Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Jul 2015 18:37; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

MISEL DNEVA

Težave bi Slovenija in Hrvaška lahko rešili s pomočjo naših strokovnjakov, če bi jih le kdo povabil k delu, za zeleno mizo s piranskimi ciplji in bujsko malvazijo.
Milan Rakovac, publicist, pisatelj, Istran
Petek, 31. julija 2015
www.primorske.si/

zoran13

RIBICA - 985 KP

Vrsta čolna: Motorni čoln
Dolžina: 6,25 m
Širina: 2,24 m
Nosilnost čolna: 0,360
Vrsta pogona: Motor - DUCATI 25 Vgrajeni - 18,375KW - 1988
Št. posadke: 1 V.č.
Št. oseb, ki jih čoln sme prevažati: 4
Bruto tonaža: 1,47
Namen uporabe: Gospodarski ribolov
Leto gradnje: 1981
Lastnik: GLAVINA RIBIČ MIHA, ŽUPANČIČEVA ULICA 004, 6000 Koper 24 nakup
http://www.up.gov.si/si/storitve/vpis_colnov/vpisnik_morskih_colnov/

RIBICA

Ribica nima prave registracije, zato ne sme k ribiškemu pomolu

Po slabih treh letih se je morala Ribica, ribiška kantina, privezana na koncu ribiškega pomola v Izoli, umakniti. To je zahtevala agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, saj Ribica ni plovilo, registrirano za gospodarski ribolov. Na pomolu, ki ga je občina obnovila z denarjem iz evropskega programa za razvoj ribištva, so lahko privezane le ribiške barke.

Na Ribici so pekli ribe in jih stregli gostom, odkupovali so jih od lokalnih ribičev, lovili so jih tudi sami. A vse to ni dovolj za zadovoljitev strogih predpisov in ribiško kantino so morali prejšnji teden odvleči od ribiškega pomola.

“Zdaj je v marini. A je le privezana, saj tam ne smemo opravljati svoje dejavnosti,” pravi lastnik ribje kantine Ribica Boštjan Kodrič. Zdaj bi bila za njegovo dejavnost, ki nudi zaposlitev sedmim osebam, najboljša sezona. “A verjetno ne bo od te sezone nič več. V sodelovanju s Komunalo Izola sicer iščemo rešitev, a se bojim, da priveza ne bomo prav hitro našli,” dodaja Kodrič.

Ni v evidenci ribiških plovil

Težava je v registraciji plovila, oziroma v tem, da je bilo privezano ob pomol, ki ga je občina obnovila s pomočjo denarja, namenjenega spodbujanju ribištva. “Agencija je s kontrolo na kraju samem ugotovila, da plavajoča naprava brez pogonskega motorja z oznako 985-KP ni zavedena v evidenco ribiških plovil, ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in tudi nima izdanega dovoljenja za gospodarski ribolov,” pojasnjujejo na agenciji. Od izolske občine je zato 14. julija zahtevala, da plovilo Ribica umakne od pomola. Če tega ne bi storila v osmih dneh, bi ji grozilo, da mora vrniti 2,2 milijona evrov, kolikor je dobila na razpisu operativnega programa za razvoj ribištva. Obnovo pomola je dokončala konec leta 2011.

Prejeli so prijavo

Agencija se je na pomol v Izolo odpravila, ker je prek ministrstva prejela dopis lokalnega podjetja z navedbo, da želi Komunala Izola pridobiti čim več prostih mest za priveze, ki bi jih potem tržila. Ko je preverjala te navedbe, je naletela na ribiško kantino Ribico in zahtevala, da se umakne. “Agencija je občino večkrat opozorila na kršitev, plovilo je bilo v vmesnem obdobju tudi umaknjeno. V okviru kontrole pa smo ugotovili, da se plovilo zopet nahaja na območju ribiškega pristanišča,” pojasnjujejo.

Ob tem je bilo po Izoli slišati, da naj bi prijava prišla iz vrst ribičev. “Ribiči smo že slišali namige, češ da smo Ribico prijavili inšpekciji, a to gotovo ni res; ne bi škodovali drugemu, saj nobenemu od nas ni lahko,” pravi izolski ribič Sandi Radolovič. To, da se je morala Ribica umakniti, se mu zdi pretiran ukrep, tudi zato, ker ima njen lastnik Boštjan Kodrič nenazadnje registrirana ribiška plovila in se ukvarja z ribolovom.

Umik ribiške kantine obžaluje tudi Fabio Steffe, direktor podjetja Levante, ki se ukvarja z ribolovom, ima pa tudi ribarnico: “Nam je zelo žal, da se je Ribica morala umakniti in nima drugega primernega prostora. Od nas so vsak dan kupovali plave ribe.”

Izjema so plovila, ki jih je sofinancirala EU

Katera plovila pa so sploh lahko privezana k ribiškemu pomolu v Izoli? Izolska občina je za pojasnilo prosila tudi agencijo, da bi jasneje opredelila dejavnosti, povezane z ribištvom in marikulturo, ki bi bile upravičene do privezov.

Lani je tako dobila soglasje Evropske komisije, da lahko 15 odstotkov linearnih metrov ribiškega pristanišča nameni za privez treh plovil, ki niso povsem ribiška, a je bil njihov nakup sofinanciran v okviru četrte osi programa za razvoj ribištva. Splav z ribiško kantino Ribica v to skupino ne sodi.

Tako je zdaj ob izolskem ribiškem pomolu privezanih dvanajst ribiških plovil in tri plovila, ki so za to dobila posebno soglasje, ker jih je sofinancirala EU. “Prostora pa je teoretično za 24 plovil. V kolikor bo Ribica uredila potrebno dokumentacijo in se uspela vpisati v register plovil pri ministrstvu za kmetijstvo kot plovilo za gospodarski ribolov, bo ponovno lahko privezana na ribiškem pomolu,” zaključujejo v izolski občinski upravi. Dodajajo, da je ribiška kantina del turistične in gostinske ponudbe kraja, zato želijo čim prej najti rešitev, da bodo obrtniki lahko opravljali svojo dejavnosti in da ne bo prihajalo do nesporazumov zaradi nejasnih zakonskih določil.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Ribica-nima-prave-registracije--zato-ne-sme-k-ribi

zoran13

SLOVENSKA ISTRA: Mediteran, kot ga ne poznate!

Novinarka Amanda Ruggeri je za portal "The Globe and Mail" spisala potopisni članek v katerem je strnila svoja dožitvetja ob obisku naše prelepe obale.

Novinarka je obiskala vsa tri obalna mesta, spila kavo na Titovem trgu v Kopru, opisala doživetje, kot bi bila v Benetkah, prehvalila ponudbo hrane in vin ter zapisala:

"Pred nekaj tedni sploh nisem vedela, da Slovenija premore obalo. Ko sem pomislila na Slovenijo, bivšo jugoslovansko republiko, se mi je v glavi zarisala slika mogočnih gozdov in prelepih gora." Ta čudovit košček sveta ima arhitekturo italijanskega baroka, mediteransko preprostost in prijaznost, avstrijsko učinkovitost in vzhodno blokovsko birokracijo".
http://www.theglobeandmail.com/life/travel/destinations/the-mediterranean-you-dontknow/article25591358/
http://www.amandaruggeri.com/#!articles/c3oe
http://www.amandaruggeri.com/#!photography/c193h
https://www.youtube.com/user/revealedrome?feature=watch
http://www.regionalobala.si/novica/slovenska-istra-mediteran-kot-ga-ne-poznate

zoran13

ALGE OSTREOPSIS

Na nekoliko plažah so bile odkrite alge, ki povzročajo prehlad

Na začetku avgusta so bile opažene večje količine strupenih alg iz roda Osteopsis na nekoliko plačah med Pulo in Porečem, je že v torek opozoril dr.sc. Martin Pfannkuchen, znanstvenik Centra za raziskovanje morja na Inštitutu Ruđer Bošković v Rovinju.

Ob tem pa ni odktil, kje se te plaže nahajajo in o kakšni količini se govori. Od našega izvora v Rovinjskem centru smo izvedeli, da je dr.sc. Martin Pfannkuchen izvrsten znanstvenik in da zelo dobro pozna predmet strupenih alg. Prav tako je bilo povedano, da strupene alge izzivajo respiratorne motnje, količina teh motenj, pa je odvisna od osebe do osebe različno, saj nekoga bolj drugega pa manj moti.

"Visoke temperature pogojujejo razvoj strupenih alg vzdolž Jadranske obale, od Italije do Hrvaške. Cvet alge traja dva do tri tedne. Takšno masovno pojavljanje strupenih alg med letom do sedaj ni bilo zabeleženo vzdolž Hrvaške obale, je povedal dr.sc. Martin Pfannkuchen v svojem dopisu ter pojasnil, da je toksin iz alg škodljiv za zdravje.

"Enocelične alge iz roda Ostreopsis živijo v nizkih vodah do globine 3 metrov vzdolž obalnega področja. Ko se masovno razvijejo te enocelične alge, se ustvarja rjavi narastek na dnu, na kamenju in drugih algah. Prav tako se pojavijo plavajoči rjavkasti ostanki alg, tako na površini, kot tudi v vodi. Te alge proizvajajo hlapljiv strup, ko pride človek v kontakt z njim, tako, da udahne aerosol ali pride do kontakta preko kože, se potem pojavljajo različni simtomi, od smrkanja, kašljanja in vročine. Prav tako se lahko pojavijo podobne reakcije, kot pri alergijskih reakcijah na koži. Vsi občani, ki imajo respiratorne probleme kot je astma, se svetuje, da se od obale oddaljeni najmanj 20 metrov, da bi se s tem zmanjšala njihova odvisnost od aerosolov, če pa bi opazili omenjene simptome, potem se priporoča odhod iz plaže. Če se ti simptomi poslabšajo, potem se priporoča odhod k zdravniku", priporoča znanstvenik dr.sc. Martin Pfannkuchen in poziva, da vsi tisti, ki bi opazili te simptome, to javijo na Center za preučevanja morja Ruđer Boškovič, posebej pa tudi plačo na kateri so se nahajali.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/na-nekoliko-plaza-otkrivene-alge-koje-izazivaju-prehladu-507613
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/zbog-opasne-alge-100-tinjak-gradjana-zavrsilo-kod-doktora-507685
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/zbog-opasne-alge-vise-pacijenata-na-hitnoj-507744
http://www.primorske.si/2015/08/21/Zaradi-strupene-alge-na-urgenco
http://www.internationalwebpost.org/contents/IN_PUGLIA_TORNA_L%E2%80%99ALGA_TOSSICA_2559.html#.VdnzxJdK5S0

zoran13

BLAŽEN MED OLJKAMI - ANGELO HLAJ

V svojem oljčniku na Školaricah ima Angelo Hlaj veliko obiskov, telefon pogosto zvoni. Vselej steče beseda o oljkah. Hlaj mirno in preudarno zlaga misli. Za kolege oljkarje, študente, strokovnjake in znanstvenike je neusahljiv vir sistematično urejenih izkušenj in znanja. In zdi se, da ga poslušajo tudi njegove oljke.

* Ste eden pionirjev sodobne oljkarske zgodbe v slovenski Istri. Mar vas to biblično drevo spremlja že od otroštva?
“Da in ne. Doma sem iz Čiriteža, kraja v osrednji Istri, ki leži blizu Aleje glagoljašev med Ročem in Humom. Tam je skrajna meja rasti oljke, čuti se že močan vpliv Učke. A v Čiritežu, kraju nenavadnega imena, čigar pomena nikoli nisem uspel razvozlati, nisem živel dolgo, le do desetega leta, ko sem odšel v šole v večje kraje.

Pot me je pripeljala v Koper, tu sem si ustvaril družino in bil kar 35 let zaposlen v razvojnem oddelku Tomosa. Na službena leta imam zelo lepe spomine. Stalno smo bili v stiku s svetom in z novostmi.”

* Oljkar ste torej postali v Kopru.
“Ker takrat še nismo poznali rumenih plošč in feromonskih vab, smo se morali za odločitev o tretiranju znajti. Rumeni otroški kanglici smo tako našli novo namembnost.”
“Soproga Marija je leta 1976 podedovala oljčnik na Školaricah, nad Lamo pri Dekanih. Bil je zaraščen, skoraj neprehodna goščava, čeprav so bile desetletja nazaj tod urejene terase. V njem so bile zelo stare oljke, kdo ve kolikokrat so pozeble in iz čokov spet pognale. Ko smo oljčnik očistili, me je navdušila trdoživost oljk. Čim so imele ustrezne pogoje, so spet oživele in obrodile. V oljčniku je bilo 50 dreves in že prvo leto, ko smo jim omogočili, da spet zaživijo, so rodile 18 kilogramov plodov. Ponosno smo jih odnesli v torklo k Dušanu Čoku na Plavje. Bil je nepozaben občutek, ko smo dobili tri litre povsem svojega oljčnega olja. Seveda ni bilo takšno kot danes, a bilo je naše.

Tam, v torkli pri Dušanu, se je začelo rojevati najino prijateljstvo, ki sva ga gojila vse do njegove smrti leta 2000. Čokovi so tradicionalni oljkarji, Dušan pa je bil vselej dojemljiv za novosti. Skupaj sva se vključila tudi v degustacijski panel in krepila oljkarsko prijateljstvo. Zadovoljen sem, da med oljkami njegovo delo nadaljuje zet Danilo Šečerov, v torkli pa skupaj z Dušanovo nečakinjo Erika Čok.”
Mednarodna spodbuda

* Kmalu po vaših oljkarskih začetkih ste zasadili prve mlade oljke.
“V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je FAO, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, v tedanji Jugoslaviji spodbujala oljkarstvo. Njihov pogoj za podporo oljkarjem je bil, da imajo ustrezno velike oljčnike. V razvojno shemo je prišlo tudi celotno pobočje nad Lamo, staro ledinsko ime zanj je Školarice. Ker smo bili že prežeti z oljkarstvom, smo se odločili za širitev. Leta 1982 smo posadili 114 sadik in se vključili v tedaj začeto rast slovenska oljkarstva.”

* Kje pa ste črpali znanje za delo z oljkami?
“Nekaj iz izkušenj, ki so se nabirale, ter iz pogovorov z Dušanom Čokom in agronomom Darkom Sedmakom, ki je pri nas vodil projekt FAO. Sedmak je zelo zaslužen za rast slovenskega oljkarstva, kmalu pa so se mu pri delu pridružili mladi kolegi, denimo Viljanka Vesel in Irena Vrhovnik. Z vzgojo sadik so v tistem času začeli na Purissimi, odpirale so se nove torkle …

Spominjam se, da smo že leta 1983 prvič ukrepali proti oljčni muhi. Darko Sedmak je pripravil navodilo, ga razmnožil na ciklostil in že takrat sem ukrepal pravzaprav enako kot to počnem še sedaj: z zastrupljeno vabo sem škropil po nerodnem delu krošnje. Sedmak je predlagal škropljenje s hidroliziranim proteinom bruminal z dodatkom insekticida rogor. Škropljenje je učinkovalo le proti oljčni muhi, koristne osice in pikapolonice, denimo, pa so se ohranile.

Ker takrat še nismo poznali rumenih plošč in feromonskih vab, smo se morali za odločitev o tretiranju znajti. Rumeni otroški kanglici smo tako našli novo namembnost. Premazal sem jo z lepilom za muhe in ker gre oljčna muha na rumeno barvo, smo šteli ulov in opazovali, kakšna oljčna muha sploh je. Ko o tem danes pripovedujem vnukoma, ki sta prav tako oljkarja, me rada poslušata, a se obenem nasmejita.

Še iz tistih časov vem, da je tovrstno ukrepanje proti oljčni muhi učinkovito le, če se ga lotijo vsi oljkarji na zaokroženem območju. Na začetku sem moral kolege na našem hribu spodbujati, danes se proti muhi zaščitimo v dveh, treh dneh po tem, ko zaznamo njen intenzivnejši let.”

* Kakšne oljke ste sadili leta 1982?
“Oljkarstvo je nasploh zelo primerno kot dopolnilna dejavnost. Ljudje, ki imajo zahtevne službe in radi naravo, se pri delu z oljkami sprostijo, obenem pa dosegajo vidne in otipljive rezultate.”

“Skoraj izključno cepljenke istrske belice. Vzgojene so bile v Italiji iz cepičev, odvzetih v oljčniku družine Štokavs pri Dekanih. Sadike so lepo rasle, a smo kmalu po sajenju, leta 1985, oljkarji doživeli velik šok. Nastopil je mraz, veliko oljk je pozeblo. Iz Italije so prišli strokovnjaki in predlagali temeljito rez tik nad cepilnim mestom. Jaz sem bil nekoliko samosvoj, saj so imele naše oljke lepe krošnje. Veje sem obrezal do zelenega, da so ostali le štrclji. Že naslednje leto so se drevesca obrasla in tudi rodila. Slabo je takrat prineslo tudi dobro: iz pozebe smo se veliko naučili o oljkah.”

* Očitno so se pri vas oljke dovolj dobro držale, saj je bil vaš nasad leta 1990 razglašen za matičnega.
“Sadilni material je bil dovolj kakovosten, da je naš nasad postal matični. To pomeni, da so drevesa v njem nadzorovana in da se z njih jemlje material za vzgojo novih sadik.”
Blagodejnost oljčnika

* Ob službi v Tomosu vam je oljkarstvo torej zapolnjevalo dobršen del prostega časa.
“Večino dela smo opravili konec tedna. Prihod v oljčnik je bil zame vselej sprostitev. Ko sem sredi zime prihajal med zelene oljke, je bil sprehod blagodejen bolj kot kakršno koli pomirjevalo.

Oljkarstvo je nasploh zelo primerno kot dopolnilna dejavnost. Ljudje, ki imajo zahtevne službe in radi naravo, se pri delu z oljkami sprostijo, obenem pa dosegajo vidne in otipljive rezultate. Oljke namreč niso tako zahtevne za vzgojo kot vinska trta ali poljščine. Ker sproščajo in dajejo energijo, bi morala država oljkarstvo temeljiteje podpirati.”

* Na vašem hribu ste oljkarji doživljali še en šok, avtocesta proti Kopru je namreč vzela kar nekaj oljčnikov.
“Ko so brez najave v naš oljčnik prišli geometri, je bil to res šok. Vse bolj jasno je postajalo, da bo šla avtocesta skozi naš oljčnik. Naša zahteva je bila, da nam odkupljeno zemljišče nadomestijo z novim v bližini. Trajalo je nekaj let in slednjič smo našli dobro rešitev. Nadomestno zemljišče smo dobili nad starim oljčnikom, na njem pa tudi dovoljenje za gradnjo nadomestnega gospodarskega poslopja. Iz potaknjencev iz starega matičnega nasada smo zasadili nov oljčnik z 250 drevesi. Te oljke imajo danes 12 let, v polni rodnosti so. Lepo so zrasle in odlično rodijo.”

* Kaj pa se je zgodilo s starimi oljkami?
“Avtocesta gre prav čez parcelo, kjer so bile zasajene najstarejše oljke. Z lokalno skupnostjo smo se dogovorili, da jih presadimo. Nekatere so bile res mogočne, čoki, ki smo jih izkopali, so imeli tudi kubični meter ali več. Za enega so na ljubljanski Biotehniški fakulteti ugotovili, da je star približno 150 let. Danes te oljke rastejo, razseljene pa so vse tja do Lucije. Gradnja avtoceste je obenem prinesla spoznanje, da je na tem območju oljkarstvo vsaj od antičnih časov. Arheologi so namreč na gradbišču našli ostanke ville rustice, v njej pa torkle. No, morda so oljke tu gojili že prej, saj obstajajo domneve, da so prve k nam prinesli vsaj stari Grki, če že ne Feničani.”

* Vaš oljčnik je tudi svojevrsten laboratorij, v njem so namreč potekali nekateri poskusi, k vam prihajajo delegacije, študentje pri vas črpajo podatke za diplomske naloge …
“Vedno sem odprt in rad imam takšne obiske. Saj se vselej nekaj naučiš. Tako, kot če greš naokrog po svetu.

V našem oljčniku je potekal poskus s tretiranjem z bakrenim pripravkom za zaščito pred pavjim očesom. Ugotovili smo, da zadošča 0,3-odstotna raztopina za škropljenje, ki pa mora biti pravočasno, da preventivno učinkuje in prepreči razvoj gljivične bolezni. Pri nas je tudi eno od opazovalnih mest za spremljanje leta oljčne muhe, zelo poučne rezultate pa je dala raziskava o namakanju oljk, ki pa je žal trajala prekratek čas.

S strokovnjaki Univerze na Primorskem smo del oljčnika s 40 drevesi razdelili na pet skupin. Oljkam v vsaki od njih smo dovajali različne količine vode. Ugotavljali smo, koliko vode je potrebno, da oljka normalno raste, se razvija in rodi. Poskus je trajal tri leta, dobro bi bilo, če bi vsaj trikrat dlje, da bi lahko utemeljeno sklepali o zakonitostih.

Kakorkoli, temeljna ugotovitev je, da oljki zadošča dovajanje 1,5 do dveh kubičnih metrov vode s kapljičnim namakanjem v sušnih mesecih. S tem zagotovimo normalen razvoj oljk ter njihovo enakomerno rodnost (približno 25 kilogramov plodov na drevo) in približno enako kakovost skozi leta. V primerjavi s pridelavo poljščin torej količina vode ni velika.”

* Kljub znani in utemeljeni potrebi po namakanju oljk pa tega pri nas pravzaprav ni.
“Kakorkoli, temeljne ugotovitve so, da oljki zadošča dovajanje 1,5 do dva kubična metra vode s kapljičnim namakanjem v sušnih mesecih. S tem zagotovimo normalen razvoj oljk ter njihovo enakomerno rodnost in približno enako kakovost skozi leta.”

“Nekateri oljkarji so si ga sicer uredili, a celovitega pristopa ni. Nimamo izkušenj in tradicije, vse skupaj pa tudi precej stane, tako da posamezniki tovrstne projekte sami težko izpeljemo. Menim, da bi morala lokalna skupnost imeti vizijo in načrt za ohranjanje oljkarstva, ki je nenazadnje kulturna dediščina naših krajev.

Uspešno je bil zgrajen višinski vodovod v Istri in vodovodna mreža je dobro razpredena. Naši oljčniki so razmeroma majhni in so večinoma blizu vasi. Če bi uredili, da v Istro poleti pride dovolj vode, bi tudi do nasadov lahko speljali vodo. Namestili bi kmetijske vodovodne priključke in na ta način v kratkem času pripeljali vodo do približno treh četrtin vseh tukajšnjih nasadov.

Sicer je bilo narejenih že kar nekaj projektov, kako pripeljati vodo na kmetijske površine. Pred četrt stoletja so že postavili količke za vodovodno traso, da bodo v zbiralnik na našem hribu črpali vodo iz Rižane. Zgodilo pa se ni nič. Vsekakor potrebujemo čim prejšnjo rešitev, ki naj jo vzajemno dosežejo agronomi, hidrologi, kmetje in nenazadnje lokalna skupnost, ki bi morala biti, kot sem že dejal, imeti vizijo in biti motor razvoja oljkarstva.”
Oljkarja sta tudi vnuka

*Za oljkarstvo ste navdušili vso družino, vaša vnuka sama gospodarita v svojih oljčnikih.
“Hja, dobesedno sem vse okrog sebe 'zastrupil' z oljkarstvom. Moja vnuka, bratranca Anže in Jan, sta si želela vsak svoj oljčnik. Že od mladega sta navdušena oljkarja, zato smo jima uredili nasada s po 80 drevesi in vsak od njiju gospodari na svojem. Seveda prideta po nasvete, nono pač mora kaj povedati. Veseli me tudi, da se je Jan poklicno zapisal oljkarstvu.”

* Kam vse gre vaše oljčno olje?
“Velika večina stalnim kupcem, ki nam zaupajo že desetletja, del oljk pa namenim v odkup mojemu oljarju, ki oljčna olja polni pod blagovno znamko Izbrana olja Oljarne Hrvatin. Veste, pri meni ni diskusije o kakovosti in pristnosti, olje je izključno iz naših oljk, ki jih skrbno vzgajamo. V oljčniku imamo veliko večino istrske belice, skupaj pa kar 23 sort. Kakšne sorte je zgolj po ena veja, dobil sem vejico in jo cepil. Med njimi so tudi sorte iz Španije, iz Dalmacije in s Cipra.”

*Kakšen je po vaših izkušnjah vpliv predelave v torkli na oljčno olje?
“Oljarna ne more popraviti kakovosti olja, saj je ta odvisna od plodov. Bistveno je, da so ti zdravi in čim prej predelani. Mi smo lani oljke kar štirinajstkrat odpeljali v oljarno, običajno že zvečer po obiranju, najkasneje pa naslednje jutro. Od oljarja pričakujem, da je dosleden, da povsem odstrani listje in da oljke pere s čisto vodo. Ključna faza predelave je mesenje, ki ne sme biti prekratko, sicer bo malo olja, niti predolgo, ker olje potem oksidira.

Po ekstrakciji in separaciji je olje že primerno za prehrano, a sam prisegam še na filtriranje. Z njim – v oljarni ali doma – dokončno odstranimo morebitno preostalo vodo in drobne trde delce iz olja. Filtrirano olje je takoj primerno za stekleničenje, brez bojazni, da bi imelo usedline. Olje je povsem čisto, s takšnimi postopki pa ohranimo aromatičnost in druge lastnosti olja vsaj do deklariranega časa uporabnosti 18 mesecev, ob ustrezni hrambi pa še dlje.”

* Kakovost oljčnega olja znate prepoznati, saj ste v panelu za organoleptično preizkušanje oljčnega olja, ki je tudi mednarodno priznan, že dve desetletji.
“Kot večina kolegic in kolegov iz našega panela sem v njem že od začetka. Ko sem začenjal svojo oljkarsko pot, sem ugotavljal, ali je olje dobro ali slabo, sladko ali žaltavo. Kasneje smo se v degustacijskem panelu poglobili v njegove lastnosti, aromatiko, napake ...”
Izostren okus vpliva na delo v oljčniku

* Kako je razvita tenkočutnost uradnega degustatorja vplivala na vaše delo v oljčniku?
“Velikokrat sem v sodelovanju s strokovnjaki ugotavljal razliko v pridelavi in predelavi, skupaj smo ugotavljali vpliv časa, ki mine od obiranja do predelave. S kolegi ugotavljamo, da se v olju odraža vse delo v oljčniku, od rezi do obiranja in seveda tudi predelava. V olju spoznamo dobre in slabe plati oljkarjevega dela in tudi napake.”

* Veliko ste v stiku z oljkarskimi strokovnjaki. Kako ocenjujete njihovo delovanje?
“Oljkar mora imeti v svojem nasadu možnost, da se preobleče, da ima shranjeno orodje in pomagala, da ima shrambo za oljčno olje in druge pridelke, da se ima kam zateči pred dežjem, da si pogreje ali skuha malico in nenazadnje, da opravi fiziološke potrebe.”

“Ko smo leta 1992 ustanovili Društvo oljkarjev slovenske Istre, se je bolj povezala tudi takratna oljkarska stroka. Imeli smo srečo, da je naše delo spremljala prava ekipa strokovnjakov s področja agronomije, kemijskih in organoleptičnih raziskav. Skupaj smo rasli in oljkarstvo pri nas razvili do te mere, da lahko naš pridelek postavimo ob bok kateremu koli iz držav z veliko več tradicije in možnosti za razvoj oljkarstva. Brez strokovne podpore bi bilo to nemogoče. Posebej želim poudariti vlogo izolskega labroatorija Labs, ki ga vodi Milena Bučar Miklavčič.

Če bi zastal razvoj strokovnih in znanstvenih ustanov, bi se to gotovo poznalo pri oljkarjih. Padla bi kakovost, nekateri bi se odločili za opuščanje dejavnosti in oljčniki bi se zarasli. Z ustanovitvijo Inštituta za oljkarstvo, v katerega so združene znanstvene in del strokovnih ustanov, ki se ukvarjajo s to kmetijsko panogo, je upanje, da se bo strokovni del oljkarstva obdržal in razvijal, večje. Obenem upam, da bosta oljkarstvo temeljiteje podprli tudi lokalna in državna politika v okviru razvojne strategije slovenskega kmetijstva. Velika škoda bi bila namreč, če ne bi izkoristili naravnih klimatskih danosti, ki jih nudi naše območje.

Vsi skupaj potrebujemo vir znanja. Za ohranjanje stanja in razvoj je potrebno nenehno učenje. Tako nas oljkarjev, predelovalcev in seveda tudi uporabnikov oljčnega olja, tega zelo zdravega živila, ki mu nekateri upravičeno pravijo zeleno zlato.”

* Zaradi anomalij v preteklosti in zaradi pomanjkljivega nadzora pristojnih ustanov, je v zadnjem času prišlo do inšpekcijskih nadzorov in izdaje odločb o odstranitvi pomožnih kmetijskih objektov. Kako gledate na problem, v katerem so številni najemniki in zakupniki zemljišč spoznani za črnograditelje, saj ob svojih oljčnikih in sadovnjakih ne bi smeli imeti nikakršnih objektov?
“Rušiti preveč je velika napaka, to je napad na kmetijstvo. V zadnjih mesecih se sprašujem, kako bi iz bloka na Kvedrovi v Kopru, če ne bi imel ustreznega objekta, sploh lahko vzdrževal svoj oljčnik? To bi bilo povsem nemogoče. Kot rečeno je predvsem oljkarstvo dobrodošla dopolnilna dejavnost. Zato je določba, da bi morali biti vsi oljkarji kmetje, neživljenjska. Potreba po pomožnem objektu ob oljčniku je normalna, to ni nikakršno vikendaštvo. Kje bi sicer hranili potrebno orodje in stroje? Vedeti moramo, da ima pri nas malo ljudi oljčnike ob svojih hišah.

Oljkar mora imeti v svojem nasadu možnost, da se preobleče, da ima shranjeno orodje in pomagala, da ima shrambo za oljčno olje in druge pridelke, da se ima kam zateči pred dežjem, da si pogreje ali skuha malico in nenazadnje, da opravi fiziološke potrebe. Si predstavljate, da bi moral v času obiranja ljudi, ki mi priskočijo na pomoč, še posebej dame, pošiljati za grm?”

* Kakšna bi lahko bila po vašem mnenju rešitev?
“Pri tovrstnem urejanju naše krajine smo zamudili 50 let. Verjamem, da rešitev ni enostavno poiskati. A nekako je treba problem urediti tako, da bomo oljkarji in drugi kmetovalci normalno zadostili svojim tovrstnim potrebam, sicer bi bilo naše nasade nemogoče vzdrževati. Strinjam se, da morajo biti pomožni objekti urejeni in smotrno umeščeni. Verjamem, da je znanja za to dovolj, tudi izkušenj, tako naših kot od drugod, kjer imajo to veliko bolje urejeno. Škoda bi bilo, da bi z eno potezo načeli dejavnosti, ki so pomembno pripomogle k urejenosti naše krajine in nenazadnje z odličnimi rezultati, kot jih dosegamo v oljkarstvu, tudi k dvigu naše prepoznavnosti in samozavesti.”
http://www.primorske.si/Plus/Oljka/Angelo-Hlaj,-blazen-med-oljkami

OLJKE IN NAMAKANJE

Namakalna tehnika, ki zagotavlja gospodarno porabo vode in majhno porabo energije, je kapljično namakanje oljčnih nasadov.

Namakanje, nov izziv za oljkarstvo

Dež je v zadnjih dneh resda dodobra namočil oljčne nasade, a suho in vroče poletje je vendarle naredilo svoje. Zato ne bi bilo odveč razmisliti o tem, da bi tudi oljčna drevesa namakali. Sploh na zatravljenih površinah.

Dolgotrajni vročinski udari in tropske temperature, ki so letos zajele naše kraje in bodo po napovedih klimatologov postale stalnica naših poletij, predstavljajo nove izzive za slovensko oljkarstvo. Nepravilna časovna razporeditev padavin in omejena razpoložljivost vodnih virov v Istri že predstavljata problem in sušno ogroženost oljčnih nasadov. Na sušno ranljivih območjih, kamor se čedalje bolj uvršča tudi slovenska Istra, se za zagotavljanje stabilne pridelave, gospodarske konkurenčnosti in dohodkovne varnosti v kmetijstvu uporabljajo inovativne namakalne tehnologije, ki ob hkratni stabilni pridelavi zagotavljajo trajnostno rabo vodnih virov.

Največji primanjkljaj vode v tleh se v slovenski Istri pojavi v začetku aprila in traja do konca avgusta. Zmanjšamo ga lahko z ustrezno obdelavo tal, vzdrževanjem organske snovi v tleh, puščanjem rastlinskih ostankov na površini tal in namakanjem. Izmed naštetih ukrepov je namakanje najbolj učinkovit ukrep za blaženje posledic suše. Poleg rednih in stabilnih pridelkov z namakanjem zagotavljamo dobro kondicijo dreves in pozitivno vplivamo na kakovost pridelka.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Namerno manj vode

V Sloveniji se trenutno po podatkih registra kmetijskih gospodarstev namaka 19 hektarjev oljčnikov, v katerih se večina poslužuje principa “kriznega namakanja”, ki pa je po mnenju strokovnjakov posledica pomanjkanja primarnih strategij rabe vode za potrebe rastlinske pridelave. Pri principu kriznega namakanja gre za časovno in količinsko nekontrolirano dodajanje, ki v času dolgotrajnih suš prepreči izpad pridelka.

Številne raziskave na območju Mediterana so pokazale, da je v pridelavi oljk, kjer so razpoložljivi vodni viri izjemno omejeni, primernejša uporaba principa “deficitnega namakanja”, kjer oljko namerno oskrbimo z manj vode, kot je to optimalno potrebno. Pri deficitnem principu namakanja lahko namakalni obrok dodamo tako, da polovico koreninskega sistema izbrane rastline izpostavimo sušnemu stresu, drugo polovico pa optimalno oskrbimo z vodo ali da vodni primanjkljaj enakomerno razporedimo preko celotne rastne dobe. Slednji način aplikacije vode je primeren za ekstenzivne nasade na globokih tleh.

V intenzivnih nasadih je priporočljiva aplikacija vode samo v kritičnih razvojnih fazah, ko oljka najbolj potrebuje vodo za rast in razvoj (v času rasti poganjkov, razvoja cvetnih brstov, cvetenjem, nastavitve plodov, debelitve plodov in akumulacije olja).
Kapljično namakanje

Za izvedbo deficitnega principa namakanja oljk je poleg principa dodajanja vode potrebno izbrati tudi primerno tehnologijo namakanja. Namakalna tehnika, ki zagotavlja gospodarno porabo vode in majhno porabo energije, je kapljično namakanje. S kapljičnim namakanjem ne namakamo celotne površine nasadov, ampak vodo dodamo večkrat v manjših obrokih glede na dejanske potrebe rastline in to samo v območje korenin. Rastlina zato razvije koreninski sistem v manjšem volumnu tal, ki pa je ob morebitni okvari namakalnega sistema bolj izpostavljena suši. Optimalno velikost namakalnega obroka je pri deficitnem principu namakanja oljk zelo težko ovrednoti, saj poleg lastnosti tal, meteoroloških parametrov ter agrotehničnih ukrepov na količino dodane vode močno vpliva tudi specifični odziv izbranega sorte na vodni primanjkljaj.
http://www.primorske.si/2015/08/28/Namakanje--nov-izziv-za-oljkarstvo

zoran13 · Objavljeno: 02 Sep 2015 21:27 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

zoran13 · Objavljeno: 03 Sep 2015 18:16 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

RIIBA

Sončna očala s kockami za vsakršno razpoloženje

Izolska RIIBA in tržaški impact Hub začela kampanjo na Kickstarterju za uresničitev zamisli Federica Vitiella iz Križa

S kockami lahko očala okrasimo z najrazličnejšimi sporočili

Bi imeli sončna očala, ki se prilagajajo vašemu razpoloženju?
Situacija, ko se znajdemo pred paleto sončnih očal, je vedno ista. Na nos natikamo en par za drugim preden v tej loteriji ugotovimo, katera se najbolj podajajo našemu obrazu.

Izredno zanimiva sončna očala si je zamislil mladi inovator in strokovnjak za spletni marketing Federico Vitiello iz Križa, ki je naredil prototip očal, katerih okvir lahko krasimo s kockami (podobne lego kockam). Lansiral je projekt MOOD in se odločil, da svojo idejo prodaja na svetovnem portalu Kickstarter, kjer bo poskusil dobiti osnovna začetna sredstva za zagon proizvodnje inovativnih očal.

Projekt so v torek zvečer predstavili v tržaški valilnici idej Impact Hub v Ul. Cavana 14, kjer je mladi Vitiello z navdušenjem predstavil koncept očal, ki ga je razvil skupaj s slovensko in italijansko ekipo. Moči sta namreč združila coworking RIIBA iz Izole in Impact Hub iz Trsta, pri projektu pa sodeluje tudi priznani slovenski inovator Niko Klanšek, ki je mnogim slovenskim podjetnikom pomagal pri kampanjah na Kickstarterju.
http://www.primorski.it/stories/gospodarstvo/246178_sonna_oala_s_kockami_za_vsakrno_razpoloenje/#.Veh_UpdK5S0
http://www.riiba.si/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 17 Feb 2016 23:23; skupaj popravljeno 1 krat

NEPTUNOV KRST

/13/...včasih je bilo hudo samo pomisliti na vse nadloge in trud, ki ga je bilo potrebno vložiti za nemoten potek in organizacijo tega nepozabnega dogodka. Lahko nosiš veliko in debelo vrv, ko smo jo mukoma in počasi premikali, ob tem pa lahko pomagaš tudi nositi Neptuna in njegovo težko leseno konstrukcijo, lahko vlečeš težki top ali pa nosiš težko skrinjo, ki mora biti ob koncu prireditve polna zlatih novcev. Lahko pa si bil enostavno in samo njihov suženj. Vse je imelo svoj čar in vse je bilo težko in lahko obenem, a vrh vsega krsta je bilo kopanje v smrdečih vrečah, kjer se je hranil krompir in druge dobrote. To je bilo zelo naporno opravilo, posebej takrat, ko je bilo deževno in tisto leto je bilo deževno. Posebej tudi zato, ker so nas na obali s svojimi mokrimi biči nestrpno čakali gusarji oziroma višji letniki in verjemite, ti niso šparali z udarci. Mi smo bili prva generacija, ki je na koncu Pomorskega krsta, niso metali iz prelepe tradicionalne jadrnice, ki je bila vedno zasidrana v zalivu in iz katere je bilo potrebno priplavati pod in mimo gusarjev, ki so željni boja čakali v in ob morju. V tednu, ki je sledil krstu, pa smo morali delati še vse drugo, saj obveznosti še ni bilo konec in za najbolj neubogljive in uporne so kazenske naloge lahko trajale celo leto. Velikokrat smo domov nosili torbe višjim letnikom, jim izpolnjevali in reševali naloge, lahko pa smo se tudi odpravili na drevesa ob Pomorski šoli in kričali:"Trst, je naš"? na tak našin in s takšno močjo, da se je slišalo daleč naokoli. Lahko pa si imel srečo in vozil samo vlak do Portoroške avtobusne postaje in nazaj, lahko kot lokomotiva, lahko pa kot vagon. Takrat je veljalo tudi pravilo, da so tistega, ki ni bil krščen ali pa, ki ga na krstu ni bilo, lahko zafrkavali skozi celo leto in verjemite, točno so vedeli, kdo je bil ta, to pa si nihče ni želel. Ob tem so se velikokrat spletla nerazdružljiva prijateljstva in običaji, ki trajajo še danes, na to pa je lahko vsaj ponosen, da je šel skozi takšno šolo in ga so ga učili profesorji, ki jih še dandanes spoštujemo, za vse tisto, kar so nas v tem času naučili in izučili: Razz

SPRIČEVALO

Mi Neptun, vsemogočni bog oceanov in vseh drugih morij, po pravici in
tradiciji vladar, vseh užitnih in neužitnih kreatur, ki imajo čast
živeti v globinah morja in čuvati potopljene zaklade; monarh vseh
siren, podvodnih mož in drugih legendarnih bitij, zaščitnik poštenih
pomorščakov in potnikov, strog razsodnik razbojnikom, gusarjem ter drugim nepridipravom, ki se klatijo po morjih, ljubeč soprog Amfitrite,
izkazujemo nepreklicno milost tej do sedaj nevredni in klavrni kreaturi
ter ji v naši velikodušnosti za vse večne čase priznamo in s tem spričevalom potrjujemo, da je
.............. na M/V
v naši navzočnosti in z našim dobrohotnim dovoljenjem preplul središče
našega mogočnega kraljestva na zemljepisni dolžini ............, dne ........,
ob ....................... in s tem spričevalom mi, vsemogočni bog Neptun
potrjujemo, da je bila imenovana oseba po vseh pravilih pomorske tradicije izluščena iz kopenskega zelenca in ignoranta v spoštovanega in vrednega morskega volka, ki sliši na ime
............ .............
in, ki mu odslej mora slehrna zemeljska kreatura izkazovati popolno spoštovanje. Tako smo sklenili in tako naj bo.
Neptun: ..............................
Poveljnik: ............................

69.GENERACIJA

V soboto so v Piranu krstili že 69. generacijo naših pomorcev. Gre za tradicionalni dogodek Srednje pomorske šole, ki pa je iz nekdaj šolskega dogodka prerasel v piranski turistični praznik.
http://www.primorske.si/2015/09/06/Neptunov-krst-v-Piranu-%28foto%29

70 NEPTUNOV

Srednja pomorska šola iz Portoroža se pripravlja na praznovanja 70. obletnice ustanovitve šole. Osrednja proslava bo sicer prihodnje leto, za letošnjo jesen pa šola skupaj s Pomorskim muzejem Piran pripravlja razstavo. A zanjo že zdaj potrebuje pomoč tistih, brez katerih šole ne bi bilo - nekdanjih dijakov.

“Ko smo pregledovali gradivo, smo ugotovili, da imamo pravzaprav malo fotografij šole in dijakov v razredih, v delavnicah, na barkah in na pomorskih krstih,” pravi ravnatelj gimnazije, elektro in pomorske šole Borut Butinar. Zato so pozvali vse nekdanje dijakinje, dijake, učitelje in druge, da pobrskajo po svojih predalih in mapah ter pomagajo zbrati čimveč fotografij, skeniranih fotografij, zapiskov, filmov, kostumov, plakatov, zapiskov in drugega materiala, ki bo pomagal pri postavitvi razstave in pisanju zbornika, pa tudi za šolski arhiv in spletno stran. “Cilj je med drugim narediti primerjavo dela v šoli in na ladji nekoč in danes,” pravi Butinar. Najlepše fotografije bodo dobile stalno mesto na stenah šole.

Material - fotografije šole, razredov, sošolcev, dela na šoli, delovne prakse, delavnic, na ladjah - bodo zbirali do junija. Predvsem pa želijo za razstavo zbrati fotografske prizore z Neptunovih krstov od začetka šole do danes ter zbrati imena in priimke prav vseh, ki so se v sedmih desetletjih poskusili v vlogi Neptuna. Oblikovali so tudi profil Pomorc sem bil na Facebooku.

Pomorska šola je bila sicer uradno ustanovljena 1. marca 1947, prvi pomorski krst prvošolcev pa so pripravili že prej, tako da bo 70. Neptun iz morja stopil že letos septembra. Na jubilejnem krstu bodo tako predstavili zbornik, v Monfortu v Portorožu pa pod okriljem Pomorskega muzeja Sergeja Mašere iz Pirana odprli razstavo vseh pomorskih krstov in dejavnosti srednje pomorske šole.
http://www.primorske.si/2016/02/16/Pomorci-pozor-pomorska-sola-isce-70-Neptunov

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 12 Sep 2015 20:25; skupaj popravljeno 2 krat

BAZILKIJADA

Prihodnjo soboto, 12.septembra, v Ljubljanski ulici v Izoli pripravljajo že 7 Bazilkijado. Ko so s prireditvijo začeli, je šlo predvsem za zabavo, danes pa na uličnem vrtu v eni osrednjih izolskih ulic raste približno 40 različnih vrst bazilike. Lani so gospodinje in gostinci iz soseščine pripravili več kot 60 različnih jedi: od pesta in kruha z baziliko do sladic z baziliko in nekaterih eksotičnih jedi, kot na primer fižolova juha s kalamari in baziliko. Ni manjkač niti bazilikin čaj, tudi žganje z baziliko se je našlo na predstavitvi ter seveda sladoled, ki ima že dolgo tradicijo.
Na Bazilkijadi se bodo predstavili tudi ekološki vrtnarji, izdelovalci kozmetičnih pripomočkov in domačinke, ki bodo pripravile istrske kroštole z baziliko.
Pripravili bodo tudi krajša predavanja o mnogoteri uporabnosti bazilike s strokovnjaki zdrave prehrane, razstavo različnih vrst bazilike in še kaj.
http://center-izola.si/dogodki-in-prireditve/bazilikiada/
http://www.primorske.si/2015/09/12/Disalo-je-po-baziliki

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 26 Jun 2016 17:11; skupaj popravljeno 8 krat

PONIREK

/13/...velikokrat ga je možno srečati v morju, lahko v solinah ali pa tudi na kakšni veliki skali, saj bi lahko govorili o tem, da se lahko tudi udomači. Ko gremo po Parenzani iz Kopra v Izolo in naprej v Portorož ali Piran ter obratno, se posamezne ponirke vidi na skalah, ko tam počivajo ali se zelo natančno čistijo. Namreč človek se že navadi, da ga bo srečal tam in res se to pripeti, saj ostaja na skali miren in suveren ter obrača glavo na vse strani, da ja ne bo kaj zamudil. Zanimivo je to, da je to vedno ista skala, tako, da tvorita že nepogrešljivo celoto in seveda znamenitost.
Prav poseben ponirek pa je tisti, ki pride vsako jutro pred ribarnico Levante v Izolo in je tam toliko časa, da se ribarnica odpre. Pred vratmi, ki so bližje morju, čaka, vse do takrat, dokler mu prijazno osebje ribarnice Levante ne prinese kakšno ribo, potem pa se veselo odkoraka nazaj v vodo. Morali bi ga videti kako je vztrajen, kako se je priljubil vsem domačinom in ostalim, ki ga tam srečujejo. Kako se žival naveže na človeka in seveda tudi človek na žival, zato je blagodejno videti takšno simbiozo, da bi se lahko počutili še bolj humane in pripravljene pomagati.
Ob tem pa bi se dalo ugibati, kako malo dejanje je potrebno, da se počutimo bolj srečni iz zadovoljni, ker pomagamo majhni in nebogljeni živalici, saj se tem pomagamo tudi sebi ter tako iščemo svoje cilje in konec koncev tudi smisel življenja: Laughing

http://ptice.si/ptice-in-ljudje/ptice-slovenije/ponirki/
https://www.facebook.com/ribarnicalevante/photos/a.714306301914798.1073741826.223815237630576/1058614600817298/?type=1&theater

zoran13 · Objavljeno: 11 Sep 2015 13:46 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

RIBJI GLOBINSKI REKORD - 8.143 m

Raziskovalci so prvič posneli doslej neznano vrsto ribe na rekordni globini 8.143 m. Blede prebivalke Marianskega jarka za zdaj še niso uspeli znanstveno razvrstiti, verjetno pa spada v družino morskih zajcev, ki obsega več sto vrst sluzastih rib brez lusk, ki rade živijo v hladnih vodah. Glava nove ribe spominja na morskega psa iz risanke, rep pa na plapolajoči toaletni papir.
Videoposnetek nenavadne ribe si je mogoče ogledati na spletni strani:
https://www.youtube.com/watch?v=tRm8wr08xsU
Objavljeno v ŽIT , letnik LXVI, št.9
http://www.tzs.si/revija-zit/revija-zit

zoran13 · Objavljeno: 14 Sep 2015 14:11 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

TISOČLETNA FRITADA

Tisočletna fritada iz 2015 jajc in 10 kg tartufov

Fritado iz 2015 jajc in 10 kg tartufov v velikanski več kot tono težki ponvi, je pripravila kuharska ekipa iz restavracije Zigante, premešala pa jo je politično - estradna ekipa za številčne "gastronomijade" iz Hrvaške ter tujine, ki so obiskali Buzetsko Subotinu.

Kljub temu, da nima uradni Guinessov naziv rekorderke, je buzetska fritada največja vse od leta 1999, ko se je začela pripravljati, se vsako leto doda še eno jajce več. S pripravo fritade je edino mesto tartufov obeležil svoj občinski praznik, kar med drugim pomeni hkrati tudi začetek sezone te dragocene podzemne gobe. Skupaj z kuharsko ekipo pod vodstvom Damira Modrušana, so svoje prste v fritado tudi letos, umešali župan Valter Flego in župan Buzeta Siniša Žulič.
Predstavnike glasbene scene so vodili Nina Kraljić in Edi Maružin. Glasbena in gastro debitantka Nina, je povedala, da se je njena kariera intenzivirala, po zmagi v prvi sezoni showa "The Voice - Najlepši glas Hrvaške" ter da da prvič v Buzetu, kot tudi prvič probala tartufe, pa za razliko od popularnega Gustafa, ki tartufe je že kar nekaj let.

"- Ki je doša u Buzet, u Istru, a ni proba tartufe, to je kako da je poša u Rim, a ni vidija Papu,"
"- tisti, ki je prišel v Buzet, pa ni probal tartufe, je enako, kot, da bi šel v Rim, pa ni videl Papeža," je povedal razpoloženi Maružin. Nina in Edi so se najprej lotili kuhalnice, potem pa so goste zabavali še dolgo v noč.
Praznovanja za tradicionalno "fešto" Subotino so pričela že zgodaj popoldne s gledališko predstavo za otroke "Bim&Bom", nastopom pevcev društva Mali veliki mikrofon, koncertom mladih iz italijanskega mesta Quattro Castella, nadaljevali v nočnem programu Subotine, na velikem odru z nastopom Gustafa in Nine Kraljić na velikem odru ter njenim glasbenim gostom na malem odru.

Za popestritev vzdušja so pripomogli še raznolikost Prolight laser showa, prava mreža laserjev in 3D laserski efekti. To leto je premierno, svetlobna razsvetljava postavljena v staro mestno jedro, saj je "krožila" na nebu iznad celotne kotline, laser pa je osvetljeval tudi veliki oder, ki je bil postavljen na Fontani.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/milenijska-fritada-od-2015-jaja-i-10-kg-tartufa-509154

zoran13 · Objavljeno: 24 Sep 2015 21:25 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SUPER JADRNICA "A"

Splavili so superjadrnico ruskega milijarderja, vredno vrtoglavih 370 milijonov evrov. 140-metrska lepotica ima tri ogromne jamborje, osem nadstropij in sobo za opazovanje morskega dna.

Ruski milijarder Andrey Igorevich Melnichenko si je poleg superjahte "A" vredne 270 milijonov evrov omislil še novo superjadrnico, za katero je odštel 370 milijonov evrov. Poimenoval jo je enostavno "A", verjetno da bi bila prva na seznamu ladijskih registrov.

S 140-metri in s tremi jambori visokimi 90 metrov je največja jadrnica na svetu. Potovalna hitrost je 15,6, najvišja pa 20 vozlov. Izdelana je iz jekla, na palubi je tikov les. Ima osem nadstropij in sobo za opazovanje morskega dna. Sprejme lahko 20 gostov in 54 članov posadke. Je dizelski hibrid, ki ga je oblikoval Francoz Philippe Starck. Izdelali so jo v nemškem Hamburgu in splavili v Kielu, kjer je opravila prvo testno vožnjo. Zdaj bo po ocenah poznavalcev trajalo več mesecev za notranjo opremo, ki bo stala še dodatnih več sto tisoč evrov.

A denar ne bo problem. Melnichenkovo premoženje ocenjujejo na 8,5 milijarde evrov. Med drugim je ustanovitelj podjetij za gnojila EuroChem in za premog Suek. Je tudi lastnik boeinga 737. 43-letni Belorus po rodu je poročen s srbsko manekenko Aleksandro. Na Forbsovi lestvici je na 97. mestu najbogatejših Zemljanov in na devetem mestu v Rusiji.

https://www.youtube.com/watch?t=25&v=2drwhalR7vM
http://cekin.si/clanek/premozenje/video-2.html

zoran13

MORSKI MESEC - MOLA MOLA

Spektakularno srečanje med potapljačem in to velikansko ribo je nastalo na obali otoka Santa Maria na Portugalskem.
Največji ulovljeni primerek mola mola je bil težak 2268 kg.

http://net.hr/danas/znanost/e-to-je-ribetina-pogledajte-spektakularan-susret-ronilaca-sa-stvarno-velikim-velikim-bucnjem/?utm_source=Vecernji&utm_medium=clanak&utm_campaign=RazmjenaPrometa
https://www.youtube.com/watch?v=5SpxY5OLLxc
https://sl.wikipedia.org/wiki/Loparji

zoran13

PRIZNANJE ZA RIBIŠKI MUZEJ

Slovenski predsednik Borut Pahor bo odlikoval Franka Cossutto in Bruna Volpija Lisjaka

Slovenski predsednik Borut Pahor bo v petek dopoldne v predsedniški palači v Ljubljani vročil Medaljo za zasluge Brunu Volpiju Lisjaku in Franku Cossutti, glavnima pobudnikoma Ribiškega muzeja v Križu. Volpi Lisjak in Cossutta sta odlična poznavalca naše pomorske zgodovine in kulture. Navzočnost na podelitvi je med drugim najavil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Volpi Lisjak je upokojeni kapitan in ladjedelniški delovodja v tržaškem Arzenalu, Cossutta pa ladjedelniški inženir in podjetnik. Prvi je napisal številne knjige in raziskave o ribištvu in našem morju, Cossutta, ki je doma iz Križa, pa je poznan tudi kot predavatelj. Oba sta, kot rečeno, glavna pobudnika Ribiškega muzeja, ki naj bi ga uradno odprli spomladi prihodnje leto. Odbor muzeja se pospešeno pripravlja na zadnja gradbena dela na muzejski stavbi pod Sirkovim domom v Križu, za katerega je pred nekaj meseci prejel izredni prispevek deželne uprave v višini 60 tisoč evrov.
http://www.primorski.it/stories/kultura/248228_priznanje_za_ribiki_muzej/#.ViqNjitK6eo

GLASNIK SLOVENSKEGA RIBIŠTVA IN POMORSTVA

V Križu bodo domačini nocoj pripravili druženje in pogovor s svojim sovaščanom Brunom Volpijem Lisjakom, ki je včeraj prejel visoko državno odlikovanje.

Potem ko je predsednik države Borut Pahor včeraj nagradil Franka Košuto in Bruna Volpija Lisjaka z zlato medaljo Republike Slovenije za njune zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu ter pri gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, pripravljajo v Križu na Krasu, pri Tomaju, drevi srečanje z Volpijem Lisjakom.

Z upokojenim kapitanom in strokovnjakom za pomorstvo, ki si je tu ustvaril dom, se bo pogovarjal Albin Debevec. V pogovoru bo 82-letni Volpi Lisjak predstavil svojo bogato življenjsko pot, v kateri se je uveljavil kot dolgoletni pomorščak, menedžer tržaške ladjedelnice, dober poznavalca pomorstva in ribištva, raziskovalec, publicist, avtor številnih knjig in raziskovalnih del.

Z njimi ohranja obmorsko kulturno dediščino in dokazuje, da smo Slovenci pomorski narod vse od naselitve, o čemer pa vemo zelo malo. “Ker so v bivši Jugoslaviji črtali ta del slovenske zgodovine iz vseh učbenikov. Treba je nemudoma vplivati, da se ta del izbrisane zgodovine spet poučuje v vseh šolah in stisne v glave, posebno politikov in gospodarstvenikov, da je morje vir bogastva,” je zapisal kritično v enem izmed številnih člankov in knjig, ki jih je napisal.
http://www.primorske.si/2015/10/24/Glasnik-s-slovenskega-ribistva-in-pomorstva

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli