Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 16 Mar 2015 23:28 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

FENIKSBUS

IZOLAN GA JE NARISAL, SRBI PA IZDELALI

Konec lanskega leta je novosadska tovarna avtobusov Feniksbus na tržišče pospremila nov model manjšega avtobusa. Obliko je zanj prispeval izolski industrijski oblikovalec Bojan Ceglar. Samostojni oblikovalec je zaslužen za celo paleto izdelkov, ki jih srečujemo vsak dan, ne da bi sploh vedeli, kdo jih je oblikoval.

Z industrijskim oblikovalcem Bojanom Ceglarjem smo se pogovarjali o tem, kako se oblikuje avtobus, o trendih v industrijskem in avtomobilskem oblikovanju in tudi o tem, zakaj brez svinčnika in papirja še dolgo ne bo šlo.

Kako je podjetje iz Novega Sada izbralo ravno vas? Ste jim morda pošiljali kakšne predloge?

“Našli so me sami. Sem član Društva oblikovalcev Slovenije. Direktor novosadskega podjetja je brskal po straneh naših oblikovalcev in iskal najprimernejšega oblikovalca ter naletel na mojo predstavitev. Odločilno pri vsem je bilo, da sem sam tudi tehnični tip, saj je pri industrijskem dizajnu zelo pomembno tudi tehnično znanje. Mladi oblikovalci so lahko zelo dobri in izvirni, a je treba poznati tudi kasnejše faze nastajanja izdelka, poznati materiale, tehnološke procese in podobno. Lahko recimo narišeš zelo lepa vrata, a če se jih ne da odpreti, je vse zastonj. Pri tem mi je precej pomagala poklicna izobrazba, saj sem po srednji izobrazbi strojni tehnik. Čeprav takrat moja šola ni bila posebej cenjena, mi je dala veliko znanja, ki ga s pridom uporabljam. In to znajo ceniti tudi naročniki.”
Oblikovanje je tudi timsko delo

Pri oblikovanju v največjih svetovnih tovarnah običajno sodeluje cela četica oblikovalcev, konstruktorjev in ostalih strokovnjakov. Koliko jih je bilo poleg pri nastajanju avtobusa?

“Pri razvoju je sodelovalo 15 ljudi. Pri končni odločitvi o najprimernejši obliki so upoštevali mnenja prav vseh. Čeprav gre za pretežno moški svet, so pri končni oceni upoštevali tudi ženske, saj avtobuse uporabljajo vsi, ne le oblikovalci in konstruktorji.

Avtobus je nadgradnja obstoječega modela. Osnova je nova ivecova šasija ter nekaj obstoječih delov, denimo prednje in zadnje luči, ki so se mi zdele oblikovno zanimive in primerne. Hkrati pa jih ni bilo potrebno razvijati na novo, kar bi predstavljalo tudi strošek.

Po opravljeni analizi projektnih zahtev kot tudi izdelkov konkurenčnih proizvajalcev so sledile prve skice idejne zasnove oblike. Kar nekaj rešitev je bilo na mizi, preden smo se odločili za najprimernejšo. Po dokončni potrditvi oblike je sledila izdelava 3D oblike, makete v merilu 1:12 ter v kasnejši fazi izdelava orodij in prvega prototipa. Nad končnim izdelkom so bili pozitivno presenečeni tudi Ivecovi ljudje. Kupci so zadovoljni, sam pa sem že dogovarjam o oblikovanju novega, večjega modela.”

Vas ni nikoli zanimala kariera v kakšnem velikem avtomobilskem koncernu, po vzoru Mercedesove zvezde Roberta Lešnika?

“Še pred vpisom na beneško akademijo sem prišel v stik z oblikovalcem Georgom Gedlom, starejši se ga spominjajo po številnih slikah prototipov v Avto Magazinu. Moji avtomobili so mu bili všeč in predlagal mi je vpis na oblikovalsko šolo v Pforzheimu v Nemčiji, vendar se takrat nisem posebej zanimal za to smer. Moral bi iti v Nemčijo in tam skozi vsa izobraževanja na njihovih specializiranih šolah, saj bi me le tako upoštevali. Takrat sem se pač odločil za akademijo, ker mi je nudila širše znanje. Od kiparstva, scenografije do slikarstva in fotografije.”
Brez svinčnika ne gre

Računalniki so danes v oblikovanju nepogrešljivi, a nekateri starejši oblikovalci pravijo, da brez svinčnika in papirja še dolgo ne bo šlo.

“Res je, pri meni se ideje najprej zlijejo na papir. Lahko imaš zaslon na dotik, grafično tablico, a misli na papir lahko najhitreje preneseš z navadnim svinčnikom. Gre za poseben občutek. Eno je linijo potegniti s svinčnikom, drugo pa na računalniku.”

Vas pri risanju linij navdihuje kako posebno znano svetovno ime, kot je denimo oblikovalska ikona Philippe Starck?

“Dobrih oblikovalcev je ogromno, zato posebnih idolov nimam. Lešnikovo oblikovno razmišljanje mi je blizu. Zanimivi so tudi oblikovalci, ki jih je za svoje kuhinjske naprave najelo Gorenje. Philippe Starck recimo, je legenda. Oblikoval je veliko kultnih izdelkov. Vendar zadnje čase opažam, da se preveč pozornosti posveča videzu, na uporabnost pa se pozablja. In to me moti. Žal je prav Starckov ožemalnik agrumov juicy tak primer.”

Vpadljiv videz izdelkov je želja proizvajalcev, mar ne?

“Tako je. Zagotovo se bo dobro oblikovan izdelek bolje prodajal kot tisti, ki to ni. Predpogoj pa je, da mora oblika slediti funkciji. Gorenje je recimo izkoristilo velika oblikovalska imena izključno za krepitev blagovne znamke na tržišču, sicer pa imajo svoj oblikovalski studio z odličnimi oblikovalci. A na svetovnem trgu reklamirati izdelek slovenskega oblikovalca ni isto kot reklamirati Pininfarinin hladilnik.”

* Bojan Ceglar (1973) je pot v industrijsko oblikovanje začel na ne najbolj priljubljen, a koristen način, na dobri stari Srednji kovinarski šoli v Kopru. Pot ga je nato zanesla na Accademio delle belle arti v Benetke, nato pa v samostojno iskanje naročnikov za oblike raznoraznih izdelkov. Med drugim je oblikoval Tomosov model hip hop, ki je v rumeni barvi nepogrešljiv sopotnik poštarjev, sodeluje pa tudi z dekanskim proizvajalcem pohištvenega okovja Lama, pri čemer je njegovo oblikovanje pritegnilo tudi svetovno znanega proizvajalca in trgovca pohištva. Njegov podpis pa nosi tudi nekaj izdelkov blagovne znamke cuisine, prodornega slovenskega proizvajalca kuhinjskih pripomočkov Plastike Skaza.

Avtomobili so si vse bolj podobni

Kako gledate na razvoj oblikovanja v avtomobilski industriji? Z razvojem računalništva in novih tehnologij se zdi, da so možnosti brezmejne, vseeno pa nekih prav revolucionarnih oblik ni opaziti.

“Računalniški programi za 3D oblikovanje nudijo sicer veliko, na nek način pa omejujejo kreativnost. Obstajajo določeni oblikovalski prijemi, ki so si pri programih zelo podobni. In jih vsi uporabljajo. Rezultat tega so avtomobili, ki so si vse bolj podobni. Razlikujejo se še po kakšnih detajlih. Pa tudi sicer je trenutno prodajno najbolj uspešno konzervativno in zadržano oblikovanje. Nasprotni primer je paradoksalno Mercedes, ki je bil pred leti označen kot dolgočasna limuzina za bogate ljudi. Zadnja leta so, s poudarjanjem športnega značaja, precej osvežili podobo, a mislim, da vseeno malce pretiravajo, saj s tem izgubljajo stari šarm. Kakšen novi manjši mercedes brez oznak in napisov bi zlahka zamenjali s kakšnim korejskim izdelkom. Po drugi strani pa je zadnji izdelek Roberta Lešnika, prestižni S coupe, pravi biser v vseh pogledih.”

Ob oblikovnih biserih pa imamo pa tudi nešteto primerov slabega oblikovanja …

Vsak, še tako premišljeno oblikovan izdelek, se pač lahko ne prime na trgu. Razlogov za to je več. Nekateri so enostavno zgrešeni, drugi na tržišče vrženi kot nekakšen poskusni zajček za tipanje tržišča, spet tretji pa le malce pred časom. Taka je bila tudi žalostna usoda Fiatove multiple, ki so jo kupovali le oblikovalci in arhitekti. Drugim se je zdela grda. A je bila zelo uporaben avtomobil, v katerem je lahko sedelo šest ljudi. Če bi na trg prišel sedaj, bi verjetno imel več razumevanja med kupci.

Pa ob ponudbi vseh mogočih oblik in barv na tržišču sploh kaj pogrešate?

“Kljub vsem mogočim znamkam in izvedbam še vedno pogrešam čisto navaden avto, v katerem bi recimo preklopil sedeže in bi nastala udobna postelja, če bi se mi zahotelo nekje med potjo udobno prespati, po vzoru prvega twinga recimo. Tega se še ni spomnil nihče.”
Sobota, 14.marec 2015
http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Prvi-izolski-avtobus

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 27 Apr 2015 18:23; skupaj popravljeno 5 krat

ELMA, NISI SAMA

Bolani deklici je potreben denar za zdravljenje

Otroški vrtec v Bujah in italijanska sekcija Fregole iz Buj so začele humanitarno akcijo pod nazivom "Elma, nisi sama" za pomoč 7 letni deklici ELMI ALAJBEGOVIĆ iz Buj. Včeraj so v Bujah in Umagu, na "Ljubičasti dan" organizirano zbiranje pomoči, kar je bilo kljub deževnemu dnevu dobro sprejeto in so prebivalci dajali svoje prispevke. Organizatorji iz otroškega vrtca so zadovoljni in pričakujejo, da se bodo na njihovo humanitarno akcijo odzvali mnogi in na ta način tudi pomagali pri ozdravitvi male Elme. Tisti, ki niste imeli možnosti sodelovanja, to lahko napravite na tak način, da vplačate ne račun, ki je odprt za malo Elmo. Številka računa za vplačilo je IBAN HR6024020061500036533.

V Bujah in Umagu so imeli od 9 ure do 15 ure postavlljene štante na katerih so tete iz vrtca delile sadike lavande, osvežilce lavande in kolače, vsem tistim, ki so se pridružili in podprli humanitarno akcijo.

Organizatorji računajo na to, da bodo zbrana sredstva zadovoljila potrebe za ozdravitev male Elme Alajbegović, ki je že od samega rojstva boluje za težko boleznijo, ki jo je premagovala z veliko hrabrostjo, skrbi in razumevanju svojih staršev. Rojena je bila predčasno z redko kromosomsko aberacijo, Rieger-Axenfeld sindromom, zaradi katerega ima okvarjen vid, ima hipotonijo mišic, oteženo požira hrano in ne govori.

Ko je bila stara eno leto je zaradi visoke temperature dobila febrilne konvulzije, ki so povzročile težko epilepsijo. Ko je imela dve leti je začela sedeti in malo tudi hoditi zaradi velikega števila epileptičnih napadov, saj jih je v enem dnevu tudi več kot dva in močnih antiepileptikov, vse slabše vidi, ne more več sedeti, hoditi in govoriti.

Sedaj se redkokdaj malo obrne v posteljici. Zaradi velikega števila težav nima več kontrolo držanja glave, zaradi tega tudi oteženo požira in težko diha, v momentih ko ima napade pa prihaja celo do dušenja.

Zaradi potrjevanje popolne diagnoze in iskanja manj invazivnih terapij, je Elma poslana na diagnostiko v Nemčijo v Center za epilepsije Bathel. Za diagnostiko in oskrbo pa so potrebna znatna finančna sredstva, zaradi tega so tudi začeli to humanitarno akcijo.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/bolesnoj-djevojcici-treba-novac-za-lijecenje-496598
http://www.naturala.hr/elma-nisi-sama/3374/
http://www.regionalexpress.hr/site/more/pokrenuta-humanitarna-akcija-elma-nisi-sama
https://hr-hr.facebook.com/events/436168699884933/

DONACIJE ZA HUMANITARNO AKCIJO

ERSTE BANK
Št.računa: HR6024020061500036533
SWIFT: ESBCHR22
Prejemnik: Otroški vrtec Buje
Namen: Donacija za Elmo
Poziv: 00-1708

* Starši morajo za stroške zdravljenja nujno zbrati 16.700 €.

"Želim vas vidjeti! Želim vam pričati Želim s vama trčati! Pomognite mi ostvariti želje!"
https://www.google.si/search?q=elma+nisi+sama&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=B38aVdfjA8SuU5mPhLgI&ved=0CE8QsAQ&biw=1268&bih=883#imgdii=_&imgrc=3yZr_rPORR1DCM%253A%3Bw32lo8p-sCgdiM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.buje.hr%252FUploads%252FImages%252Felma-nisi-sama.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.buje.hr%252F%3B528%3B750

S KOLESOM IZ DUBROVNIKA

Za malo Elmo s kolesom iz Dubrovnika

Veliko otrok iz bujskih vrtcev ter občanov Buj je v ponedeljek zjutraj pospremilo kolesarja Kristjana Krastića na poti do Dubrovnika v sklopu humanitarne akcije "Elma nisi sama" - Elma, non sei sola". Policija je zaradi velikega števila prisotnih na pol ure zapirala križišče pri bujskem sodišču, dogodku pa je prisostvovalo veliko število novinarjev in televizijskih ekip.

Neposredno pred odhodom Krastića, sta starša Majda in Muris pripeljala malo Elmo, vsi prisotni otroci so skandirali njeno ime, kar je bil najbolj čustveni trenutek ob katerem ni nihče ostal ravnodušen.

Krastić bo prevozil 720 kilometrov

Krastić bo na svoji poti prepotoval približno 720 kilometrov, v vseh mestih vzdolž obale, je predviden tudi njegov sprejem. Pravi, da je za Elmo slišal po začetku humanitarne akcije in da se mu je pot do Dubrovnika zdela za dobro idejo, kako širiti idejo o humanitarni akciji in zbiranju pomoči. Malo deklico do takrat ni poznal in niti ni vedel, da je bolana. Akcija za zbiranje denarja je začela na področju Buj konec marca, prav tako tudi v Umagu.

Organizatorji humanitarne akcije so hrvatski in italijanski vrtec iz Buj, oziroma ravnateljica Loris Primožić in Francesca Deklić. Občani so se s to humanitarno akcijo spoznali na Dan podpore osebam z epilepsijo oziroma Vijolični den 26.marca, na standih v Bujah in Umagu, kjer so za prispevke dobivali slaščice in stebelca lavande, katera simbolizira prav ta dan. Do sedaj je bilo zbrano polovica zneska, ki je potreben, zato, da bi Elma lahko odšla na zdravljenje v nemško kliniko zaradi popolne diagnoze, njej bodo potrebna še več sredstev za celotni postopek zdravljenja.

Njena mama Majda (46( nam je povedala, kaj je Eli dogodilo in kaj je potrebno za njeno zdravljenje.

Elma oboleva za redko kromosomsko bolezen

Zdravniko niso takoj potrdili, da gre za redki bolezni Rieger - Axenfeld sindromu, oziroma redki kromosomski aberaciji. Ne vemo, koliko jih boluje od te boleznim ampak gre za gensko mutacijo. En tako mali delček, pa ji je tako načel zdravje. Zdravniki so mi povedali, kaj pomenijo geni, ker starši tega ne spremljajo in raziskovali, če so njihovi otroci zdravi. Ne jemljem položaj zdravnika, ampak opozarjam na vse starše, da, če opazijo nekakšne težave pri svojih otrocih, naj vsekakor nekaj ukrepajo. Zdravniko so vzeli vse dokumente o Elmi in sklenili, da bi nam lahko pomagali. No, pri tem niso povedali, o kateri in koliko pomoči bi nam lahko nudili, ampak ostaja dejstvo, da imajo zelo moderno diagnostiko, kar pomeni, da bodo lahko razločili kaj lahko storijo. Njena motorila je porušena, vidi samo obrise, a kar se tiče komunikacije, komajda uspeva komunicirati nekaj malega z nama. Elma ima napade, ki trajajo po dve oziroma tri ure in z njo končamo na Prvi pomoči v otroški bolnišnici na Kantridi na Reki. Tam se zdravniki borijo, da bi jo rešili, pove mama Majda.

Napotena je v Center za epilepsijo v Nemčiji

Oče male Elme, Muris (45), je zelo , ker jih toliko ljudi vzpodbuja in jim stoji ob strani ter jim pomagajo prebroditi te težke trenutke. Srečen je ker je toliko dobrih ljudi in niso pričakovali takšnega odziva.

Organizatorke humanitarne akcije, Primožić in Deklič so prav tako zelo zadovoljne z velikom številom občanov, ki so prišli ob odhodu Krasnića in pričakujeta, da bodo čimprej zbrana denarna sredstva za Elmo.

Ob tem naj poudarimo, da je Elma rojena predčasno, z diagnozo Rieger-Axenfeld sindrom, oziroma redko kromosomsko aberacijo. Ima poškodovan vid, hipotonijo mišic, oteženo požira in ne komunicira z govorom. Ko je imela eno leto je zaradi visoke temperature dobila febrilne konvulzije, ki so nastopile pri dobljeni visoki temperaturi in povzročale težko epilepsijo.
No, stanje se je izboljšalo pri njenih dveh letih, tako, da je začela malo hoditi, ampak se je stanje poslabšalo zaradi pogostih epileptičnih napadov in močnih entiepileptikih, ki jih jemlje. Izgubila je tudi kontrolo držanja glave, zaradi tega tudi težko požira in težko diha, v trenutkih napadov, pa prihaja do dušenja. Zaradi ugotovitve popolne diagnoze in iskanja manj invazivne terapije, je bila mala Elma napotena na diagnostiko v Center epilepsije v Nemčijo, zakar se tudi zbirajo sredstva.

Po povratku Krastića v četrtek bo sledil humanitarni koncert v športni dvorani Osnovne šole Mate Balota v Bujah v soboto z začetkom ob 19.uri.
10.maja 2015 je poredviden koncert društva Otvoreno srce - Cuore aperto iz Buj ob 19.uri v bujskem Kmečkem odprtem učilišču. Otroci iz vrtcev, šol in občani apelirajo na ljudi dobre volje, da prispevajo po njihovim možnostih in tako pomagajo pri zdravljenju male Elme.

Denar je mogoče vplačati na številko računa:

DONACIJE ZA HUMANITARNO AKCIJO

ERSTE BANK
Št.računa: HR6024020061500036533
SWIFT: ESBCHR22
Prejemnik: Otroški vrtec Buje
Namen: Donacija za Elmo
Poziv: 00-1708

http://www.glasistre.hr/vijesti/specijalna/biciklom-krenuo-put-dubrovnika-za-malenu-elmu-498418
https://hr-hr.facebook.com/udruga.otvorenosrce

130.000 kun (17.105 €)

Za zdravljenje male Elme je bilo zbrano 130.000 kun

Sobotni humanitarni koncert za 7 letno Elmo Alajbegović na katerem je sodelovalo več kot 20 glasbenikov in skupin, je napolnil dvorano osnovne šole Mate Balote v Bujah do zadnjega mesta. Prihodek od koncerta okoli 20.000 kun (2.630 €) je namenjen za pomoč Elmi, od začetka humanitarne akcije je zbrano že 130.000 kun (17.105 €). S tem denarjem se bo plačala diagnoza in iskanje manj invazivnih terapij za Elmo v Centru za epilepsije v Nemčiji. No, po postavitvi diagnoze, se pričakuje njeno zdravljenje, ki pa gotovo ne bo poceni.

Za Elmo so v soboto igrala godba na pihala, pele so klape, solisti, osnovnošolci, srednješolci in znani Bujski ITD, najvažnejša točka, pa je bila sestavljena iz vseh otrok iz bujskih vrtcev. Obiskovalcev je bilo več kot 1000, na vhodu pa je bila namesto običajnih vstopnic, tusi škatla za prostovoljne prispevke. Med tem ko so otroci peli in plesali, je v dvorano vstopil kolesar Kristian Krastić, ki se je v četrtek s svojim kolesom vrnil iz 720 km dolge poti, saj je v Dubrovnik iz Buj krenil že pred 4 dnevi.
Na celotni poti je promoviral in širil akcijo "Elma, niso sama", a v vsakem večjem mestu so mu priredili sprejem. Zaradi Elme niso bili ravnodušni niti bikerji, tako, da je na koncert prišlo kakšnih 10 iz kluba Pirates iz Novigrada, ki so ravno tako dali svoj prispevek.
Krastić nam je povedal, da je bila pot do Dubrovnika prava izkušnja, tako kot duhovno, prav tako fizično. Povedal je da, takšno turo še ni vozil.
"Pot je potekala v najlepšem redu, imel sem lepe sprejeme vse do Dubrovnika. Tudi, če mi je bilo pred koncem poti zelo težko in naporno, s takšnim ciljem sem dobival še več energije. Če bi bilo potrebno, bi se spet odpravil na pot", nam je povedal Krastić.

Ob tem naj poudarimo, da je Elma rojena predčasno, z diagnozo Rieger-Axenfeld sindrom, oziroma redko kromosomsko aberacijo. Ima poškodovan vid, hipotonijo mišic, oteženo požira in ne komunicira z govorom. Ko je imela eno leto je zaradi visoke temperature dobila febrilne konvulzije, ki so nastopile pri dobljeni visoki temperaturi in povzročale težko epilepsijo.
No, stanje se je izboljšalo pri njenih dveh letih, tako, da je začela malo hoditi, ampak se je stanje poslabšalo zaradi pogostih epileptičnih napadov in močnih entiepileptikih, ki jih jemlje. Izgubila je tudi kontrolo držanja glave, zaradi tega tudi težko požira in težko diha, v trenutkih napadov, pa prihaja do dušenja. Zaradi ugotovitve popolne diagnoze in iskanja manj invazivne terapije, je bila mala Elma napotena na diagnostiko v Center epilepsije v Nemčijo, zakar se tudi zbirajo sredstva.

DONACIJE ZA HUMANITARNO AKCIJO

ERSTE BANK
Št.računa: HR6024020061500036533
SWIFT: ESBCHR22
Prejemnik: Otroški vrtec Buje
Namen: Donacija za Elmo
Poziv: 00-1708

* Starši morajo za stroške zdravljenja nujno zbrati 16.700 €.

"Želim vas vidjeti! Želim vam pričati Želim s vama trčati! Pomognite mi ostvariti želje!"
https://www.google.si/search?q=elma+nisi+sama&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=B38aVdfjA8SuU5mPhLgI&ved=0CE8QsAQ&biw=1268&bih=883#imgdii=_&imgrc=3yZr_rPORR1DCM%253A%3Bw32lo8p-sCgdiM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.buje.hr%252FUploads%252FImages%252Felma-nisi-sama.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.buje.hr%252F%3B528%3B750
http://www.glasistre.hr/multimedija/mozaik/za-lijecenje-male-elme-prikupljeno-130-tisuca-kuna-498662

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Apr 2015 21:30; skupaj popravljeno 3 krat

MUZEJ SOLINARSTVA

/13/...vsi tisti, ki so prispevali ali bodo prispevali k takšnim nespametnim in usodnim odločitvam, da soline, ne bodo izzvete iz prodaje Telekoma, po vsej verjetnosti niso bili še nikdar v solinah, še manj pa v njih pridelovali sol.

Tisti, ki je poskusil pridelovati sol, ve, koliko truda, sreče z vremenom mora nekdo imeti, da mu uspe pridelati dovolj soli za potrošnjo, saj se še vedno ne zavedamo, kakšno bogatstvo se skriva v naših solinah.
Vsi naši predniki bi se zgrozili, ko bi sedaj videli, kaj in kakšen odnos imamo do kulturne dediščine, kako cenimo njihov življenjski trud in kako se bomo bomo razložili zanamcem, da nismo sposobni oraniti zapuščine.
Vse tiste, ki so soavtorji in idejni vodje takšne profitabilne politike, bi morali osamiti od odločanja o tako pomembnih projektih, ki lahko za vedno zaznamujejo našo krajino in nam odvzamejo vse tisto, kar je krasilo našo krajino.

Zato bi bilo potrebno zagnati akcijo za ohranitev solin in povedati vsem, da naših solin enostavno in preprosto ne damo!: Embarassed

MUZEJ SOLINARSTVA

MUZEJ PONIŽAN, KER DELUJE KOT BERAČ

Danes bo nekaj ur v muzeju solinarstva na Fontaniggah dežurala sodelavka Pomorskega muzeja, jutri drug sodelavec, podobno bo v petek. V soboto in nedeljo, ko bi imela več obiskovalcev, bo zbirka zaprta. Zato, ker ji ministrstvo za okolje in prostor ni nakazalo dogovorjenega zneska - približno 19.000 evrov.

Dogovor, ki so ga sklenili ob sprejemu načrta upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline leta 2011, je Pomorskemu muzeju obljubljal 25.000 evrov na leto. Toliko naj bi dobil v zameno za delež od prodaje vstopnic, ki mu je pripadal, preden je šel ves izkupiček parku. Dejansko pa je Pomorski muzej za delovanje zbirke v solinah od leta 2012 dobil skupaj le 34.000 evrov, pravi direktor muzeja Franco Juri.
Načrt upravljanja ni pravičen do muzeja

Ocenjuje, da načrt upravljanja ni pravičen do muzeja. Nalaga mu veliko obveznosti pri vzdrževanju zbirk in popularizaciji, nikjer pa ne določa, kdo naj to plača. “Ne zdi se nam smotrno, da je država sploh pristala na tak načrt upravljanja. Breme je prenesla nase, čeprav je bila opozorjena, da to ne bo vzdržno. Država je imela možnost vzpostaviti sistem samofinanciranja za muzej, a se je temu odrekla,” ugotavlja Juri.

Dogovor iz leta 2011 je Pomorskemu muzeju obljubljal 25.000 evrov na leto za delovanje zbirke v solinah, a je ministrstvo obljubo prelomilo, ker “to ni predvideno v proračunu”.

Po letu 1991, ko so odprli muzej na solinah, so sami prodajali vstopnice, tržili pa so tudi sol, ki so jo na tradicionalen način pridelali na poljih v okolici obnovljene solinarske hišice. Na tak način so tudi v živo predstavljali dediščino solin in si prislužili nagrado Europa nostra in nominacijo za Evropski muzej leta. Zatem so si vstopnino delili s Krajinskim parkom Sečoveljske soline - vsak je dobil polovico izkupička od obiskovalcev, ki so si prišli ogledat stari del solin. Leta 2007 so tam prodali 17.000 vstopnic; skupaj s prodano soljo je to naneslo skoraj 70.000 evrov.
Konflikta ne želijo

Leta 2011 pa jim je načrt upravljanja prepovedal pridelavo soli, saj za to muzej nima koncesije, in odvzel pravico do deleža od vstopnin. V zameno naj bi mu ministrstvo za okolje in prostor nakazalo 25.000 evrov na leto. A muzej za strokovno delo in vzdrževanje solinarske zbirke potrebuje približno 100.000 evrov na leto, 25.000 evrov je životarjenje, ocenjuje Flavio Bonin, kustos v Pomorskem muzeju, ki bdi tudi nad solinarsko zbirko. A letos niti dogovorjenega zneska v Piranu niso dobili, ker okoljsko ministrstvo nima denarja v proračunu.

“Zdi se nam ponižujoče, da javni zavod deluje kot berač - kot tisti, ki vsako leto pričakuje od enega ali drugega ministrstva 20.000 evrov, da lahko preživi muzej solinarstva,” pravi Juri.

Namesto denarja je ministrstvo letos ponudilo “rešitev”, da v solinarskem muzeju lahko delajo zaposleni v Solinah. “Za ta predlog sem izvedel iz medijev, ne od ministrstva. Nas niso niti vprašali za mnenje. A tako ne gre. V kolikor bi pristali na neke nove formule dela v muzejskih zbirkah, bi morali skleniti pogodbo, določiti odgovornost delavcev, podlage za to pa ni. Zamislili so si neko improvizacijo,” je kritičen Juri. Pri tem dodaja, da za nastalo situacijo ne krivi Krajinskega parka Sečoveljske soline in da mu je žal, da zaradi tega nastaja na videz konfliktna situacija med obema igralcema na območju solin.

Tudi zato pričakuje, da bo ministrstvo vendarle nakazalo denar, poleg tega pa na vladi predlagalo spremembo sistema financiranja muzeja.

http://www.primorske.si/2015/04/08/Muzej-ponizan,-ker-deluje-kot-berac

NAKLJUČIJ NI!

Niti grama soli zaradi deževnega poletja. Most, ki se lahko poruši že, če kdo stopi nanj. Negotovost, kdo bo po privatizaciji Telekoma upravljal s kulturno in naravno dediščino. Zdaj pa še zaprt muzej, ki to dediščino predstavlja in ohranja.

Naključja, bi lahko rekli. A v Sečoveljskih solinah se nekam kopičijo. No, dežju res ne moremo očitati, da je bilo s kom dogovorjeno. Slučaju, da okoljsko ministrstvo ne uspe najti slabih 20.000 evrov za delovanje muzeja solinarstva, pa je žal malo težje verjeti.

Kaj se torej skriva za tem bremenom, ki ga država nikakor ne zmore? Ker država še ni bankrotirala, bi težko pristali na trditev, da denarja res ni.

Druga možnost je, da teh nekaj tisočakov noče dati in se ji solinarska dediščina ne zdi vredna, da bi jo ohranjala. Absurdno pri tem je, da je to ista dediščina, s katero naj bi se trudili priti na Unescov seznam in ki bo eden glavnih adutov na razstavi Expo v Milanu.

Mogoče pa država le pripravlja teren za kupca Telekoma, ki je tudi lastnik podjetja Soline. To podjetje je koncesionar za pridelavo soli in hkrati upravljalec krajinskega parka. Z nacionalnim bogastvom torej upravlja gospodarska družba, kar pomeni, da bo - ko bo nekdo kupil Telekom - nad njim bdelo tuje podjetje. Mogoče bi mu bilo treba skrb nekoliko olajšati in se znebiti še edinega koščka javnega zavoda na območju parka, to je Pomorskega muzeja, ki skrbi za muzej solinarstva? Denar od prodaje vstopnic so mu vzeli že pred nekaj leti in obljubili, da mu bo ministrstvo za okolje v zameno nakazalo vsako leto enega črnega, enega belega. Zdaj je ministrstvo še na to pozabilo. Za prihodnost solin naj ne bi bilo to nič usodnega, saj nacionalni interes tam varujeta koncesijska pogodba in načrt upravljanja. A kako dolgo še, če dogovorjeno lahko kar tako pozabimo?

Mogoče pa naključij v solinah sploh ni in je vse dogajanje tam le posledica dejstva, da v trenutni vladi pač ni nobenega primorskega ministra.
http://www.primorske.si/Mnenja/Komentar/Nakljucij-ni
http://www.primorske.si/2015/04/16/Udarnisko-v-muzeju-solinarstva

zoran13 · Objavljeno: 08 Apr 2015 14:27 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NEŽNOSTI

V Meksiku je kitov mladič iskal nežnosti od turistov, zato se je približal njihovi barki in se na njihovo veliko presenečenje pustil tudi božati.

Presenečenja, ki jih skrivajo izleti po morju so lahko neskončna. Tim Melling, 54 letnik iz Shepleya, ki je del West Yorkshire, to lahko potrdi. Med izletom s skupino turistov v zalivu San Ignazio v Meksiku, je videl, kako se jim je približal kitov mladič. Ta mali sesalec, ki je tehtal približno 36 ton, se je usmeril proti ladjici in si dovolil tudi božanje. Ti izjemno redki trentki so bili obekovečeni s temi nenavadnimi fotografijami:

http://www.tgcom24.mediaset.it/animali/messico-l-escursione-del-cucciolo-di-balena-alla-ricerca-delle-coccole-dei-turisti_2104871-201502a.shtml

zoran13 · Objavljeno: 11 Apr 2015 23:33 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

zoran13 · Objavljeno: 21 Apr 2015 13:16 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PETICIJA

S.O.S. ZA JADRAN

Zaustavimo črpanje nafte na Jadranu - zaščitimo skupno morje!

V času, ko bi morali pospešeno opuščati rabo fosilnih goriv, ekonomska kratkovidnost zagovarja koriščenje novih zalog nafte, premoga in plina, poleg tega pa krhke ekosisteme in lokalne skupnosti s tem neupravičeno izpostavlja tveganjem, ki bodo imela dolgoročne in nepovratne posledice. Nov takšen primer je program Vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov v Jadranskem morju.

A imamo dobro novico – sedaj lahko vsi izrazimo nestrinjanje s takšnimi načrti in s tem prispevati k zaščiti našega skupnega Jadranskega morja!

Kako?
V okencu na desni podpiši izjavo podpore gibanju S.O.S. za Jadran, ki se na Hrvaškem vztrajno in uspešno bojuje proti načrtom raziskovanja in črpanja nafte.

Klikni like na Facebook strani S.O.S. za Jadran: https://www.facebook.com/soszajadran.

V ponedeljek, 16. marca, se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji začela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrvaške. Greenpeace v Sloveniji v tem procesu sodeluje s pripravo komentarjev na gradivo in z zbiranjem podpore za kampanjo S.O.S za Jadran.

Hrvaška je namreč julija 2013 sprejela Zakon o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov, ki prvič v zgodovini omogoča črpanje nafte v hrvaškem delu Jadranskega morja. Vlada je morje razdelila na 29 območij, primernih za raziskovanje in potencialno črpanje – 8 v severnem Jadranu ter 21 v srednjem in južnem Jadranu, kjer je tudi večja verjetnost za odkritje zalog nafte. Velikost posamičnega območja je med 1.000 in 1.600 km2, skupaj pa obsegajo kar 90 % hrvaškega dela Jadrana. Vladni načrti dovoljujejo vrtanje 6 km od otokov oziroma 10 km od celine.

Prve koncesije za raziskovanje in črpanje so bile podeljene v začetku januarja 2015. Odločitev za podelitev koncesij je bila sprejeta še preden je bila dokončana Strateška okoljska presoja vplivov (Strategic environmental assessment, SEA). Koncesije je prejelo pet podjetij, in sicer skupaj za 10 območij, pretežno v srednjem in južnem Jadranu: Marathon Oil (ZDA) in OMV (Avstrija), ki imata skupaj koncesijo za 7 območij; ENI (Italija) in Medoilgas (VB) s koncesijo za eno območje; ter INA (Hrvaška, Madžarska) s koncesijo za dve območji. Pogodbe o koncesijski dejavnosti sicer še niso podpisane. Glede na sedanje načrte bi imela izbrana podjetja pravico do raziskovanja območij za največ 6 let, ob komercialnem odkritju pa bi jim pripadala pravica za črpanje zalog do 30 let. Glede na hrvaško zakonodajo bi morala vlada in podjetja podpisati pogodbo o koncesijski dejavnosti že do 2. aprila 2015, a ta rok se je zaradi pritiska S.O.S za Jadran in procesov čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji in Italiji prestavil za vsaj dva meseca.

Kaj je S.O.S. za Jadran?

Najmočnejši opozicijski glas na Hrvaškem, ki se bori proti vladnim načrtom, je koalicija okoljevarstvenih organizacij S.O.S. za Jadran, v kateri so združeni člani Zelenega foruma (Zelena akcija/FoE Hrvaška, Sunce, Zelena Istra, Žmergo, in BIOM), Greenpeace Hrvaška in WWF Adria. Koalicija že od začetka opozarja na nesprejemljivost projekta ter pomanjkanje transparentnosti in širše javne obravnave tako spornega vprašanja. Koalicija od hrvaške vlade zahteva opustitev načrtov, zagovarja pa tudi moratorij na raziskovanje in črpanje nafte v celotnem Jadranu.

Tekom svoje kampanje je koaliciji že uspelo zbrati široko javno podporo, ki se vsak dan veča, s svojimi aktivnostmi pa uspešno pritiskajo na odločevalce in ovirajo nadaljnje procese, ki bi omogočili črpanje nafte.

Zakaj podpiramo S.O.S. za Jadran?

Vsakršen načrt raziskovanja in črpanja fosilnih goriv je v tako krhkem okolju, kot je Jadransko morje, nesprejemljiv. Za pest evrov, ki bi šel ostankom fosilne industrije, bi ekosistem Jadrana in od njega odvisne lokalne skupnosti izpostavili neupravičenemu tveganju.

* Večino fosilnih goriv v svetu moramo pustiti neizkoriščenih, če se želimo izogniti najbolj uničujočim in neobvladljivim posledicam podnebnih sprememb.

* Raziskovanje in črpanje nafte ne more potekati brez onesnaževanja, tudi če ne upoštevamo večjih nesreč.

* Jadran je polzaprto morje s počasnimi tokovi, zato bi bile posledice naftnih razlitij še toliko bolj dolgotrajne in uničujoče.

* Jadran je že ogrožen zaradi prekomernega ribolova, onesnaževanja, transporta in podnebnih sprememb.

* Jadransko morje je skupno dobro. Morja ne poznajo meja, tudi naftna razlitja jih ne.

Namesto nove naftne avanture bi morali Jadran zaščititi pred novimi tveganimi posegi ter razmisliti o moratoriju na črpanje nafte in plina v našem skupnem morju in izkoriščanju obilice sončne energije v Sredozemlju.

Kaj želimo doseči?
Do 16. aprila želimo zbrati 10.000 podpisov podpore kampanji S.O.S. za Jadran.

Spet ti podpisi! Ali ima moj podpis sploh smisel?
Res je, dandanes mrgoli spletnih pozivov, peticij in podobnih nagovorov, ki vas prosijo za podporo.

A eden izmed načinov, da zaustavimo načrte za raziskovanje in črpanje nafte in plina v Jadranu, je okrepitev obstoječe opozicije z našimi glasovi. Vsi dosedanji uspehi kampanje S.O.S. za Jadran so v veliki meri temeljili na spletnem aktivizmu in izkazovanju podpore z zbiranjem podpisov. Odločevalci so nas opazili, pristop zaenkrat deluje!

V kolikor bomo pri zbiranju podpore uspešni, bomo ob koncu javne obravnave (16. aprila) podpise tudi uradno predali Veleposlaništvu Republike Hrvaške v Sloveniji.

17.826

Pozdravljen Zoran,

tisti podpis za Jadran, se spomniš? O, kako odmeva! S tvojo pomočjo smo namreč v le treh tednih zbrali več kot 10.000 podpisov podpore za skupino S.O.S. za Jadran. S tem si postal/a del ene največjih mobilizacij na področju okoljevarstva v Sloveniji! Nobenemu okoljskemu vprašanju še ni uspelo zbrati toliko podpore v tako kratkem času. Vseh, ki ste na svojih Facebook ali Twitter profilih delili slike Jadrana, pa je bilo tudi več kot 100!

Lahko smo nezaupljivi do spletnega aktivizma, a takšen odziv je izjemen dosežek, ki ne bo ostal neopažen. Skupaj smo poslali jasno sporočilo odločevalcem, da je zaščita skupnega morja pred črpanjem nafte prioriteta slovenske javnosti in da trdno podpiramo naše hrvaške kolege, ki se borijo za zaustavitev teh spornih načrtov.

Ker ste si vzeli čas in podpisali peticijo oz. objavili fotografijo – še enkrat najlepša hvala v imenu Greenpeace Slovenija in skupine S.O.S. za Jadran.

Še malce strokovnosti…
Res je, v preteklih tednih smo neumorno pozivali, pozivali, pozivali…in pozivali. A medtem smo sodelovali tudi v procesu javne obravnave tega vprašanja v Sloveniji, ki se je zaključila pretekli četrtek. S pomočjo Focus-a, društva za sonaraven razvoj, smo analizirali program hrvaške vlade za raziskovanja in črpanja nafte oz. plina v Jadranu, in na Ministrstvo za okolje in prostor oddali svoje komentarje. Greenpeace v Sloveniji ugotavlja, da je študija presoje vplivov na okolje, ki spremlja program, nezadovoljive kakovosti, v samem postopku javne obravnave v Sloveniji pa je bilo sodelovanje javnosti oteženo. Če vas zanima več, si lahko preberete naše sporočilo za javnost in celotno besedilo komentarjev. Vse je dostopno tudi na naši spletni strani.

Kaj sedaj?
Še ta teden bomo zbrane podpise predali ambasadi Republike Hrvaške v Sloveniji, medtem pa budno spremljali uradni odziv Ministrstva za okolje in prostor na program in nadaljevali s kovanjem novih idej za naše aktivnosti.

Glede na neuradne informacije, bi se naj namreč v začetku junija podpisovale koncesionarske pogodbe z izbranimi podjetji. Skladno z dvigajočimi poletnimi temperaturami, lahko tako pričakujemo tudi stopnjevanje pritiska S.O.S. za Jadran.

Redno vas bomo obveščali o poteku kampanje, veseli pa bomo tudi vsake vaše ideje oz. komentarja.

Novicam glede kampanje pa lahko sledite na našem Facebook oz. Twitter profilu ali na spletni strani.

S polnimi jadri naprej.

Ekipa Greenpeace v Sloveniji

Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si z izvajanjem kampanj prizadeva za varstvo okolja, za spremembo odnosov ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.

Greenpeace v Sloveniji
Kladezna 12, 1000 Ljubljana
@ | info.si@greenpeace.org
T | +386 5 9056 180
W | www.greenpeace.si
FB | www.facebook.com/greenpeace.si
TW | www.twitter.com/greenpeacesi

zoran13 · Objavljeno: 22 Apr 2015 13:05 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

REFERENDUM USPEL

Referendum uspel z 94,2 % glasov proti premogu kot energentu

Labinska državljanska lista Istre, ki jo vodi dr.Lucijan Mohorović, je organizirala javno predstavitev zaradi izgradnje TE Plomin C ter poslala stališča ministrstvu za kmetijstvo, ministru uprave Arsenu Bauku in predsedniku hrvaškega sabora Josipu Leki.
Mohorovičeva iniciativa je svojo predstavitev poslala zaradi "zelo resnih kršitev humanitarnih in demokratičnih pravic, ki so utemeljena v Ustavi", ter zaradi kršitev Aarhuške konvencije. Ta predstavitev je nastala po zakonodajnem referendumu v Labinščini 29.marca 2015, za katerega smatrajo, da je uspel.

"Nesprejemljiva je teza, da je referendum doživel neuspeh", pravi dr.Mohorović, ter navaja statistične podatke po kataremu je v mestu Labinu 6.326 prebivalcev z glasovalno pravico (od skupnega števila 11.703 prebivalcev), od katerih je 4.136 prebivalcev odšlo na volišča. Od tistih, ki so šli na referendum, se je 94,2% prebivalcev izjasnilo, da je proti premogu kot energentu za TE Plomin, medtem ko je tako udeležba po teh podatkih 65,38% (in ne 38,79% kot so objavljali mediji).

Po Mohorovićevih trditvah je prišlo do pomote, zaradi tega ker je v volilnem imeniku v Labinu 10.658 prebivalcev, kar je okoli tisoč manj od skupnega števila prebivalcev. Zaradi tega je Državljanska iniciativa Istre o spornih številkah v začetku aprila obvestila ministra uprave Arsena Bauka, a odgovora do sedaj še ni.

Ministstvo za kmetijstvo je poslalo, kot odgovor pobudi Državljanski iniciativi Istre, del poročila varuha človekovih pravic za leto 2014 v Hrvaškem Saboru, v katerem so ugotovili, da so "dobili pritožbo neformalne skupine državljanov Istrske županije" zaradi rekonstrukcije TE Plomin. Zanimivo je da poročilo varuhinje pravi:" da Študija o vplivu projekta Plomin C iz leta 2011 v enem delu vsebuje oceno vplivov na zdravje in poudarja, da Republika Hrvaška nima predpisane metodologije za oceno rizika za zdravje in ekosestavo, kot tudi ni predpisa o biološkem, zdravstvenem ali humanem monitoringu poslov za zaščito okoliša."

Zato pravobranilstvo zahteva, da se uskladi procedura ocene vplivov učinkov okolja na zdravje, ki je imenovana HIA procedura ter da se uporablja v sredinah, katere so izpostavljene predhodnim onesnaženjim, med katerimi se izpostavlja Istrska županija zaradi vpliva TE Plomin 1 in 2 ter Rockwoola. Pravobraniteljica Lora Vidović smatra, da bi vse to moralo skupno opraviti Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za zaščite okolja ter prostorskega urejanja.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/referendum-uspio-s-94-2-glasova-protiv-ugljena-498462
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/referendum-plomin-c-na-ugljen-ide-dalje-496765
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/volju-gradjana-vlada-ne-smije-ignorirati-496923
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/borba-protiv-te-plomin-c-na-ugljen-ide-dalje-497201

zoran13

PETICIJA

Predsedniku Vlade Mateu Renziju in vsem kandidatom za predsedstvo regije Veneto ter županu Venezie:

Venezia ni v nevarnosti zaradi naravnih vzrokov, marveč zaradi špekulacij in okoljskega opustošenja, ki ga povzroča človek. Zato Vas prosimo, da jo rešite, hkrati pa uaustavite lokalne projekte, ki ogrožajo njen obstoj, začenši z poglabljanjem in izkopom kanala Contorta, izriniti velike potniške ladje iz lagune in hkrati naredili iz Venezie svetovni simbol boja za ohranitev in zaščito lepote na celotnem planetu, izbrali trajnostni razvoj in za 100% čisto energijo.

* 1.maja 2015 zbrali že 55.516 podpisov državljanov sveta
* 2.maja 2015 zbrali že 82.281 podpisov državljanov sveta
* 4.maja 2015 zbrali že 110.775 podpisov državljanov sveta
* 19.maja 2015 zbrali že 123.101 odpisov državljanov sveta

https://secure.avaaz.org/it/italy_save_venice_1_1/?tXwYsbb

zoran13

MORSKA ISKRNICA & NOCTILUCA MILIARIS

SVETLEČE MORJE

Sijajne bioluminiscentne alge ponoči ob morskih obalah osvetljujejo morje z modrim odsevom, a ni vse, kar je lepo, tudi koristno. Fotografija je izpred par dni iz zaliva v bližini Hong Konga.

Čez dan pri dnevni svetlobi pa situacija ni tako briljantna. Dejansko gre za posledico onesnaženja morja in t.i. "cvetenje" in zaradi vsebujočih pigmentov v algah se morska voda navadno obarva roza-oranžno, pojavu pravimo tudi rdeča plima. Praviloma ta naravni pojav opažamo, tudi v našem morju, v bližini v morje iztekajočih se odpadnih voda in je indikator onesnaženosti morja. Obrežja Hong Konga so pač značilen primer tega, saj gre tam za enormno onesnaženje morja. Ker se alge masovno razmnožujejo, ponoči na dnu teh voda zmanjka kisika, kar uniči večino talne bentoške favne.

Dinoflagelatska alga iz družine Noctilucaceae je razmeramo velika zverinica, meri od 200 - 2,000 µm, torej je vidna celo s prostim očesom. Imenuje se morska iskrnica, imenovana tudi Noctiluca miliaris (je enocelični oklepni dinoflagelatski bičkar). Na morski površini tvori velike rdečerjave preproge. Ime iskrnica ima ta bičkar zato, ker se morje ponoči kar zaiskri, če z roko, veslom ali katerim drugim predmetom udarimo po gladini. V posebnih organelih ima iskrnica bioluminiscentno barvilo luciferin, ki povzroča iskrenje. Ta alga ne premore klorofila in zato za življenje potrebuje druge organizme; v vakuolah ima pogosto alge diatomeje, ki pa fotosintetirirajo in oskrbujejo iskrnico s kisikom in sladkorjem; značilna simbioza, saj iskrnica algo podnajemnico oskrbuje z ogljikovim dioksidom.
http://www.rtvslo.si/blog/doba/svetlece-morje/97296

RDEČA PLIMA

Oranžno, a ne nevarno morje

Morje ob obali v Simonovem zalivu je bilo danes živooranžne barve. Čeprav so mimoidoči zmigovali z rameni, češ da je gotovo kakšna barka spustila odplake v morje, to ne drži. Oranžnorjave zaplate na morju namreč povzroča cvetenje morske iskrnice, kar je v tem času pogost pojav tudi v našem morju.

Da bi z gotovostjo lahko trdili, ali gre res za cvetenje morske iskrnice, bi morali vzorec morske vode pregledati pod mikroskopom. A glede na fotografije in izkušnje iz preteklih let, doc. dr. Patricija Mozetič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo ocenjuje, da oranžne madeže povzroča prav to.

Cvetenje morske iskrnice, čemur pravijo tudi rdeča plima, so v slovenskem morju opazili že v preteklih letih. Danes se je pojavila v Simonovem zalivu, že v prejšnjem tednu pa v Kopru in Piranu. Madeže, ki so videti kot onesnaženje, povzročajo enocelični organizmi bičkarji z latinskim imenom Noctiluca scintillans. Ko se namnožijo, se zaradi pigmentov, ki jih vsebujejo, morje obarva oranžno, valovanje in tokovi pa jih zanesejo v zalive in mandrače. “Pojav ni škodljiv, ker ta vrsta ne proizvaja toksinov, ki bi se lahko prenašali preko prehranjevalne verige do ljudi. V izjemnih primerih lahko zaradi velikih koncentracij amonijaka kot produkta razgradnje hrane, s katero se iskrnica hrani, povzroči pomor rib, a pri nas to ni bilo nikoli zabeleženo,” pojasnjuje Patricija Mozetič.
http://www.mbss.org/portal/images/stories/raziskave/noctiluca-scintillans_morska-iskrnica_p-mozetic_x.jpg
http://www.primorske.si/2015/05/04/Oranzno--a-ne-nevarno-morje
http://www.mbss.org/portal/images/stories/raziskave/roza-plima_2_x.jpg
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/morje-cveti-kriva-je-morska-iskrnica
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=9819
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5314
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5315
http://buoy.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=164&Itemid=1
http://projects.mbss.org/osj/fotografije_2.html
http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=news&item=4&id=5047
http://edition.cnn.com/2015/01/26/asia/hong-kong-blue-algae/
http://imgur.com/gallery/no0vS

zoran13

OCEANOGRAFSKA BOJA VIDA

Roža vetrov prikazuje trenutne vetrne podatke iz Oceanografske boje Vida.

Prikazani so sledeči podatki:

* Trenutna hitrost in smer vetra (velika puščica - ■ rdeča barva) ter čas zadnje meritve.
* Povprečna smer vetra v prejšnji periodi 15 minut (mala puščica - ■ zlata barva).
* Temperatura zraka in temperatura vode na površini.
* Smer in povprečno višino morskih valov.

POZOR: Podatek smeri vetra označuje azimut iz katere veter piha. Tudi podatek smeri morskih valov je azimut od koder valovi prihajajo.

http://www.nib.si/mbp/sl/
http://www.nib.si/mbp/sl/tools/uw-cam
http://www.nib.si/mbp/sl/index.php?option=com_content&view=article&id=88:wind-rose&catid=2:uncategorised&Itemid=270

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Mar 2018 23:31; skupaj popravljeno 1 krat

***** NADALJEVANJE S 1.STRANI *****

VSAK NA SVOJI STRANI

Mercata in Splošna plovba ostajata vsaka na svojem bregu

Mercata v stečaju in Splošna plovba se včeraj na koprskem sodišču nista uspeli poravnati in bo zato o tožbenem zahtevku, ali je Splošna plovba Mercati dolžna plačati 51 milijonov evrov za njihov izstop iz družbe, odločalo sodišče. S pravdo nastajajo vse večji stroški, stečajni upravitelj Mercate Branko Đorđević pa priznava, da denarja za to nimajo.

KOPER > “Mislim, da sem se prav odločil, da s pravdo nadaljujemo, saj Mercata nima skoraj nobenega premoženja, s katerim bi lahko poplačali upnike in je ta pravda, v kolikor bomo uspešni, edini možen vir poplačila upnikov,” priznava stečajni upravitelj Mercate Branko Đorđević. Upa, da bo z upniki Mercate in Splošno plovbo do naslednjega naroka na sodišču uspel najti rešitev, da pravdo zaključijo.

Kot je pojasnil za Primorske novice, bo že naslednji teden objavil predlog za zbiranje nezavezujočih ponudb in bo še enkrat poskušal prodati Mercatin delež v Splošni plovbi. Da bo uspešen, pa ne verjame niti sam. “Edini, ki lahko ta delež kupi, je sedanji družbenik Splošne plovbe in tako postane 100-odstotni lastnik. Če se kdo drug odloči za nakup in prevzame tožbo, zelo tvega,” pravi Đorđević. Za poplačilo Mercatinih upnikov bi potreboval dobrih 31 milijonov evrov, na kakšno ceno pri prodaji deleža pa bi upniki pristali, ne zna oceniti.

Pred razpravno dvorano je Đorđević izmenjal kar nekaj ostrih besed z enim od upnikov Mercate, Rolandom Krajnikom, ki je Đorđeviću očital, da slabo dela in da bo celo predlagal, da ga zamenjajo, ker še vedno razmišlja, da bi Mercatin delež v Splošni plovbi prodal. Krajnik je prepričan, da novemu lastniku ne bi bilo v interesu nadaljevati pravdo, kar je zanj nedopustno, češ, da je v Mercati že zgubil dovolj denarja. “Gospod Krajnik tukaj nastopa kot upnik in kot delničar in mu je v interesu, da dobi denar na obeh straneh. Ampak če sem iskren, se redkokdaj zgodi, da bi bili v stečajnem postopku 100-odstotno poplačani vsi upniki, kaj šele družbeniki. Če se lahko kako dogovorimo, nima smisla trmasto vztrajati pri pravdi,” razmišlja Đorđević in dodaja, da bo upnike Mercate pozval, naj mu založijo vsaj milijon ali dva evrov, da lahko sploh nadaljujejo pravdo. “Že do zdaj so stroški pravde presegli stečajno maso, pa še danes so na naroku nastali dodatni stroški,” je zaskrbljen stečajni upravitelj. Prepričan je, da je najslabše čakati na odločitev sodišča, saj imata po njegovem mnenju obe strani svoj prav. “Treba je najti primerno ceno za vse sodelujoče in stvar se lahko zelo hitro reši. Trmarjenje z ene in druge strani nima smisla.”

Včeraj je na koprskem sodišču v pravdo proti Splošni plovbi želela vstopiti tudi družba Adria Capital Koper, večinska lastnica Mercate. Sodišče o tem še ni odločilo. Pooblaščenci Splošne plovbe iz odvetniške družbe Starman Velkaverh so temu oporekali in tudi sicer tožbeni zahtevek v celoti zavračajo. “Stečajni upravitelj nima nobenega razloga, da vztraja pri tožbi, ker lahko delež proda ali pa ga unovči po stečajnih postopkih. Če tega ne bi uspel, naj ga izroči upnikom. V vsakem primeru bo zanj lahko dobil le tržno vrednost,” pravi odvetnik Janez Starman.

Naslednji narok je predviden septembra. Koprsko sodišče pa je vmes v omenjeni pravdi z delno sodbo, ki je postala pravnomočna, že odločilo, da Mercata povračila za izstop ne more zahtevati od Petra Doehleja in Pomorske družbe, ker so bili sklepi skupščine zakoniti. Mercata mora tako samo zaradi tega poravnati 330.000 evrov stroškov, ki jih po zatrjevanju stečajnega upravitelja nima.
http://www.primorske.si/2015/05/27/Mercata-in-Splosna-plovba-ostajata-vsaka-na-svojem

KONEC LADJARJEV ?

Slovenija zapira vrata ladjarjem

“Odločitev večinskega lastnika Splošne plovbe bo gotovo šla v smer, da odide iz Slovenije,” je komentiral član nadzornega sveta Splošne plovbe Borut Grgič odločitev državnega zbora, da z 29 glasovi proti in 20 za zavrne predlog novele zakona o davku na tonažo.

V Splošni plovbi ocenjujejo, da je zakon o tonaži eden od najslabših v Evropi in so na ustavno sodišče vložili tudi predlog za presojo ustavnosti.
https://www.primorske.si/slovenija/slovenija-zapira-vrata-ladjarjem

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jul 2015 21:14; skupaj popravljeno 1 krat

DOUBLE CENTURY

Ugledni oblikovalec Cristopher Seymour je osmislil superjahto, ki bo, ko bo zgrajena, pometla z vso konkurenco. Imenovala se bo Double Century, iela bo devet palub, dvigovala se bo kar 27 metrov nad morjem, njena dolžina bo 200 metrov, kar je približno dvakratna dolžina nogometnega stadiona.

Ta mega jahta bo za 40 metrov daljša od trenutno največje na svetu, luksuzno urejeno Azzama v lastništvu vladarja Združenih Arabskih Emiratov. Ko bo končana bo dana na stran 4yaht, ki je specializirana za prodajo luksuznih plovil, ki je objavila Seymourjeve načrte tega plovila.

Pričakuje se, da bo kupec za to gigajahto moral plačati vrtoglavih 770mio$. Ugledni oblikovalec Cristopher Seymour meni, da bo z izgradnjo mega jahte Double Century ponovno začela nova tekma pri gradnji megajaht.
http://www.4yacht.com/news-yachts
http://www.jutarnji.hr/gigajahta-double-century/1356783/?foto=1
http://www.jutarnji.hr/gigajahta-double-century/1356783/?foto=2
http://www.jutarnji.hr/gigajahta-double-century/1356783/?foto=3
http://www.jutarnji.hr/gigajahta-double-century/1356783/?foto=4
http://www.4yacht.com/yachts-for-sale

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jul 2015 21:06; skupaj popravljeno 5 krat

PETICIJA

MARKOVEC BREZ VINJETE
* do sedaj podpisnikov peticije že 1255

Prispevaj svoj podpis in preidi od besed k dejanjem. Podpiši peticijo proti censtninjenu predora Markovec.

http://www.pravapeticija.com/markovec_brez_vinjete
http://www.regionalobala.si/novica/predor-markovec-brez-vinjet-skoraj-nemogoce
http://www.regionalobala.si/novica/dokoncno-skozi-predor-markovec-le-z-vinjeto

MARKOVEC BREZ VINJETE

Z bližnjim odprtjem predora Markovec, do katerega naj bi prišlo najkasneje sredi meseca maja, je vse bolj vroča debata o tem, kako urediti način cestninjenja. Zaradi slednjega bi skoraj bili ob lep kos obale, vendar so nato pristojni pristali na to, da bo alternativna cesta tista preko Markovca. Začetek postopka za prekategorizacijo obalne ceste iz državne na lokalno se je pričel, nato bo država tudi zemljišča prepisala na občini Izolo in Koper. Od vinjetnega sistema pa ne odstopa.
Regional obala

VINJETE RAZLOG ZA ISTRSKO NEPOKORŠČINO

http://www.primorske.si/2015/05/26/Vinjete-razlog-za-istrsko-nepokorscino

KRAJANI ŽE NAPOVEDUJEJO ZAPORE

http://www.primorske.si/Novice/Istra/Krajani-ze-napovedujejo-zapore

MISEL DNEVA

Samo 47 kilometrov obale imamo in ne 470, pet kilometrov pa je zaseda cesta, kar je zame navaden kriminal.
Livio Jakomin, prometni strokovnjak
Torek, 26.maja 2015
www.primorske.si/

zoran13

ETNO BATANA

Mala batana za spomin iz Pirana

Piran in vsa Istra imata nov etno spominek, ki je veliko več kot to. Je verodostojen posnetek tipičnega istrskega plovila batane, okrasek, lahko bi bil protokolarno darilo ... Nenazadnje pa je tudi izziv za ljubitelje modelarstva, saj spominek lahko vsakdo sestavi v nekaj urah in pobarva po svojem okusu.

Vse se začne z dvema kosoma vezane plošče. “Gre za dva milimetra debelo, izjemno močno in vodoodporno vezano ploščo, v kateri so lasersko izrezani vsi sestavni deli batane z ravnimi boki na vesla,” z opisom spominka začne Slobodan Simič Sime iz zavoda Mediteranum.

V kompletu je še brusni papir, s katerim mora sestavljalec nekoliko poravnati robove, in navodila za sestavljanje. “Potrebujemo le še nekaj ščipalk, lepilo za les in lepilni trak, ki drži kose skupaj, dokler se lepilo ne strdi. Pa nekaj prostega časa; od štiri do šest ur, odvisno od spretnosti,” našteje Simič. Ladjico nato lahko pobarva vsak po svojem okusu.

Kdor želi batani namestiti še jadra, bo potreboval še približno tri ure natančnega dela. Material - deli za krmilo, jambor, vrvice in že sešito jadro - pa bo dobil v dodatnem kompletu.

Model batane je verodostojen posnetek pravega plovila v merilu 1:12. “Zdaj ni več razloga, da na primer gostilničarji rečejo, da so kupili poceni kitajsko barčico in jo postavili za okras, ker se pri morju pač spodobi to imeti,” pravi Simič, ki je tudi avtor načrtov. Model batane je v celoti iz lesa, sestavlja ga 36 koščkov, nadgradnja za jadra pa ima še 13 delov. Čeprav bo spominke oziroma sestavljanke mogoče kupiti šele čez kakih deset dni, pa je Simič načrte za njihovo izdelavo že prodal tudi društvu za ohranjanje dediščine iz Umaga. Male batane bodo tako izdelovali tudi na Hrvaškem. Ljubitelji ladjedelske dediščine iz obeh strani Piranskega zaliva pa že snujejo tudi načrte za model savudrijske batane in drugih vrst, ki so jih v preteklosti uporabljali ob obalah Istre.

“Da smo razvili spominek, smo potrebovali štiri mesece in pol dela, kar je precej več, kot smo sprva mislili. Izdelali smo kar deset prototipov, preden so vsi koščki padli točno vsak na svoje mesto in je batana takšna, kot mora biti. Končni izdelek pa je celo boljši, kot smo se nadejali,” je navdušen Simič.

Komplet za batano na vesla stane 48 evrov, nadgradnja za jadro pa še 29 evrov. “Kupiti jih bo mogoče le pri zavodu Mediteranum. Če bi jih prodajali pri drugih trgovcih, bi bila zaradi visokih marž cena precej višja. S tem pa bi se oddaljili od cilja, to pa je, da batano kupi čim več ljudi, spozna postopek njene gradnje in tudi na tak način ohranja dediščino,” še dodaja. V zavodu Mediteranum pa bodo prodajali tudi že sestavljene batane.
http://www.primorske.si/2015/05/29/Mala-batana-za-spomin-iz-Pirana

zoran13 · Objavljeno: 15 Jul 2015 21:13 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

BARŽA P-MAX

Največja slovenska ladja je - barža

Slovenski ladijski vpisnik bo dobil novo “ladjo”. V resnici gre za baržo z imenom P-Mak, ki jo je kupilo koprsko podjetje Ocean Koper. A Slovenija nima posebnega vpisnika za barže, zato je nova pridobitev vpisana v ladijskega. Konec tedna jo bodo prevzeli v Rotterdamu in jo takoj odvlekli na prvo delovno nalogo v Maroko.

V podjetju Ocean Koper, ki je v lasti tržaškega Oceana, se ukvarjajo predvsem s pomorsko vleko velikih tovorov. To so tovori, ki so preveliki ali pretežki za prevoze na ladjah. Naložijo jih na plavajoče pontone ali barže, ki so brez lastnega motorja in jih po morju vleče vlačilec. Ocean Koper je lani, denimo, sodeloval pri projektu dvigovanja nasedle ladje Costa Concordia, tako da je med italijanskimi ladjedelnicami in otokom Giglio po morju prevažal potrebno opremo. Trenutno so pogosto zaposleni s prevozi delov potniških ladij za italijanske ladjedelnice Fincantieri.

Z vpisom barže P-Mak bo v slovenskem ladijskem vpisniku 13 vpisov, a le tri plovila bi lahko šteli med prave ladje. To so manjši potniški barki Portorož in Laho ter jahta Adriatic Star v lasti portoroškega podjetnika Vladimirja Poliča. Večji del flote s slovensko zastavo tako sestavljajo druga plovila. Poleg novovpisanega P-Maka sta tu še dve barži, P4 in P9, pa plavajoča delovna bagra Martin Krpan in Ankaran ter pet vlačilcev Adrie Tow (Maks, Sirius, Wotan, Neptun in Zeus).

V floti so doslej imeli tri vlačilce in dve manjši barži, dolgi 65 in 75 metrov. “Ti sta postajali že premajhni, zato smo se odločili za nakup nove in sodobno opremljene barže. Sčasoma bomo eno od manjših prodali,” pravi direktor podjetja, kapitan dolge plovbe Radko Malačič. Barža P-Mak je dolga 91 metrov, široka 27 metrov in bo z 10.000 tonami nosilnosti največja barža v lasti podjetij, ki imajo sedež v državah Jadrana, in tudi ena večjih v Sredozemlju. Zgradil jo je nizozemski Damen v svoji ladjedelnici na Kitajskem, sodi pa med barže, ki imajo vgrajen tudi balastni sistem, tako da lahko pri natovarjanju tovora plovnost regulirajo tudi z balastnimi vodami.

Malačič pravi, da so za novozgrajeno baržo odšteli približno pet milijonov evrov. V Jadranu je še ne bo videti tako kmalu, saj jo je že vzelo v najem italijansko podjetje Fagioli, s katerim Ocean Koper tesno sodeluje. P-Mak bo v maroškem pristanišču Jorf Lasfar selila pristaniški dvigali med dvema terminaloma.

Podjetje se je pred nedavnim pridružilo Združenju ladjarjev Slovenije, saj v podjetju menijo, da se povezani ladjarji laže pogovarjajo z državnimi organi. “A ne moremo se šteti med ladjarje v pravem pomenu besede, saj nimamo pravih ladij,” še pravi Malačič. Na sedežu podjetja v Kopru so trije zaposleni, posadke za delo na plovilih pa najemajo, ob polni zaposlenosti potrebujejo približno 36 pomorščakov.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Najvecja-slovenska-ladja-je---barza
http://www.ocean-koper.com/
http://www.ocean-koper.com/Fleetlist.htm

zoran13 · Objavljeno: 26 Jul 2015 10:12 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NOVOFUNLANDEC RIGEL

14. aprila 1912 okoli polnoči je potonila mogoča ladja Titanik, za katero so menili, da je nepotopljiva. Med potniki pa je bil tudi prvi častnik Škotske William McMaster Murdoch s svojim velikim črnim novofurlandcem Riglom. Poleg Rigla je bilo na Titaniku še dvanajst drugih psov, ki jih je en član posadke vsak dan sprehajal po krovu, kar je postal pravi dogodek, ki so ga potniki prišli gledati. Parada je postala tako popularna, da so 15. aprila želeli organizirati pasjo predstavo. Na žalost pa do tega nikoli ni prišlo.

Kaj se je zgodilo s psmi?
V megli in temi je Titanik zadel ledeno goro, kar je to »nepotopljivo« ladjo poslalo pod vodo. Vemo, da je tisto noč izgubilo življenje 1522 ljudi, 714 ljudi pa je preživelo, kaj pa se je zgodilo z dvanajstimi psi, pa ni tako znano. Kljub temu, da je veliko ljudi umrlo zaradi premajhnega števila rešilnih čolnov, je prvi čoln imel prazne sedeže. Nekateri potniki so se varno vkrcali na čoln s svojimi psi, ko pa je ena potnica, Helen Bishop, izvedela, da primankuje prostora, je pustila svojo ljubljenko za seboj. Še sedaj se žalostno spominja, kako je njen pes Frou Frou zagrabila njeno obleko, da njena gospodarica ne bi odšla. Ann Isham se svojemu psu, ki je bil očitno prevelik za čoln, ni želela odpovedati. Da bi naredila vse, da bi ga rešila, so jo tako našli zmrznjeno v vodi, medtem pa je še vedno objemala svojega psa.

Kaj pa Rigel in ostali psi?
Murdoch ni mogel zapustiti svoje dolžnosti in reševati psa. Po trku so ga videli, kako je pomagal pri evakuaciji, potem pa ga je zajel veliki val in odnesel s palube. Nikoli več ga niso videli. Neznani potnik je stekel k psom, da bi jih rešil iz kletke, preden bi lahko utonili v njih, na žalost pa je večina psov enostavno izginila v mrzli vodi. Drugačna usoda pa je doletela Rigla, ki je bil vzrejen za delovanje v težkih pogojih, tudi za plavanje v Atlantiku. Njegovo telo je vsebovalo enake mehanizme proti hipotermiji oziroma podhladitvi, kot jih imajo polarni medvedje, kar mu je dovoljevalo, da je v vodi najprej iskal svojega lastnika, nato pa se je odločil, da bo ostal v bližini rešilnega čolna 4. Pes je bil prevelik, da bi ga lahko potegnili v čoln tudi, če je bil prostor, vendar se je zdelo, da so ljudje v čolnu huje trpeli kot pes v vodi.

Rigel rešitelj
Dve uri kasneje je Titanik izginil pod vodo, ladja Karpatija pa je končno prispela in začela reševati preživele potnike, kar je bilo v temi in megli težko. Rešilni čoln 4 je bil oddaljen od ostalih čolnov in kmalu se je Karpatija začela premikati stran, nevedoč za ta čoln, saj so bili njeni člani prešibki, da bi klicali na pomoč. Vendar pa je bil nekako Rigel dovolj pri močeh, da je lahko lajal, kar je ladja slišala in se vrnila do čolna 4 ter tako rešila še preostale preživele.

Po vrnitvi v New York se je zgodba o Riglu razširila in ker je bil njegov lastnik mrtev, se je posadka Karpatije odločila, da ga bo posvojila in ga poimenovala Brigg.
http://www.happy-doggy.si/novice-in-zanimivosti/pasje-novice/5180-pes-heroj-na-titaniku.html#sthash.m5XIwQwE.dpuf
http://www.dailymail.co.uk/femail/article-2128731/Women-PETS-There-menagerie-animals-aboard-Titanic--chances-survival-depended-entirely-pedigree.html
http://www.williammurdoch.net/articles_09_Murdochs_herioc_dog_Rigel.html

OBALNI STRAŽARJI, KI MAHAJO Z REPOM

V Sloveniji nimamo psov, usposobljenih za reševanje iz vode, na italijanskih plažah pa imajo t. i. operativne kinološke enote v poletni sezoni kar veliko dela. Psi sicer niso prvi protagonisti reševalnega dvojca, kot velja pri njihovih kolegih ruševinarjih ali lavinskih psih, ampak predvsem koristni pomočniki vodniku reševalcu.

“Reševalec sam običajno porabi 30 odstotkov energije za to, da pride do utapljajočega, in 70 odstotkov za to, da ga privleče do obale. S pasjim pomočnikom pa lahko 70 odstotkov energije vložimo v prihod do človeka, tako da smo hitreje pri njem, in le 30 odstotkov za vračanje, saj nam pri tem pomaga pes, ki reševalca in ponesrečenca privleče do obale. Zato je takšno reševanje bolj učinkovito,” je o bistveni prednosti reševanja iz vode s pomočjo psov povedal Max Della Valle, predsednik operativnih kinoloških enot za reševanje iz vode v Furlaniji-Julijski krajini, ki imajo svoj sedež v Trstu, delujejo pa v okviru italijanske šole za reševanje iz vode s pomočjo psov (S. I. C. S.).

Plaža v parku Caravella v Sesljanskem zalivu je ena od tistih, kjer je mogoče reševalne pse v poletni sezoni srečati vsak dan. Max, ki je že dolgo reševalni mojster, inštruktor reševalcev, pa tudi reševalnih psov, je tam zaposlen. Družbo mu dela osem let stara labradorka Pia. Poleg njiju za varnost na plaži skrbita tudi Maxov kolega Christiano in pet let star labradorec Gighen. To sta trenutno dve profesionalno angažirani operativni kinološki enoti za reševaje iz vode na območju Furlanije-Julijske krajine. Vse ostale enote delajo prostovoljno. V regiji, predvsem v Trstu in bližnji okolici, je trenutno 27 aktivnih reševalnih parov, od leta 2000, ko so začeli s šolanjem, pa so usposobili 145 parov.

“Vse skupaj se je rodilo iz želje po obisku plaže s svojim psom, saj je italijanska zakonodaja to prepovedovala. Z leti treninga, prostovoljnega dela in dokazovanja, prepričevanja oblasti, da smo koristni in potrebni, pa smo dosegli, da nas upoštevajo in priznavajo. Ljudje, ki so na začetku zgroženi telefonarili policistom, obalni straži in še komu, češ da je na plaži pes, so nas sprejeli in se bolje počutijo, če smo v bližini,” pravi Max. Prostovoljne kinološke enote so na vrhuncu poletne sezone prisotne na marsikateri plaži v Tržaškem zalivu. Za varnost skrbijo tudi na raznih športnih prireditvah ob morju.

Čeprav so človeško-pasji tandemi izšolani za reševanje iz vode, imajo največ dela na kopnem, kjer morajo vodniki pogosto komu pomagati zaradi slabosti, koga oživljati zaradi zastoja srca, kakšnemu otroku oskrbeti rano zaradi padca ipd. Tudi našemu sogovorniku se kljub dolgoletnim izkušnjam z reševanjem iz vode in šolanjem psov za to nalogo še ni zgodilo, da bi moral s svojo Pio res nujno in hitro v reševalno akcijo, pri kateri so odločilne sekunde.
Bolje preprečiti kot reševati

“Najino delo je predvsem preventivne narave. Če opazim, da ima kdo v vodi težave zaradi močnejšega toka ali valov - običajno gre za starejše ljudi - mu greva s Pio naproti. Ona vleče za sabo reševalni obroč. Vse skupaj obrnem na hec, in človek se hvaležen oprime obroča, Pia pa ga povleče na obalo. Zanjo je to neke vrste trening, s katerim ohranja dobro kondicijo,” je še povedal postavni kopališki mojster, medtem ko je reševalka Pia mirno ležala na zanjo določenem mestu v senci. To je tudi zasluga šolanja, saj morajo biti psi za reševanje iz vode vajeni vseh motečih dejavnikov na plažah, kjer se poleti zbere množica najrazličnejših ljudi. Gneča, smeh, kričanje in vriskanje otrok, razne igre, žoge, sladoledi … nič jih ne sme zmesti.

Šolanje reševalnih psov poteka na kopnem in v vodi. Zato ima tudi tržaška enota dve vadbišči, v Trstu in Sesljanu. Usposabljanje je zastavljeno tako, da pes ni prvi in edini protagonist reševanja, ampak le koristen pomočnik reševalca, kar pomeni, da ne gre nikoli sam reševati v vodo. Izjema so treningi in prikazi za javnost. Zaradi toge italijanske zakonodaje, ki psom ne dovoljuje na plažo, so se prva tri leta na vodne treninge vozili v Ankaran, potem pa so se dogovorili za vadbo v Sesljanu, kjer trenirajo celo leto, z izjemo zimskih mesecev, od decembra do februarja, ko temperatura vode pade pod sedem stopinj Celzija. V zahvalo za to v Sesljanu poleti že vrsto let skrbijo za varnost na plažah.

Dobro vzgojen pes lahko že po treh mesecih treninga pridobi potrebno znanje za osnovno licenco, ki kinološki enoti omogoča vstop na plažo in v vodo. Na izpitu mora poleg osnov poslušnosti pes dokazati, da je po navodilih vodnika sposoben s pomočjo rešilnega obroča ali jopiča iz vode rešiti eno ali dve osebi. Kandidata za licenco, ki jo je treba potem vsako leto obnoviti, morata uspešno prikazati tudi reševanje osebe iz vode z uporabo čolna in vleko čolna k obali. Poleg tega morata drug ob drugem plavati več minut, pes pa pri tem ne sme ovirati vodnika ali zaostajati.

Prav prosto plavanje je za psa po Maxovih besedah najtežje. Če pa ima pes cilj, če mora na obalo privleči človeka ali dva, ali pa čoln z nekaj ljudmi, bo vlekel, dokler ne pride na obalo.

Res pa je, da je reševalno območje za pasje reševalce, tako kot za kopališke mojstre, omejeno na 200-metrski obalni pas.
Psa je lažje usposobiti kot vodnika

“Po tej osnovni licenci, ki je šele začetek, se mora vodnik psa dodatno usposabljati. Nadgraditi mora osnovno znanje prve pomoči in oživljanja, pridobiti licenco za reševalca iz vode, poskrbeti za dobro telesno kondicijo in dobro poznavanje psa, tako da je najtežje oblikovati človeški del kinološke reševalne enote, saj je pes genetsko že pripravljen za to,” je o nadaljnjem šolanju, potrebnem za pridobitev operativne licence, povedal Max. Dodal je, da morajo psi obvladati tudi številne druge naloge, kot je na primer ta, da se potopijo pod prevrnjen čoln in preverijo, če je kdo pod njim, da mirno počakajo na mestu, medtem ko se vodnik potopi k človeku, ki se je že začel potapljati, da skočijo v vodo z višine itd. Vodnikom omogočijo tudi tečaje ravnanja z defibrilatorjem in drugimi reševalnimi pripomočki ter različne specializacije za specifične aktivnosti v vodi, kot so potapljaški tečaj, tečaj za vaditelja čolna, za pridobitev meteoroloških znanj, reševanja iz rek, komunikacijo v sili itd.

“Na prvem mestu pri učenju je igra. Še posebej igra z neznanci. Tako kot vsi delovni psi morajo imeti tudi reševalci iz vode zelo dober odnos z drugimi ljudmi. Ena osnovnih iger je t. i. vleči in spusti, pri čemer se pes najprej igra z lastnikom, potem pa z različnimi neznanci, ki pri tem oponašajo kretnje, značilne za utapljajoče se osebe. S tem začnemo na tleh, potem v nizki vodi in kasneje v globoki, tako kot z vsemi ostalimi vajami,” je razložil Max.

Tako kot vsak človek tudi vsak pes ni primeren za reševalca iz vode. Šolanje je sicer odprto za vse, če pa pes noče v vodo ali se v njej nelagodno počuti, najverjetneje ne bo postal reševalec. Tudi vodniki, ki so bolj slabi plavalci, težko postanejo reševalci.

Med psi, ki so že po naravi najbolj primerni za reševalce, so labradorci in zlati prinašalci. So igrivi, zelo radi imajo vodo in prinašanje. Vse naloge namreč temeljijo na prinašanju. Pes prinaša nekaj nazaj, to pa je naravna, nagonska danost, ki jo imajo prinašalci že v sebi. Zato jih je tudi največ. Nekateri uporabljajo tudi druge pasme, ki pa ne dosegajo takšnih rezultatov. Včasih so za najboljše pse reševalce veljali novofundlanci. Ti so imeli reševanje v genih, tako da so človeka, ki je v vodi preveč razigrano čofotal in šprical naokrog, hočeš nočeš privlekli na obalo. Zaradi modnih trendov, povezanih z lepotnimi tekmovanji, pa so se številni vzreditelji teh kosmatih velikanov (kdo se ne spomni Jakoba iz filma Sreča na vrvici) usmerili v skrb za lepo gosto dlako in novim lastnikom teh psov celo priporočajo, naj jim ne dovolijo prepogosto v vodo, zaradi česar novofundlanci žal izgubljajo svoje značilnosti in sposobnosti.

Do pred kratkim so imeli tudi v tržaški sekciji novofundlanca, Inka, ki je prihajal z vodnico iz okolice Sežane, a je žal preminil. To je bila prva slovenska enota v okviru sekcije. V Sloveniji, ki je na področju reševalnih psov na kopnem v svetovnem vrhu, podobnih enot za reševanje iz vode s pomočjo psov ni. Glede na dolžino naše obale se to ni zdelo nikomur smiselno ali potrebno. So se pa tržaške kinološke enote že uspešno predstavile v Kopru, kjer so prvič v tujini demonstrirale različne oblike reševanja iz vode in so, tako Max, zelo zainteresirani za kakršnokoli obliko sodelovanja.
Med reševalci tudi dva pit bulla

V svojih vrstah imajo tudi dva pit bulla, psa pasme, načrtno vzgojene za pasje boje, ki ni ravno na dobrem glasu. “Za razliko od prinašalcev, ki vsak predmet, ki jim ga vržeš, takoj prinesejo, pit bull najprej pomisli, kako bi ga uničil, zato so redki primerni za to delo, a nekateri so. Ker so preveč suhi in mišičasti, pa morajo pri delu obvezno uporabljati plavajočo oprsnico, ki jih drži na vodi,” je pojasnil Max. S tem v zvezi je dodal, da si glede na to, da so jih pred leti preganjali s plaže, danes pripisuje tudi nekaj zaslug za to, da hočejo vsi pobožajo pit bulla, ki z oprsnico dokazuje, da je pes za reševanje iz vode. Zato, ker vedo, da to pomeni, da gre za izšolanega, dobro vzgojenega psa, ki nikomur ne bo naredil nič hudega. Ponosen je na to, da psi za reševanje iz vode med ljudmi danes vzbujajo zaupanje in spoštovanje.

Na območju, kjer delujejo, z varnostjo kopalcev ni večjih težav, saj je morje relativno mirno in obala lahko dostopna, vseeno pa je treba biti pozoren. “Ravno včeraj se je zgodilo, da se je neki fant skoraj utopil, in to dva metra od obale. Spodrsnilo mu je, in ker ni znal plavati, se je začel utapljati. Prijatelj zraven je mislil, da se šali, in ga je še sam nekajkrat potunkal, a se je na koncu vendarle vse dobro končalo,” pripoveduje Max in na podlagi izkušenj opozori, da se največ nesreč v vodi zgodi le nekaj metrov od obale, še posebej na peščenih plažah, kjer se v tleh skrivajo tudi nevarne luknje. Dogaja se, da človek naenkrat izgubi podlago, in če ne zna plavati oziroma je slab plavalec, ga lahko zgrabi panika, in nesreča ni daleč. V Sesljanskem zalivu s tem ni težav, zato pa se morajo reševalci velikokrat ukvarjati s poškodbami hrbtenice. Te si “priskočijo” mladci, ki se z bližnjih pečin poganjajo v morje.

Enote italijanske šole za reševanje iz vode s pomočjo psov, ki so prisotne v vseh regijah, saj se veliko nesreč zgodi tudi na rekah, so lani iz vode rešile 33 ljudi, letos pa že pet, čeprav se glavna sezona, ferragosto, še ni začela. Kot je povedal Max, v Sesljanskem zalivu do nedavnega ni bilo večje potrebe po reševanju, saj so v zaliv hodili predvsem domačini in Slovenci, ki so tam tako rekoč doma. Prvi in drugi so načeloma dobri plavalci. Razmere so se nekoliko spremenile, odkar bližnji avtokamp in prenočišča v kraju obiskuje vse več gostov iz vzhodnoevropskih držav, kjer nimajo morja in zato ne znajo najbolje plavati. Da bi imel razmere na morju čim bolj pod nadzorom, ima vzpostavljen zelo dober odnos z otroki in najstniki, ki so vsak dan na plaži. Pri tem ima psička Pia pomembno vlogo, saj jim je na neki način zgled, ki mu sledijo: biti oziroma postati reševalec ter pomagati sočloveku. “Oni so moje pomožne oči in ušesa. Vidijo vse, kar se dogaja vzdolž obale, in me takoj obvestijo, če kdo meče kamenje v vodo, lovi ribe ali je v težavah. V zameno za to jih Pia sem pa tja reši iz vode,” je še povedal, potem pa sta s pomočjo enega od zagorelih mulcev pokazala, kako to gre.

Fant je, navdušen, da lahko sodeluje v demonstraciji reševalne akcije, takoj zaplaval nekaj deset metrov od obale, kjer je začel kriliti z rokami in čofotati. Pia je z rešilnim obročem, ki ga je vlekla za sabo, takoj odplavala proti njemu, se na Maxov znak kakšen meter pred njim rutinsko obrnila, da “utapljajočega” ne bi opraskala s kremplji, potem pa fanta, ki se je oprijel obroča, varno pripeljala do plaže.

Pia je že njegov drugi reševalni pes. “Dobil sem jo, ker je vzreditelj ocenil, da ni dovolj lepa za pasje razstave. Kakšna sreča,” je sklenil Max, ki se ima tudi sicer za zelo srečnega človeka, saj mu je uspelo povezati svojo ljubezen do morja in plavanja z ljubeznijo do psov in izrednim čutom za pomoč sočloveku in se s tem tudi preživljati.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Obalni-strazarji,-ki-mahajo-z-repom.aspx

PES ZA REŠEVANJE IZ VODE

Tako kot privsakem reševanju je tudi tukaj pes zaradi svojih telesnih sposobnosti in izjemne odločnosti odličen pomočnik reševalca iz vode. Najprimernejša pasma za reševanje iz vode so novofundlandci, saj imajo lastnosti, ki so pri reševanju iz vode zelo dobrodošle:

* moč: vleče lahko več ljudi ali čoln, ki tehta več ton;
* vzdržljivost: plava lahko več ur in izjemno dolge razdalje;
* odpornost proti mrazu, zaradi česar je zelo učinkovit in lahko tako prične z reševanjem, medtem ko potrebuje potapljač okrog pet minut za pripravo;
* mirnost: ne glede na razmere pomirja morebitne žrtve;
* vztrajnost, zaradi katere ne bo od naloge nikoli odnehal;
* takojšnja razpoložljivost: ne potrebuje opreme.

Mladiči, namenjeni za reševanje iz vode, se usposabljajo glede na njihovo moč mišic in močno strukturo okostja. Samce za razplod je treba redno rentgensko pregledovati zaradi nevarnosti displazije kolkov.

PES REŠEVALEC IZ VODE

Kadar kdo v vodi zaide v težave mu na pomoč priskočijo psi reševalci iz vode. Pomoč psov ponesrečencem v vodi ima že dolgo zgodovino - med drugim naj bi bil leta 1912 na krovu nesrečnega Titanika prisoten tudi novofundlandec Rigel, ki je po nesreči rešil kar nekaj človeških življenj. Rigla je skupaj z drugimi psi iz pesjakov spustil eden izmed potnikov, ki je želel psom prihraniti gotovo smrt v zaprtih kletkah. Rigel naj bi nato iskal svojega lastnika v ledeno mrzli vodi, kasneje pa začel spremljati enega izmed rešilnih čolnov. Več kot dve uri po nesreči je na pomoč potnikom prispela ladja, ki pa zaradi teme in meglice nad vodo ni opazila rešilnega čolna in bi vanj zagotovo trčila, v kolikor nebi Rigel z glasnim laježem opozoril posadko ladje na rešilni čoln.

Scuola Italiana Cani Salvataggio – S.I.C.S.
Italijanska šola oziroma združenje S.I.C.S. je največja in najstarejša organizacija, ki se v evropskem prostoru ukvarja s šolanjem psov za reševanje iz vode ter skrbi za varnost v vodah. Ta šola je edina, ki sistematično spremlja plaže z reševalnimi tandemi, v več kot dvajsetih letih delovanja pa so rešili že na desetine življenj, zaradi česar so zelo cenjeni tako v strokovni, kot tudi v splošni javnosti. Združenje danes šteje preko 350 enot, ki so razporejene po celotni Italiji. Svoje aktivnosti izvajajo v sodelovanju z obalno stražo, nekatere pa tudi z drugimi enotami, ki so zadolžene za varnost v vodi.

Psi rešujejo tako tiste ljudi, ki so omagali med plavanjem kot tudi tiste, ki so padli s čolna ali pa doživeli kakšno drugačno nesrečo na vodi. Vsak pes deluje v tandemu s človeškim reševalcem, ki je hkrati tudi trener psa. Takšne ekipe so prisotne na plažah oziroma morju, spremljajo pa tudi dogajanje na jezerih. Dolgoletne izkušnje na tem področju so jim omogočile, da so razvili posebno tehniko reševanja, kjer lahko en reševalni tandem psa in njegovega vodnika reši kar tri ljudi hkrati – reševalec dva ponesrečenca priveže na psa, nato pa lahko sam pomaga še tretjemu. S pomočjo psov so tako takšni tandemi veliko uspešnejši, kot bi bili sicer.

Šolanje reševalca iz vode, ki za krmarjenje uporablja kar svoj rep
Za opravljanje tega poklica je najpomembneje, da ima pes v sebi nagon oziroma željo po reševanju. Ob izpolnjevanju tega kriterija pa je za to delo primeren vsak pes, ki je težek vsaj 30 kilogramov, samo po sebi pa se razume, da mora imeti takšen pes rad vodo. Med reševalci iz vode prevladujejo predvsem labradorci, novofundlandci in zlati prinašalci, razlog pa je predvsem njihova ljubezen do vode. Poleg tega pa so psi teh pasem ubogljivi in mirni, hkrati pa so zaradi njihovih fizikalnih lastnosti – imajo za vodo nepropustno dlako in plavalno kožico med prsti - boljši plavalci od drugih psov, zaradi česar so odlični reševalci.

Pse šolajo s pozitivnimi metodami, ki temeljijo na tesnem prijateljstvu med psom in njegovim dvonožnim pomočnikom, saj lahko pes le tako popolnoma zaupa svojemu vodniku. Prednost psov pri reševanju iz vode je v tem, da v nevarnejših situacijah ne čutijo nikakršnega strahu, reševanje in usposabljanje pa zanje predstavlja igro, ne pa nečesa, čemur bi se raje izognili.

Pes dobi status reševalca iz vode po približno treh letih šolanja. S šolanjem je priporočljivo začeti že pri mladičih, ki jih je potrebno privajati na vodo in plavanje. Skozi proces šolanja pes in vodnik izvajata reševalne aktivnosti v vseh vremenskih razmerah in s pomočjo različnih prevoznih sredstev, kot so čoln, ladja, gumenjak, vodni skuter in celo helikopter. Za razliko od začetkov so danes ti psi naučeni direktnega skoka v vodo z vsakega izmed naštetih prevoznih sredstev, kar v kritičnih trenutkih pomembno prispeva k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju življenj.

Za pridobitev licence za psa reševalca iz vode je potrebno opraviti pet testov, kar predstavlja za kandidate velik izziv. Testi sestojijo iz različnih težavnostnih stopenj. Pes mora popolnoma obvladati osnovne ukaze (hoja ob nogi brez vrvice, odpoklic in ostalo), konstantno plavanje za čolnom (od 10 do 20 minut), poleg tega pa mora obvladati še prinašanje predmetov iz vode, vrvi k čolnu ali utopljencu ter tudi prinašanje rešilnega jopiča do utapljajoče se osebe. Preskusi pa zajemajo tudi reševanje nezavestnega utopljenca, vleko čolna, na katerem je 30 oseb, pogosto pa se izvaja tudi skok iz helikopterja v vodo. Reševalni tandemi morajo redno trenirati, vsako leto pa morajo pred začetkom sezone znova opraviti teste za reševalce.

Obstajata dve različni filozofiji glede pristopa k samemu šolanju za psa reševalca. Ena je francoska tehnika, kjer se pri šolanju uporablja reševalni obroč, ki ga pes prinaša k svojemu vodniku. Psa se najprej navaja na prinašanje obroča na kopnem in ko pes razume, kaj mora storiti, se treningi preselijo še v vodo. Obroč predstavlja za psa najljubšo igračo, zaradi veselja do prinašanja le te k vodniku pa pozabi na nevarnosti oziroma strah pred vodo.

Vendar pa ima ta sistem tudi pomanjkljivosti kot je na primer to, da psa ne nauči plavati ob vodniku, kar je pri reševanju zelo pomembo. Prav tako pa se psa tu tudi ne nauči kako se varno približa k ponesrečencu v vodi, ne da bi ga vsega popraskal s svojimi prednjimi šapami.

Predstavniki italijanske šole se s takšnim pristopom ne strinjajo povsem, saj verjamejo, da je psa pri treningu namesto na reševalni obroč potrebno navezovati na svojega vodnika. V začetku šolanja tako mladička v vodi navežejo na svojega vodnika in zaradi želje, da se vrne k njemu, mladiček zlahka premaga strah pred vodo. Seveda so na začetku možne težave, vendar pa je s tem, ko sta vodnik in pes skupaj v vodi že na začetku šolanja veliko lažje pri prehodu na naslednjo stopnjo šolanja, kjer se vodnik in pes učita plavanja drug ob drugem ter ostalih težjih vaj. S tem pristopom k šolanju se med psom in vodnikom vzpostavi trdna vez medsebojnega zaupanja, ki se nato v prihodnosti odraža v številnih rešenih življenjih.
http://www.happy-doggy.si/novice-in-zanimivosti/pasji-poklici/3713-obalni-strazar-pes-resevalec-iz-vode.html#sthash.vWbeU1P5.dpuf
http://www.scuolacanisalvataggio.it/sics/
https://www.youtube.com/watch?v=HvBGk0eJlus
https://www.youtube.com/watch?v=Rn5omK3UQR8
http://www.sicsabruzzo.it/
http://www.francescototti.com/
http://www.therapaw.com/
http://www.iacchelli.com/
http://www.novafoods.com/?lingua=1
http://www.delprincipedelleacque.it/
http://www.rivadeitarquini.it/wp/en
http://veterinariaweb.altervista.org/index.html
http://www.bocadomar.it/
http://www.fisio-vet.it/
http://www.mentalcoachandemotionaltrainer.com/#!buoneazioni/c1rg6

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli