odlagališče je tudi dovolj obsežno, da je med minami dovolj velik razmik, da v primeru morebitne eksplozije ene od njih ne bi prišlo do verižne reakcije, je dodal Igor Boh z Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

V akciji, ki bo ob ugodnih vremenskih okoliščinah zaključena v petek, sodelujejo pripadniki državne enote za tehnično potapljanje, državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ter podvodna reševalna služba, medtem ko Uprava RS za pomorstvo in policija nudita varovanje. Neposredno je v akcijo vključenih 30 ljudi.

Božič je pojasnil, da bodo morali v bližnji prihodnosti poskrbeti še za ostale od skupno 11 min, za katere na podlagi sondiranj in pregledov vedo, da se nahajajo v našem morju. Ob tem Božič ne izključuje možnosti, da bi našli še kakšno mino, nikakor pa ne bi šlo za bistveno višje skupno število od sedaj znanega. Nevarnosti z vidika električne napetosti omenjenih nemških talnih min že zdavnaj ni več, zaradi mehanskih varovalnih mehanizmov pa pri nestrokovnem posegu še vedno obstaja nevarnost eksplozije, je navedel Boh.

Prav zaradi nepoznavanja same tehnologije in varoval teh min je v preteklosti že prišlo do nesreč. Glede na majhno globino slovenskega morja pa bi morebitna eksplozija imela strahotne posledice in bi lahko za več let uničila tako morsko dno kot tamkajšnjo favno, je dodal. Tovrstna mina sicer vsebuje 690 kilogramov heksanita, kar je ekvivalent toni TNT.

Sama akcija, kakršna poteka te dni, stane okoli 20.000 evrov, je ocenil Boh. Kot je dodal, si prizadevajo za nakup ustrezne naprave - vodnega rezalca, s katerim bi lahko razrezali vbod mine in ustrezno eliminirali razstrelivo. Takšna naprava po njegovih besedah stane med 450.000 in 500.000 evrov, vzdrževanje pa terja še dodatnih 15.000 evrov letno.

Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But pa je poudaril, da bi tovrstna naprava prišla v poštev tudi pri neeksplodiranih letalskih bombah, ki jih morajo uničevati na licu mesta, ter tudi za potrebe tehničnega reševanja. Tudi po mnenju Boha bi bil nakup utemeljen, saj, kot je navedel, so samo letos odstranili in uničili več ko 4,2 tone in več kot 7000 kosov neeksplodiranih sredstev.
http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201406126036285
http://www.youtube.com/watch?v=boe9DrAEWXc#t=117
http://www.regionalobala.si/novica/video-tako-so-potapljaci-dvignili-mino-iz-slovenskega-morja

LETALSKA BOMBA GROZI PIRANSKEMU ZALIVU

Še en preplah: v najkrajšem in najmanj primernem možnem času bodo morali uničiti nevarno najdbo.

Sredi Piranskega zaliva že dolga leta ždi letalska bomba, težka 250 kilogramov, ki bi lahko povzročila hudo nesrečo. Preplah so včeraj sprožili pripadniki civilne zaščite, ki so si v Piranskem zalivu pobliže ogledali še tisto mino, ki leži 12 metrov od boka potopljene piranske maone. Iz posnetkov so razbrali, da gre za bombo s kemičnih vžigalnikom, ki jo je strogo prepovedano premikati.
http://www.delo.si/novice/slovenija/letalska-bomba-grozi-piranskemu-zalivu.html

PREPOVED SIDRANJA, POTAPLJANJA IN RIBOLOVA

Zaradi bombe v Piranskem zalivu prepoved sidranja, potapljanja in ribolova

Po premestitvi morskih min so strokovnjaki prejšnji teden izvedli identifikacijski postopek 250-kilogramske letalske bombe, ki se nahaja na območju Maone v Piranskem zalivu. Pristojne službe so se odločile, da bodo bombo razstrelili na kraju, takoj ko bo rto mogoče. Do takrat so na območju prepovedani sidranje, potapljanje in lovljenje rib.

Pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in potapljači Enote za tehnično potapljanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) so v petek po premestitvi morskih min izvedli tudi identifikacijski postopek letalske bombe kalibra 250 kilogramov, ki se nahaja v območju potopljene vojaške ladje Maona na globini 21 metrov v Piranskem zalivu, so zapisali na URSZR.

Na torkovi seji operativne pomorske koordinacije pa so nato sklenili, da bodo bombo razstrelili na kraju najdbe v morju takoj, ko bo glede na vremenske in druge pogoje uničenje mogoče. Do uničenja je na kraju najdbe prepovedano sidranje, potapljanje in lovljenje rib, ob tem opozarjajo na upravi za zaščito in reševanje.

Identifikacija je namreč pokazala, da gre za letalsko bombo ameriške izdelave, ki jo je bombnik odvrgel ob koncu druge svetovne vojne. Filmski posnetki in rezultati meritev posameznih delov bombe pa kažejo tudi na to, da ima nameščen kemijski vžigalnik, kar pomeni, da se bomba lahko sproži z zamikom, za razliko od klasičnega vžigalnika, ki bombo sproži ob dotiku tal.

Strokovnjaki za neeksplodirana ubojna sredstva ne dvomijo, da bi se bomba tudi po 70 letih lahko sprožila, saj je bilo v zadnjem desetletju v Evropi več spodletelih poskusov odstranjevanja takšnih bomb, ki so se končali tragično. Na območju okoli potopljene ladje Maona je zato do uničenja prepovedano potapljanje, lovljenje rib in sidranje, poleg tega bo območje pod nadzorom, policija pa bo kaznovala kršitelje prepovedi.

Varnostni ukrep je nujen, ker je bomba visoko občutljiva na zunanje vplive, predvsem na tresljaje in premikanje. Po natančni identifikaciji in stoodstotni potrditvi suma, da je v bombi nameščen kemični vžigalnik, bodo pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi bombo uničili na kraju najdbe na način, ki bo kar se da zmanjšal negativne vplive uničenja na okolje.

Strokovnjaki sicer vedo za skupno 11 min, ki se nahajajo v slovenskem morju. Večino so minuli konec tedna premestili na varno na odlagališče na globini med 19 in 21 metrov, ki je daleč od plovnih poti večjih ladij.
http://www.dnevnik.si/kronika/zaradi-bombe-v-piranskem-zalivu-prepoved-sidranja-potapljanja-in-ribolova

zoran13 · Objavljeno: 13 Jun 2014 13:23 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

12. PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB

/13/...na postavljenih in bogato naloženih stojnicah vzdolž celotne Ljubljanske ulice v centru mesta že lepo diši in izza njih prijazni ter proseči pogledi prodajalcev kar vabijo k pokušini domačih in pristnih naravnih dobrot. Daj, pridite in kupite pri meni, ne bo vam žal in verjemite, še boste prišli! Kdor okusi dobrote in odprtost ljudi v Izoli, ta bo še dolgo prihajal k nam in verjemite, vsak, prav vsak je vedno dobrodošel: Laughing

PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB

V Izoli se nocoj začenja tradicionalni, že 12. Praznik oljk, vina in rib. Na dvodnevni etnološki prireditvi se bo tokrat predstavilo več kot 40 razstavljavcev, od domačih oljkarjev in vinarjev do raznih društev.

Poleg bogate kulinarične ponudbe se obeta tudi pestro glasbeno dogajanje.

Na prireditvi, ki jo organizira tamkajšnji center za kulturo, šport in prireditve, se bo letos predstavilo 14 oljkarjev iz Slovenske Istre, 17 vinarjev iz Istre in Vipavske doline ter še 14 drugih razstavljavcev, od izdelovalcev sira in spominkov do raznih društev.

Poleg ponudbe domačega oljčnega olja in izdelkov iz olja ter izbranih vrst vina organizatorji obljubljajo še bogat izbor mediteranske kulinarike - rib, zelenjavnih namazov, vloženih oljk in domačih sladic, kozmetiko itd.

Skozi oba večera bodo za še prijetnejše razpoloženje poskrbeli glasbeni nastopi. Tako se bodo v starem mestnem jedru zvrstili Mužika Sv. Lazarja iz Boršta, Rok Kleva Ivančič, Manuel Šavron, Trio Turn, Veliki in mali Mystica, Terrafolk in Simbolični orkester kvartet, Špecialni godalkarski orkester ter Marsell Marinšek.

V okviru praznika bodo nocoj na Manziolijevem trgu svečano razglasili tudi zmagovalca ter oba spremljevalca v natečaju za izbor letošnjega Županovega vina občine Izola. Na natečaju je sodelovalo sedem izolskih vinarjev s 14 vzorci belih, rose in rdečih vin. Lanski zmagovalec je bil refošk iz vinske kleti Božič, so sporočili z izolske občine.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Praznik-oljk,-vina-in-rib-v-Izoli
http://www.regionalobala.si/novica/na-prazniku-oljk-vina-in-rib-vec-kot-40-razstavljavcev

zoran13 · Objavljeno: 14 Jun 2014 11:53 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

GRAYZONE

Rosbergova jahta na remontu v puljskem Avangardu

Luksuzna 42 metrska jahta "Grayzone" v lastništvu bivšega svetovnega prvaka v Formuli 1 Kekeja Rosberga je bila na remontu v puljski ladjedelnici Avangard.

Čeravno nam iz te ladjedelnice niso te indormacije potrdili, naši neslužbeni ali zelo verodostojni viri trdijo, da je "Grayzone" uspešno "našminkana" ravno v tej ladjedelnici.

Jahta "Grayzone" ima 6 članov posadke in sprejme 10 gostov v 5 luksuznih sobah. Najvišja hitrost je 16 vozlov in ima 60.000 litrov goriva, ob tem, da ima gaz 2,2 metra ter 8,5 metrov širine. Izdelana je leta 2010 v ladjedelnici Concept marine in jo je možno najeti za 120.000 € za teden dni.

Dolžina: 42 metrov
Širina: 8,50 metrov
Motorja: MTU 2x1057 - 2x788 KW
Maksimalna hitrost: 16 vozlov
Potovalna hitrost: 14 vozlov
Posadka: 6
Kabine za posadko: 3
Gostov: 10
Kabine: 5

http://www.glasistre.hr/vijesti/mozaik/rosbergova-jahta-na-remontu-u-pulskom-avangardu-456645
http://www.yachtcharterfleet.com/luxury-charter-yacht-35292/grayzone.htm
http://www.fredy-link.com/en/yachtcharter/charteryacht-grayzone/
http://www.thecrewreport.com/features/19620/captain-speaks-out-after-dismissal-from-grayzone
http://www.superyachttimes.com/yachts/details/4126

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 18 Jun 2014 22:34; skupaj popravljeno 1 krat

GALLERION

"Prva Svetovna vojna na Jadranu"

V počastitev 100 letnice Prve svetovne vojne, je do konca junija v galeriji Gallerion v Novem gradu odprta mednarodna razstava pod imenom "Prva svetovna vojna na Jadranu". Tukaj so razstavljena dela in bogati program iz projekta "1914 - Puna je Pula/Pola gremita", ki bo v naslednjih 4 letih gostoval v Klovićevim dvorcih v Zagrebu, Trstu, Pragi in Puli.

Vojno-pomorska zbirka Gallerion in Novigrada in Vojni muzej Hrvaške vojske Zagreb, v sodelovanju s 14 domačimi in mednarodnimi institucijami, je prvič v zgodovini na takšen način skupno predstavljajo kompleksen značaj tragičnih dogodkov v I.Svetovni vojni.

Obiskovalci imajo priložnost videti mnoštvo dokumentov, avtentične oborožitve in več kot 350 ladijskih maket, podmorniv in letal s katerimi je na slikovit način prikazana vsebina vojno-pomorskih operacij na Jagranskem in Sredozemskem morju. Avtorji razstave so Sergio Gobbo, dr.Zvonimir Freivogel, Achille Rastelli i Mario Werhas.

Galerija Gallerion je odprta vsaki dan, razen nedelje in ponedeljka od 9 do 12 ure in 16 do 19 ure.
http://www.glasistre.hr/vijesti/kultura/-prvi-svjetski-rat-na-jadranu-u-gallerionu-456991
http://www.tripadvisor.com/LocationPhotoDirectLink-g608708-i56573774-Novigrad_Istria.html

zoran13 · Objavljeno: 18 Jun 2014 22:08 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

UMETNOST LADIJSKEGA MODELARSTVA

V okviru Poletne muzejske noči vas vabimo na odprtje razstave

MARCEL BLAŽINA in umetnost ladijskega modelarstva,
ki bo v soboto, 21. junija 2014 ob 21.uri

v razstavnem prostoru Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran, Cankarjevo nabrežje 3.

Razstava je nastala s pomočjo evropskega projekta Openmuseums in sodi v sklop prireditev ob 60.obletnici delovanja Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran. Častni gost bo župan občine Izola g.Igor Kolenc. V kulturm+no-glasbenem programu bo nastopil kantavtor Drago Mislej - Mef.

Prisrečno vabljeni!
http://museums.si/sl/museum/details/51/pomorski-muzej-sergej-masera-piran
http://www.pomorskimuzej.si/sl/news/show/69/marcel_blazina_in_umetnost_ladijskega_modelarstva

zoran13 · Objavljeno: 26 Jun 2014 21:25 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

RIBON & PAGELLUS ERYTHRINUS

V Piranskem akvariju so spomladi oredstavili osmo znamko, na kateri je tokrat ribon (Pagellus erythinus). Izdal jo je Akvarij v sodelovanju s Filatelistično numizmatičnim družtvom Piran, ki si že nekaj let tudi na ta način uspešno prizadeva pokazati, da je kljub majhnosti v našem morju bogato in pestro življenje.

Od leta 2000, ko je izšla prva osebna znamka kavala, so izdali še znamke s spirografom, fratrom, kanočo, šparom, morsko vetrnico in orado. Vse je oblikoval Matjaž Učakar, ki je ob strokovni pomoči podvodnega fotografa Marjana Richterja pripravil tudi ilustracije lani nadvse odmevnih štirih slanih znamk Pošte Slovenije. Gre za znamke ciplja, šrnike, sipe in glavate karete.

"Mogoče je celo dobro, da imamo Slovenci tako malo morske obale, ker jo potem bolje cenimo. In če stopijo skupaj akvaristi oziroma ribiči in filatelisti, ne more nastati nič drugega kot znamke, poštni žigi, spominske ovojnice ali maksimum karte z motivi našega morskega življa", je ob izidu ribona dejal prizadevni piranski filatelist Mitja Jančar. Ob tem je napovedal skorajšnji izid znamke z veliko bobnarico, ki domuje tudi na področju piranskih solin. Kot je povedal oskrbnik akvarija Valter Žiža, je ribon tipična jadranska riba in še zlasti značilna za Tržaški zaliv. Živi po celotnem Sredozemlju, kar razširjen pa je tudi v Atlantiku. Spada v skupino Šparidov in se hrani z rakci ter črvi. Zraste celo so pol metra in v Akvariju imajo nekaj primerkov, ki so veliki že okoli 40 centimetrov ter še rastejo. Zanimivo je, da riboni spreminjajo spol, saj se samčki pri treh letih spreobrnejo v samičke.
Dogodka se je udeležil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je filatelistom in akvaristom čestital za njihovo prizadevnost pri promociji Slovenije. So namreč tudi zaslužni, da je Slovenija z omenjenimi prvimi štirimi slanimi znamkami na svetu pristala na drugem mestu lani najbolj opaženih znamk.
Istra, četrtek 26.junija 2014 št.2

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli