Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

PO NAPADU Z NOŽEM

Zahvala zaposlenim v ZD Piran

Sredi januarja me je v zdravstvenem domu Piran z nožem napadel mlajši moški in mi povzročil številne vbodne rane, o čemer so tistega dne poročali tako rekoč vsi slovenski mediji. Ne želim javno govoriti
o tem zame izredno travmatičnem dogodku, saj bi se rada čim hitreje vrnila v rutino vsakdana, pač pa bi se rada javno zahvalila vsem, ki so
mi v tistih težkih trenutkih nudili pomoč.

Moja zahvala gre v prvi vrsti sodelavcem Zdravstvenega doma Piran, ekipi nujne medicinske pomoči, urgentnemu centru izolske bolnišnice in tamkajšnjim kirurgom ter reševalcem, ki so me prepeljali na Očesno
kliniko v Ljubljani, kjer me čaka še nekaj posegov.

Zahvaljujem se tudi policistom in kriminalistom, ki so z bliskovito akcijo storilcu nadeli ime in priimek ter preprečili, da bi se na svojem pobesnelem pohodu znesel še nad kom drugim.

Moja zahvala gre tudi tistim medijem, ki so poročali korektno, profesionalno in pietetno varovali mojo zasebnost, predvsem pa sledili resnici. Pri tem izpostavljam Televizijo Koper in spletni portal RTV Slovenija MMC ter časnik Primorske novice.

Ne morem pa skriti razočaranja nad poročanjem spletnega časopisa Delo (povzemala sta ga nacionalni radio in portal Slovenske novice), ki je že takoj po dogodku vehementno navajalo, da naj bi bil "po njihovih zanesljivih informacijah vzrok za napad ljubosumje, saj naj bi se napadalec in medicinska sestra poznala od prej in naj bi bila v razmerju. Pri tem zapisu so vztrajali še pozno popoldne in tudi po tem, ko sta tako
vodstvo Zdravstvenega doma Piran kot policija to kategorično zanikala.

Lahko si predstavljate, da je bil tak, s popolno lažjo obtežen medijski pogrom še dodaten udarec zame in mojo pretreseno družino.
Sama sem bila tokrat že drugič žrtev napada na delovnem mestu; pred leti je eden od pacientov planil name in me začel daviti, iz statistike pa je splošno znano, da so zdravstveni delavci pogosto žrtve bodisi fizičnih bodisi verbalnih napadov. Upam, da bodo odgovorni v prihodnje poskrbeli za varnost slovenskega medicinskega osebja, ki vnaprej seveda nikoli ne more vedeti, s kakšnim pacientom ima opraviti.

JELKA JERANČIČ, medicinska sestra v ZD Piran
www.primorske.si

zoran13 · Objavljeno: 06 Mar 2016 11:42 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

TITOV VIS

Bi vlagatelj, ki bi kupil 58 let staro ladjo, preprečil njeno potopitev?
Titova ladja Vis na dno Jadrana ali kot turistična atrakcija ob slovenski pomol?

Ker lastnik admiralske ladje Vis ni bil uspešen pri obnovi, jo namerava kot potapljaško atrakcijo potopiti na Hrvaškem. Mnogi temu nasprotujejo in ponujajo brezplačno pomoč pri morebitni obnovi.

Leta 1956 so jo izdelali v ladjedelnici v Uljaniku. Dolga je 58 metrov, široka je 8,7 metra in ima tri metre ugreza. Njen izpodriv znaša 670 ton.

Medulinski svetniki si od potopljene ladje obetajo zanimanje potapljačev

Potopitev nekdanje admiralske ladje in pozneje jahte (skonstruirali so jo kot poveljniško ladjo jugoslovanske ljudske armade), s katero je pogosto plul tudi Tito s svojimi gosti, je bila tej 58 let stari ladji zapovedana že lani poleti. Pred dnevi so njeno usodo očitno zapečatili občinski svetniki v Medulinu pri Puli, ki so lastniku ladje Arsenu Brajkoviću podelili tudi 20-letno koncesijo za uporabo ladje na morskem dnu in ponujanje turistične ponudbe za potapljače. Na dno jo bodo pri Kamenjaku predvidoma poslali do poletja.

Njena lokacija bo okrog 300 metrov od obale, zgornja paluba pa bo na globini okrog 32 metrov. Tako bo dosegljiva tudi potapljačem začetnikom.

Brajković je ladjo kupil od črnogorske vlade in jo je sprva hotel obnoviti v luksuzno plovilo, a ni dobil bančne podpore in je zato te namere opustil. Ker ladja, ki že nekaj let miruje v Puli, ravno tako prinaša redne stroške vzdrževanja, je potopitev brez novega vlagatelja očitno najlažja rešitev.
Mnogi potopitvi nasprotujejo

Medtem ko so v medulinski občini navdušeni nad novim projektom, od katerega si obetajo porast povpraševanja in podaljšanje turistične sezone, so mnogi ljubitelji ladjedelstva ob Jadranski obali nad načrti ogorčeni. Gre namreč za ladjo, ki je ne glede na ideološke delitve del tukajšnje zgodovine.

Leta 1956 so jo izdelali v ladjedelnici v Uljaniku. Dolga je 58 metrov, široka 8,7 metra in ima tri metre ugreza. Njen izpodriv znaša 670 ton.
Portorožan z 38-letnimi izkušnjami dela na ladjah ponudil brezplačno pomoč pri restavriranju
Franca je kot strojni inženir na ladjah delal 38 let. Franca je kot strojni inženir na ladjah delal 38 let.

"Sam bi jo bil pripravljen pomagati obnoviti zastonj, če bi se le našel nekdo in jo kupil. Mislim, da se je zanjo v preteklosti omenjala cena 190 tisoč evrov," pravi Portorožan Slavko Franca, danes upokojeni nekdanji ladijski strojnik tehnik. V svojem življenju je 38 let v tej funkciji preživel na različnih ladjah.

"Ladja Vis je čudovit primerek zgodovine in bi lahko bila na primer v Kopru velika atrakcija. Tja letno s turističnimi ladjami pripluje okrog 60 tisoč obiskovalcev. Ladja bi lahko bila nekakšen plavajoči muzej. Upam, da se bo v Sloveniji našel vlagatelj, ki bi omogočil rešitev ladje. Po mojem mnenju ladja spada na površje morja in ne pod njega. Dokler je ne potopijo, je taka prihodnost po mojem mnenju mogoča," dodaja Franca.
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2016/03/ladja_tito_vis_potop.aspx
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/titov-vis-bit-ce-potopljen-kod-kamenjaka-522065

POTOP

S 40 kilogrami eksploziva so danes ob zahodni obali rta Kamenjak pri Pulju potopili Vis, ladjo jugoslovanske vojne mornarice. Spektakel je opazovalo na tisoče ljudi, tako s kopnega kot s številnih čolnov in jadrnic, ki so “pogreb” Visa pospremili z gromkim aplavzom, medtem ko je igrala godba na pihala.

Zaradi močne detonacije je ladja naglo potonila, odslej pa bo v globini 30 metrov privabljala ribe in morski živelj ter potapljače. Ladjo, ki so jo naredili v puljski ladjedelnici Uljanik leta 1956, so približno 250 metrov od obale najprej detonirali na sredini, nato pa pri krmi. Ladjo Vis je leta 2002 v Črni Gori kupil Arsen Brajković. Najprej jo je želel preurediti v luksuzno jahto, nato pa si je premislil. Potopljena ladja Vis je prvi tak primer v Jadranskem morju, od začetka postopka do realizacije pa so potekla štiri leta.
http://www.primorske.si/Zanimivo/Zanimivosti/Ladjo-Vis-so-potopili

VIDEO

https://youtu.be/lPbgXIaLvbc
https://youtu.be/z6v9JdW5e50?t=18

zoran13 · Objavljeno: 07 Mar 2016 15:10 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

25 LET ZAVEZE K POMORSKI USMERITVI

Danes je slovenski dan pomorstva, ki ga država obeležuje v spomin na sprejem resolucije o pomorski usmeritvi naše države 7. marca 1991. Na proslavi, ki jo zvečer v Portorožu pripravljata uprava za pomorstvo in ministrstvo za infrastrukturo, bo osrednji gost minister Peter Gašperšič.

V leta 1991 sprejeti resoluciji je zapisano, da je bil slovenski narod v svoji zgodovini vselej tudi pomorsko usmerjen ter bo to usmeritev ohranjal in razvijal tudi v prihodnje. Takrat so se v vrhu države zavezali, da bo Slovenija vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena, zato bo med drugim podpirala razvoj koprskega pristanišča in prek njega usmerjenega tranzitnega in kopenskega prometa.

“Koprsko pristanišče mora postati pomembno in ekološko čim manj obremenjeno pristanišče srednjeevropskega prostora. Zato je treba vzpostaviti prometne povezave Kopra z madžarsko in avstrijsko mejo, ki bodo enakovredne povezavam konkurenčnih pristanišč,” piše v resoluciji.

Pomorstvo pa niso samo pristanišče in logistika, ampak je še precej več. V Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu tako danes do 17. ure obiskovalcem ponujajo brezplačen ogled stalne zbirke in dveh razstav.
http://www.primorske.si/2016/03/06/25-let-zaveze-k-pomorski-usmeritvi

»HIMNA SLOVENSKIH POMORŠČAKOV«

»Mi smo slovenski pomorščaki,
Ne ustraši nas vihar morja
Ne silni vali črni ne oblaki
Ne ukrotijo slovenskega srca.

Glej, v vetru se vije trobojnica nam
Sam gorski sneg na njem blesti
In z njim se staplja naša kri
Po sredi se sinji morja trak iskri,
To Domovine naše simbol je novih dni.

In pluli bomo skozi viharje,
Skoz meglo, dež, prek vseh meja
Povsod bo naša Domovina
In njena slava in ponos - hura!«

Navigare necesse est, vivere non est necesse.
(Odpluti na morje je nujno, živeti pa ni nujno)
Gnej Pompej Veliki

Predaj se vetrom - naj gre, kamor hoče!
Naj srce se navriska in izjoče!
Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran...
Oton Župančič, Moto

zoran13 · Objavljeno: 13 Mar 2016 22:21 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SAMMY

Na Irskem vsaki dan prečka cesto, da bi šla v restavracijo po ribe

Sammy gre iz vode v pristanišču Howth, se povzpne na pločnik in začne z vragolijami, dokler ne dobi kosilo.

Se imenuje Sammy in vsaki dan prečka cesto, samo zato, da gre v bližjo ribjo restavracijo, ki se nahaja nasproti. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za tjulna, ki je doma v pristanišču Howth, irski vasici, ki ni daleč od Dublina. Vsaki dan od natakarjev na tak način dobi porcijo rib restavracije "The Lighthouse Seafood Restaurant".

Nakajkrat, tako, kot je vidno v priloženem videu, natakarji omenjene restavracije poskušajo spoditi tjulna Sammyja, ki se pa ne pusti prepoditi in nadaljuje s svojimi vragolijami in poskusi, da bi vendarle dobil lepo svežo ribo, ki jo bo lahko pojedel v pristaniških vodah. Takoj ko izpolnijo vse njegove želje, pa Sammy ponovno začne svoj ritual.
http://www.tgcom24.mediaset.it/animali/irlanda-ogni-giorno-foca-attraversa-la-strada-per-chiedere-pesce-al-ristorante_2164855-201602a.shtml
http://mdst.it/03v601469/

zoran13 · Objavljeno: 27 Mar 2016 21:58 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

DONDOLA

Potopljeno Dondolo so dvignili z morskega dna (foto)

Lepo vreme je danes na plano privabilo množico sprehajalcev. Tisti, ki so se sončnim žarkom predajali v Kopru, so lahko opazovali nevsakdanji prizor dvigovanja potopljene barke iz morja.

Reševalno akcijo ribiške barke Dondola je v objektiv ujel tudi naš fotograf.

Kako je končala na morskem dnu, nam za zdaj še ni znano. Ribič, ki se je okoli 3. ure vračal z ribolova, naj bi barko videl še na gladini, kasneje zjutraj pa je bila že pod vodo.

Koprski gasilci so pomagali delavcem Službe za varovanje obalnega morja pri postavitvi baraž okoli potopljenega plovila. Barko so dvignili z dvigalom in iz nje izčrpali okoli pet kubičnih metrov vode, so zapisali na spletni strani Uprave za zaščito in reševanje.

Na kraju so bili tudi potapljači, policisti in uslužbenci pristaniške kapitanije.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Potopljeno-Dondolo-so-dvignili-z-morskega-dna-foto

zoran13 · Objavljeno: 02 Apr 2016 18:14 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

MALA BARKA

MALA BARKA POVEZUJE IZOLO IN KVARNER: Doživite simulacijo plovbe z ribiško barko

Mali traven v Izolo prinaša Malo barko. Gre za projekt, ki povezuje ribiško mestece in Kvarner od 1. februarja 2015 in v katerem so vključeni: Občina Izola, Turistično združenje Izola, Primorsko-goranska županija, ki je tudi vodilni partner in Turistična skupnost Primorsko-goranska županija.

Z omenjenim projektom se ustvarja turistična valorizacija pomorske, ribiške in ladjedelniške dediščine severnega Jadrana z ustvarjanjem novih turističnih produktov.

Relativno kratke razdalje med Izolo in Kvarnerjem namreč omogočajo obisk obeh držav in več destinacij v enem turističnem aranžmaju ter posledično organizacijo enovitega paketa. Povezati obe državi s posebnim turističnim aranžmajem, ki temelji na zgodovini in zgodbi o pomorstvu, je namreč osnovi cilj projekta skozi katerega bosta obe destinaciji lansirali tudi blagovno znamko Mala barka.

V sklopu projekta bodo tako meseca aprila v Izoli uredili interpretacijski center na dveh lokacijah: v San Simonu in Muzeju Parenzana, kjer se bo uredila soba z multimedijsko vsebino in z elementi razstave o ribiški dediščini.

V sobi bo postavljena tudi replika ribiške kabine, kjer bodo lahko obiskovalci doživeli simulacijo plovbe po izolski obali. V San Simonu bo urejen tematski park, kjer bo na ogled postavljena restavrirana ribiška barka Biser.

Turistično združenje Izola danes predstavlja promocijski videospot Mala barka, ki ga bodo predvajali na pomembnejših TV postajah, v Promocijskem centru na Ljubljanski 17 v Izoli pa najdete ostale promocijske materiale. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani www.malabarka.eu.
http://www.regionalobala.si/novica/mala-barka-povezuje-izolo-in-kvarner-dozivite-simulacijo-plovbe-z-ribisko-barko-
http://malabarka.eu/video/
https://www.youtube.com/watch?list=PLZ38OF09HRVdk7xS_1QMXR9iAF95l-SYn&v=nkdDhFRz60I
https://www.youtube.com/watch?v=sMZo3jSNbCA&list=PLZ38OF09HRVdk7xS_1QMXR9iAF95l-SYn&index=2
https://www.youtube.com/watch?v=6xCq0aIoNjM&list=PLZ38OF09HRVdk7xS_1QMXR9iAF95l-SYn&index=3
https://www.youtube.com/watch?v=rvQOAmlQ2J8&index=4&list=PLZ38OF09HRVdk7xS_1QMXR9iAF95l-SYn
https://www.youtube.com/watch?v=DQR2-Z2yjek&index=5&list=PLZ38OF09HRVdk7xS_1QMXR9iAF95l-SYn
https://www.youtube.com/watch?v=KN7-BsIqJ0c&list=PLZ38OF09HRVdk7xS_1QMXR9iAF95l-SYn&index=6

zoran13

AMERIGO VESPUCCI - 85 LET

Amerigo Vespucci prihaja v Trst

V četrtek popoldne bo v Trst priplula lesena vojaška jadrnica Amerigo Vespucci iz leta 1931, poroča Il Piccolo.

Jadrnica, ki v dolžino meri 101 meter, bo v Trstu do ponedeljka, 16. maja, nato se bo obrnila proti Benetkam. Zainteresirani se bodo lahko povzpeli tudi na krov.

Pravo potovanje po celotni Italijanski obali z izjemo izleta v Dubrovnik, se bo na tak slavnostni način prikazalo 85 let njenih aktivnosti, še posebej pa prizadevanj za ohranitev in varstva čistoče morja.

Amerigo Vespucci, ki je šolska ladja Izalijanske mornarice je prav zaradi tega znana po celem svetu, je v izjemni formi, zahvaljujoč zadnji delom in modernizaciji v Arsenale di Spezia, bo priplula po Jadranskem morju. Po mestih Cagliari in Bari, kjer jo je v soboto obiskalo že 5.000 obiskovalcev, bo v četrtek kot že povedano obiskala tudi Trst.

Najlepša ladja na svetu, pod poveljstvom kapitana Curzio Pacifici, bo na obisku v Trstu do ponedeljka 16.maja 2016, ko bo izplula proti Venezii. Te dneve se pripravlja program obiska (razstave, kulturni dogodki in dobrodelnost) ter urnik obiskov na njenem krovu. Prav v četrtek bo na njenem krovu organizirana okrogla miza, ki jo organizira Italijanski oceanografski institut in sperimentalne geofizike - Ogs ter Wwf Italije.

Prav Wwf Italija, ki praznuje 50 let obstoja je eden partnerjev Italijanske Mornarice, ki pravzaprav nenehoma opozarja na probleme Mediteranskega morja. Prva takšna organizirana kampanija, ki je imela naslov:" Morje mora živeti!" je bilo že leta 1978. To leto se Wwf pridružuje in organizira mednarodne akcijo "Fisc Forward" oziroma s še dopustnim trajnostnim ulovom rib.

In ne samo to. Po celotni plovbi ladje Amerigo Vespucci, ki se bo končal po 12 etapah v Livornu 4.julija 2016, bodo strokovnjaki in raziskovalci Cnr in Conisma (Consorzio interuniversitario per le scienze del mare) ter sodelovanjem različnih univerz, med drugimi tudi Tržaške, zbirali podatke o makroplastiki (koščki, ki so večji kot 2 centimetra), kitov in meduz ter še posebej kemične sestave in vsebnosti kisika v morju.

Ta prireditev, ki je v teku, je pomembna še zaradi enega vidika. Amerigo Vespucci je nominirana kot "ambasadorka Komiteja Rima 2024". Med vsemi potovanji bo tudi promovirala kandidaturo za Olimpijske igre v Rimu. Še posebne aktivnosti pa so predvidene v štirih pristaniščih (Cagliari, Bari, Genova in Napoli) za projekt kandidature glavnega mesta.

To sodelovanje je vsekakor dober znak, saj bo odločitev o kandidaturi sprejel Olimpijski komite v septembru 2017. Ta povezava pa vsekakor ni od danes, saj je ob Olimpijskih igrah v Rimu leta 1960, prav Amerigo Vespucci prepeljala Olimpijski ogenh iz Pireja na Italijansko obalo.

Ob koncu teh organiziranih obiskov se jim bodo v juliju pridružili prvi razredi Pomorske Akademije v Livornu, saj bodo obiskali pristanišča v Mediteranu, kot tudi v Severni Evropi.

Prav to usposabljanje je eden od temeljnih institucionalnih nalog Amerigo Vespucci, ko je vstopila v vrste Italijanske Mornarice 6. junija 1931 leta. Izvzemši leto 1940 zaradi vojne in leta 1964, 1973 in 1997, zaradi izrednih del, je vršila številna krajša in daljša potovanja, ki se jih je nabralo skupno 79 usposabljanj gojencev Akademije v Livornu, od teh 42 na severu Evrope, 23 v Mediteranu, 4 na vzhodnem Atlantiku, 7 v Severni Ameriki, 1 v Severni Ameriki in dve potovanji okoli sveta, med majem 2002 in septembrom 2003, ko je bila ladja tudi v spremstvu ter aktivnostih ob prvenstvu America’s Cup 2003.

http://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2016/05/09/news/la-vespucci-compie-85-anni-e-li-festeggia-anche-a-trieste-1.13441485?ref=hfpitsec-9

zoran13

SMELI NAČRTI SLOVENSKIH ŠTUDENTOV

Okoli 100 študentov s petih fakultet, članic Univerze v Ljubljani, se je v sodelovanju s svojimi profesorji, z zavodom 404, uspešnimi raziskovalci in domačimi strokovnjaki s področja gospodarstva odločilo sprejeti mednarodni izziv Microtransat (www.microtransat.org;microtransat.si), ki kljub številnim poskusom ugledmih tujih univerz že desetletje ostaja nerešen (na sliki je model Pinta irske ekipe iz leta 2010).
Marca letos so začeli načrtovati in graditi 2,4 m dolgo jadrnico, ki bo čez dve leti poskušala kot prva na svetu samostojno prepluti Atlantik. Vsakih šest ur bo prek satelitov, od katerih bo pridobivala podatke o vremenskih razmerah in prometu na Atlantiku, sporočila svoj položaj.
O poteku plovbe se bo morala na podlagi dodatnih podatkov iz senzorjev na plovilu odločati sama, seveda ob pomoči zmogljivega mikroračunalnika z zanesljivimi algoritmi umetne intelčigence. Zaradi zahtevnosti naloge so sodelujoči pri opisanem projektu razdeljeni v osem tehničnih ekip, od katerih vsaka pokriva svojo ključno področje - elektroniko, umetno inteligenco, strojništvo in jadralstvo.
Plovilo katerega ocenjena vrednost je 45.000 €, bodo brezplačno izdelovali v uspešnem slovenskem podjetju Ocean Tec.
www.microtransat.org
www.microtransat.si
Vir: ŽIT, št.5/2016
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika/revija

ZAVOD 404

Zavod 404 je prvi mladinski tehnološko-raziskovalni center v Sloveniji, ustanovljen z namenom, da mladim posreduje tehnične veščine in jih navduši za raziskovanje, znanost in podjetništvo. Vsem, ki imajo željo po ustvarjanju nudimo pomoč in prostor, kjer lahko pridobijo znanje, ki ga v šolskih klopeh ni vedno mogoče. Naša delavnica se nahaja v samem centru Ljubljane, v prostorih Inštituta za metalne konstrukcije, na Mencingerjevi 7. Odprta je 24 ur na dan in neredko se zgodi, da se najboljše ideje porodijo med tretjo in peto zjutraj, ko ekipe zatopljeno opazujejo nastajajoči prototip v 3D tiskalniku. Verjamemo, da se le v skupnosti, kjer so ideje cenjene, lahko razvijejo resnični talenti.
https://404.si/
https://404.si/projekti/
https://404.si/delavnica/
https://404.si/ekipa/
https://404.si/vizija/
https://404.si/kontakt/
pisarna@zavod404.si

“Posebnost tega projekta je, da za celoten marketing in nabiranje sredstev skrbijo študenti. Želimo, da je to res njihov projekt in da se naučijo dveh stvari, ki sta tehnikom pogosto tuji: da se naučijo komunicirati in da se naučijo, kako težko je včasih pridobiti potrebna finančna sredstva za projekt.”
Rok Capuder, pobudnik projekta in vodja Zavoda 404

zoran13

WALLY ISLAND

Zamisel plavajočih umetnih otokov je že zelo stara. Znova so jo obudili pred 4 leti, ko je podjetje Wally Yahts predstavilo megajahto Wally Island, ki je bila z dolžino 99m velja od večine luksuznih jaht in je delovala kot nekakšen zasebni otoček. Ker pa je bilo treba zanjo odšteti več kot 200.000.000 $, seveda ni bila namenjena navadnim ljudem.
A zamisel je v pomorski industriji vseeno pritegnila precej zanimanja. Nastale so nove zasnove tajšnih otočkov, med jaterimi so tudi manjše in cenejše različice. Najbolj znane so prispevali že omenjeno podjetje Wally Yahts, nizozemsko podjetje Docklands Maldives in italijanski industrijski oblikovalec Michele Puzzolante.
Jasper Mulder, direktor nizozemskega podjetja, pravi, da so takšni otočki prijazni do okolja, saj ga po koncu uporabe ne obremenjujejo, obenem pa zagotavljajo nove možnosti za bivanje v krajih, kjer primanjkuje kopenskega prostora. Poleg tega so tudi izredna priložnost ua uporabo inovativnih tehnologij za bivališča, saj jih ne omejujejo okolje in različne ovire ki po navadi nastopajo pri kopenski gradnji.

Na posnetku je 20 m širok in 37 m dolg oroček Orsos s 1.000 m2 bivalne površine.
https://www.youtube.com/watch?v=NFV3MlCu-8s
http://www.realtimecgi.com/?p=2403
Vir: ŽIT, št.5/2016
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika/revija

zoran13

M - 46

Super hitri večnamenski čoln M-46 je zgrajen v pogonu družbe Olimp-Nautica iz Galižane, načrtovan v Brodarskem institutu v Zagrebu, kateri s svojimi lastnostmi in upravljanjem razveseljuje vse pomorske poznavalce, je bil včeraj predstavljen na "Otočkem saboru v Zadru", kot mogoči odgovor za izboljšanje zdravstvene oskrbe na otokih.

Čoln dolžine 14,25 metrov, ki doseže hitrost 60 vozlov, namesto da bi služil kot vojaško plovilo za zaščito Jadranskega morja, kot je bila prva zamisel, bo najverjetneje svojo vlogo imel za zaščito življenj prebivalcev najbolj oddaljenih otokov in nepristopne obale.

HITRO PLOVNA AMBULANTA

Ta "morska pošast" iz galižanske delavnice je tipična grvaška zgodba, ne glede na to, da je bilo vanjo vloženega zelo veliko znanja in pameti, izkušenj, tehnologije, kot tudi vloženemu kapitalu v višini 4mio€, plovilo še vedno ne služi svojemu namenu. Čeravno je že pred dvema letoma, sedanji obrambni minister Ante Kotromanović najavil nakup čolna, saj se je na vojaških testiranjih pokazalo kot idealno za operacije specialnih enot, diverzantov, antitetorističnih enot, z možnostjo močne oborožitve, so, kot izgleda sedaj, oborožene sile izgubile interes.

Tako bo sedaj v Zadru čoln, katerega je trup izdelan iz kevlarja, neprobojen in praktično nepotopljiv, kot hitro plovečo ambulanto predstaviti projektant Ante Zaninovič iz Brodarskega instituta (BI) in začetnik vzpostave zdravstvene mreže po otokih in obali dr. Vladimir Tkalčić iz Reke.

Ko smo razvijali ladjo, smo sledili idejo, da napravimo takšno, ki bo iz točke A v točko B sposobno priti hitro, pod vsemi pogoji, izvršiti nalogo in se vrniti nepoškodovana. Temu smo podredili vse na prvem odprtem modelu plovila. Da, razvijali smo plovilo za vojne namene, vendar pa njegova platforma lahko služi tudi za ostalo, tudi za zdravstveno oskrbo, je rekel Zaninović. Poleg Olimp-Mautica in NI, so v razvoju sodelovali tudi Uljanik Vodnjan, SCAM Marine, Belcom Reka in Adriatic Zadar. Z razvojem so začeli v letu 2008, prvi njegov model odprtega tipa z dvema notranjema motorjema s po 400 KS je splovljen leta 2010, ta novi model s kabimo in tremi izvenkrvnimi motorji s po 300 KS, je pravkar na testiranjih s svojo veliko promocijo.

Plovilo ima veliko radarsko , posebni sedeži, so skonstruirani na tak način, da vzdržijo strašansko velike sile in so hkrati dovolj udobni, odprti model plovila pa sprejema do 70 vojakov. Cena osnovnega odprtega modela se giblje od 1/2 mio € naprej, cena je odvisna tudi od opreme ter tehnike izgradnje, naprimer ali je kevlar vgrajen v vakumu ali ne. Seveda pa tudi v oborožitvi, ali je na njem 20 mm top ali rakete.

Pred dvema mesecema so v Abu Dhabiju, tako je povedal predstavnik firme Olimp-Nautica, razne mednarodne delegacije izrazile interes za 200 takšnih plovil. No, da bi prišlo do realizacije teh poslov, kupci pričakujejo tudi reference s hrvaškega tržišča, katere lahko dajo vojska, obalna straža, policija,..

OTOKE JE POTREBNO POVEZATI

Hrvaška ima morje, hvalimo se s tisoč otoki, zato je potrebno tudi njih povezati. Naša ideja je, da bi v sodelovanju s partnerjem Olimp_Nautica, napravili hitrejši, okretnejši in na valovih odličen čoln. Po prvih skicah in načrtov smo projektirali trup za visoke hitrosti in ga testirali v našem bazenu, tako, da smo že pri prvem poskusu naredili to, kar smo želeli. Čoln doseže hitrost 60 vozlov, okoli 55 vozlov je vozil z normalnim deplasmanom, se zelo dobro obnaša na valovih, pri polni hitrosti lahko naredi obrat in ima kratko pot ustavljanja. Ta projekt je začel iz igre, toda nismo delali igračke, namreč čoln, pravi Zaninović.
Kot gumenjak ima boljše karakteristike vzgona, z uporabo posebnih materialov, pa je ohranil manjšo težo in povečano trdnost, kar pomeni tudi daleč večjo nosilnost.

Imamo izkšnje s takšnimi čolni, ampak to je edinstven projekt. V svetu je veliko hitrih čolnov, ki stanejo od 2mio€ do 3mio €, zato nimajo nič boljših karakteristik, saj s ceno plačamo njihovo ime. Z obziroma na zbirko lastnosti, zmogljivosti, kvaliteto materialov in cene, ta čoln nima konkurence, zaključuje Zaninović.

Pogovarjali smo se z dr.Tkalčićem v času nastopa na "Otoškem saboru", kjer se je tako, kot je bilo napovedano, odločil govoriti o varnosti in kvaliteti življenja prebivalcev na otokih, skozi celo leto, posebno izven sezone, ko se srečujejo s primetno izoliranostjo.

Ko sem videl čoln M-46 s kabino v Puli, sem kot doktor medicine in kot človek s pomorskimi izkušnjami, takoj spoznal, da je to hkrati možnost za povečanje zdravstvene varnosti na otokih. Ko govorimo o "Zlati uri", času v katerem je potrebno sprejeti pacienta, potem je potrebno vedeti, da je ta čoln sposoben priti iz Pule do Lošinja v vsega pol ure, od Visa do Splita pa v manj kot uri. V vsakem pogledu torej odgovarja svoji funkciji. Obenem slišim, da se ponovno reanimira ideja o helikopterski službi, potrebno se je zavedati, da eno ne izključuje drugega in bi se lahko uporabljala kombinacija obeh, a v korist gliserja govori niz njegovih prednosti, prave dr.Tkalčić.

http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/nepotopiva-morska-neman-za-spasavanje-ljudi-na-jadranu-526114

zoran13

ČAU - CIAO

/13/...naš domači pozdrav je čau ali ciao, tako, se pozdravljamo vsi in vse, ne glede na družbeno lestvico ali sloj in ne glede na politično ali svetovnonazorsko pripadnost. Ta pozdrav izraža prijaznost, pozornost, pripadnost, srečo, veselje, ponos, zaupanje, saj ga nemenimo tako našim bližnjim in vsem tistim, ki prihajajo v naše malo mesto. Lahko ga izgovarjamo na različne načine, naravno, na kratko, na dolgo, razvlečeno, zavito, s poudarki ali brez njih, seveda odvisno od okoliščin in komu ter kdaj ga namenimo. Tega pozdrava, ki se ga seveda nismo izmislili mi, ampak smo ga vzeli za svojega in kot takega ga ponosno uporabljamo, so se navzeli povsod tam, kjer se gibljemo, delamo, študiramo, prijateljujemo in potujemo. Potrebno je povedati, da ga začenjajo uporabljati tudi tam, kjer ga prej nikoli niso ali pa so do njega imeli nekakšen podzavesten odpor.
Pravijo, da ima ta vljudnostna beseda svoje zgodovinske korenine v latinski besedi ‘sclavus’, ki so ga Benečani spremenili v “s’ciàvo” in je bil namenjen sužnjem slovanskega izvora. Prav te, so Slovani prodajali bogatim beneškim trgovcem za nadaljnjo preprodajo po svetu.
Kasneje se je pozdrav ‘ciao’ preoblikoval v ‘Vaš služabnik’, saj to označuje tudi latinski pozdrav ‘servus‘, tako, da sta to praktično ista pozdrava.
Prav gotovo pa je pozdrav čau - ciao, prisoten po celotnem planetu, na vseh kontinentih, pri vseh narodih in narodnostih, pri vseh družbenih slojih in ima prav gotovo zelo odkritosrčen in dober ter plemenit namen: ... Very Happy

1. pozdrav:
Čau, kako si danes, Peter?
▶ ej, ejla, oi/j, ojla, ola, wejla;

2. pozdrav ob odhodu; končni pozdrav; slovo:
Grem banda, čau!/ Čau čau!
▶ aj-čau, ajd, ajde, ala;

Pred vami je prvi slovar izolskega slenga. Gre za redek primer slovarja slenga v Sloveniji in prvi primer tovrstnega slovarja na obali, v katerem so zbrane besede in besedne zveze, ki jih uporablja mladina v Izoli. Poleg zbira gesel in razlag ponuja tudi manjši vpogled v načine govora, mnenja, miselnost in interese mladih v Izoli ter na nek način razkrije kulturno in družbeno življenje v mestu in izven njega.
Vir: Slovar izolskega slenga - Mirna Buić in Erik Toth
http://www.termania.net/slovarji/72/slovar-izolskega-slenga

O BELLA CIAO

https://www.youtube.com/watch?v=hRR2OOvn3Ew
https://www.youtube.com/watch?v=4CI3lhyNKfo
https://www.youtube.com/watch?v=4CI3lhyNKfo&list=RD4CI3lhyNKfo#t=22
https://www.youtube.com/watch?v=0Cg-KfIl8IQ
https://www.youtube.com/watch?v=ahbiQxlvKHs
https://www.youtube.com/watch?v=jZLHsqOXFkc
https://www.youtube.com/watch?v=OyMA84-mowI
https://www.youtube.com/watch?v=tU6t-CmF8l4
https://www.youtube.com/watch?v=55yCQOioTyY
https://www.youtube.com/watch?v=ktHQ8OXNv94

zoran13

ZNAMKA LADJE PIRAN

Po Krpanu in Rogu je Piran tretja ladja, ki krasi poštno znamko. Gre za priložnostno znamko iz serije Slovenske ladje. Včeraj so jo slavnostno predstavili v Pomorskem muzeju Piran. Burnih dogodkov na krovu Pirana se je spominjal tudi nekdanji prvi oficir krova Jože Utenkar.

Potem ko so ladjo Piran pred tridesetimi leti razrezali, bo zdaj spet zaokrožila po svetu, in sicer tako, da je “zaplula” na poštno znamko, ki jo je izdelal Matjaž Učakar.
Piran so sicer zgradili leta 1957 na Japonskem. Zanj je bil zaslužen nekdanji kapitan dolge plovbe Branimir Velkavrh. V imenu Splošne plovbe se je namreč takrat skupaj z delegacijo iz Jadrolinije mudil na Daljnjem vzhodu, kjer so si prizadevali za vzpostavitev ladijske linije. To jim ni uspelo, so se pa dogovorili za izdelavo dveh čezoceank. S predstavnikom Jadrolinije sta metala kovanec, komu bodo prvemu izdelali ladjo. Naneslo je, da je bila sreča naklonjena Velkavrhu in ladji Piran. Nekaj časa je bila ta ladja, ki je bila splovljena leta 1959 in dolga skoraj 160 metrov, celo največja trgovska ladja v vsej Jugoslaviji.

Predstavitve priložnostne poštne znamke se je udeležil tudi nekdanji prvi oficir krova na Piranu Jože Utenkar. Na ladji, ki je predstavljala prvo linijsko povezavo z ZDA, je plul osem mesecev. Spominja se kar nekaj prigod iz tistega časa. Tako je med drugim posadko na Piranu zajelo hudo neurje, ko so jih premetavali kar 15-metrski valovi. Če bi neurje trajalo le malo dlje, je prepričan Utenkar, verjetno ladja ne bi več zdržala, vanjo bi vdrla voda in bi se potopila. Tako pa se je končalo le z nekaj materialne škode.
Kot je povedala Duška Žitko, kustosinja v Pomorskem muzeju Piran, je od ladje ostal le en rešilni jopič, pet umetniških slik Jakca, Birse in Pečariča ter model, ki ga je izdelal Armando Klančič. Najbolj vredni pa so po njeni oceni dokumentirani ustni viri pomorščakov, ki pričajo o življenju ladje.
Poštni znamki s podobo Pirana je “mirno morje” zaželel tudi Peter Suhadolc iz Filatelistične zveze Slovenije, ki je pripomnil, da Slovenci s tem utrjujemo svojo podobo pomorskega naroda.
Ob koncu pa je Jože Utenkar, ki je pozneje postal poveljnik na ladjah Splošne plovbe, opozoril, da je država brez morja kot ptica brez kril. “Tega bi se morali zavedati tudi vladajoči politiki, ki pa so že večkrat pokazali, da nimajo posluha za pomen pristanišča in gradnje potrebne infrastrukture,” je sklenil in pri tem požel bučen aplavz.
http://www.primorske.si/2016/05/25/Piran-je-zaplul-na-znamko

zoran13 · Objavljeno: 06 Jun 2016 12:23 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

12. KINO OTOK

Na Otoku vse bolj odločajo dobri filmi, nič več vreme

Pred sinočnjim iztekom 12. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok smo na Manziolijevem trgu v Izoli k pogovoru povabili njegovo direktorico Tanjo Hladnik.

Filmska zagnanka s Cola je pri Kinu Otok že šesto leto. Sprva je bila vodja spletne komunikacije, zatem je skrbela za spremljevalni program in partnerska programska sodelovanja, zadnji dve leti pa si je delila številne naloge z direktorico Loreno Pavlič. Ta je z odhodom na porodniški dopust festivalske vajeti prepustila zanesljivim rokam.

> Ob začetku letošnjega festivala je vaša ekipa najbrž najbolj pogledovala v oblačno nebo in upala, da se vas bo usmililo ...
“Pravzaprav nismo. Nadomestne lokacije in slabo vreme so v naših mislih vse leto - Kulturni dom kot nadomestni za Manziolijev trg, Manziolijeva palača kot nadomestna za Video na plaži, šotor na svetilniku pa kot kraj za večerno druženje. Letos se je izkazalo, da ta mehanizem že zelo dobro razume tudi naše občinstvo. Četrtek je bil edini dan, ko smo se selili pod streho, za kar smo se odločili dobro uro in pol pred večernimi projekcijami. In projekcija Videa na plaži v Manziolijevi palači je bila polna, prav tako se je Kulturni dom napolnil, kakor bi se Manziolijev trg. V četrtek se je torej lepo potrdilo, kar že vseskozi poudarjamo: da so srž Kina Otok program in gostje. Vreme je na Otoku vse manj odločilno. Mogoče je bilo pred leti, ko ljudje še niso toliko zaupali filmskemu programu.”

> Bi torej lahko rekli, da ste že vzgojili občinstvo?
“Lahko, obenem pa tudi, da je občinstvo Otok prepoznalo kot obvezno filmsko postojanko pred začetkom poletja. Ne gre toliko za filmske počitnice, ampak bolj za pristno doživljanje filma, tako pod nebom kakor pod streho. Filmski program je tako močen, da vreme ne more več bistveno vplivati na obisk.”
V čevljih beguncev

> Odkod vse prihajajo vaši obiskovalci?
“Po raziskavi iz leta 2014 jih približno 60 odstotkov prihaja iz širše obalne regije, drugi pa iz ostale Slovenije in tujine.”

> Iz Hrvaške in Italije?
“Tako, pa tudi iz Avstrije, zaradi našega sodelovanja z mednarodnim festivalom v Innsbrucku. Letos smo spet naredili raziskavo med občinstvom, o rezultatih bomo javnost še obvestili.”

> Kakšen proračun ste imeli na voljo letos?
“Letni proračun Zavoda Otok, kamor sodi tako festival Kino Otok kakor tudi drugi, manjši dogodki skozi vse leto, se giblje okrog 200.000 evrov. Od tega je približno 70 odstotkov sredstev javnih: največ jih prispeva ministrstvo za kulturo, sodeluje tudi Občina Izola, ki pa je letos prepolovila podporo ...”

> Zakaj?
“Zaradi finančnega položaja same občine. Kino Otok ni edini projekt s prepolovljeno podporo, o podobnem slišimo tudi od organizatorjev drugih dogodkov, kulturnih, športnih ... To zmanjšanje občinske podpore je pomembno vplivalo na našo letno finančno strukturo, a Kino Otok je bil letos prvič deležen podpore programa Ustvarjalna Evropa - Media, ki je nekako nadomestila 50-odstotno nižjo občinsko podporo.”

> Kaj pa 30 odstotkov druge, “nejavne” podpore?
“Zanjo so zaslužni sponzorji, iz lokalnega okolja denimo Luka Koper. Donirale so še Obalne lekarne, Komunala Izola in drugi, veliko pa je tudi materialne podpore. Pomagajo nam tudi vložki koproducentov v obliki programskega sodelovanja, opreme ...”

> Ste se zaradi omejenega proračuna morali odpovedati tudi kakšnim gostom?
“Ne, podpora programa Ustvarjalna Evropa - Media je namenjena prav pokrivanju stroškov gostov, tako da v Izolo lahko povabimo kar največ ustvarjalcev, ki gledalcem osebno predstavijo svoje filme, v živo. Letos imamo zato celo kakšnega gosta ali dva več, kar vsekakor pripomore k uresničevanju poslanstva festivala: da poleg filmskega progama na platnu omogočamo tudi pogovore z ustvarjalci, neformalna srečanja, krajše delavnice in drugo.”

> Se je pa Kino Otok z leti spremenil - spočetka je predstavljal filmografije Afrike, Azije, Latinske Amerike in drugih oddaljenih dežel, zdaj pa se je krog zožil, festival je fokus usmeril v evropski film ...
“Ta krog se je zožil počasi, do spremembe ni prišlo čez noč. Na začetku je Kino Otok ugotavljal, da afriške, azijske, latinskoameriške in vzhodnoevropske produkcije v naših kinematografih ni mogoče videti, skozi leta pa so se razmere spremenile. Mreža art kinematografov po Sloveniji se je okrepila in pridobila občinstvo, tako da se je Kino Otok usmeril bolj proti evropskemu filmu. Pri oblikovanju programa se zavedamo dejstva, da neodvisna produkcija ne nastaja samo v tako imenovanih državah tretjega sveta oziroma svetovnega juga, ampak je živa tudi v Evropi, ZDA, marsikje. In verjetno premore močnejše sporočilo, močnejši avtorski podpis od največje, mainstreamovske ameriške in evropske produkcije.”

> Letos je v programu opazna družbenokritična, humanistična ost. Ste take filme izbrali načrtno?
“Zgodilo se je spontano. Program Kina Otok vsako leto - mogoče celo vsako leto bolj - odslikava širše družbeno dogajanje. Letos je močno odzvanjala tema begunstva, migrantov, ki jo zadnje leto spremljamo prek medijev, zelo intenzivno, a mogoče precej površinsko, medtem ko se filmi, uvrščeni v program Kina Otok, približajo posamezniku in opazujejo, kako te čisto fizične premike doživljajo ljudje, ki niso številke in statistike o umrlih v Sredozemskem morju. Za takimi podatki so zmeraj tragične človeške usode. Film nam lahko pomaga preseči posplošene, stereotipne poglede in nas postavi v čevlje ljudi, ki so bili primorani zapustiti svoj dom. S pomočjo filma se laže tudi spomnimo ne tako oddaljene zgodovine naših krajev, ko so številni morali bežati zaradi sorodnih razmer.”
Ne količina, ampak globina!

> Tokratni festival se izteka. Kdaj začnete razmišljati o naslednjem?
“V začetku julija. Do konca junija še zaključujemo dogovore z vsemi, ki so pri oblikovanju festivala sodelovali letos, v juliju pa se že začne oblikovati podoba naslednjega festivala, ne nujno že programska, ampak počasi se kaže, kako bo festival živel v prihodnje. Vsaka izdaja doslej je ekipo namreč spodbudila k premisleku o smislih in nesmislih festivalskih podrobnosti. Filmski program pa začnemo intenzivneje oblikovati jeseni.”

> Letos ste se tudi povezovali: z literarnim festivalom Vilenica, s Kinoateljejem iz Gorice ...
“Res je. S Kinoateljejem smo sodelovali že vrsto let, v manj formalizirani obliki, letos pa se nam je pridružil kot koproducent, kar je utrditev zelo uspešnega in prijetnega sodelovanja. S festivalom Vilenica pa smo skupaj prišli po zanimivi poti. Ne da bi vedeli za početje drug drugega, so oni letos v fokus postavili latvijsko literaturo, mi pa baltski film. Mislim, da sta sodelovanji s Kinoateljejem in Vilenico tipična primera razvijanja Kina Otok - vsakič znova najdemo stične točke z drugo iniciativno na področju kulture, nakar gremo skupaj naprej.”

> Pa je na Kinu Otok vendarle treba še kaj spremeniti, kaj odpraviti ali dodati? Ali je festival že dosegel popolnost?
“Ne, ni dosegel popolnosti. Zadnja leta ugotavljamo, da je mogoče dosegel svoj maksimalni obseg. Veliko smo se pogovarjali o tem, da se moramo jasno zavedati omejenih sredstev - finančnih, infrastrukturnih, človeških ... Mogoče si želimo Kino Otok še izboljšati v tej smeri, obseg programa prilagoditi sredstvom in v teh okvirih narediti morda manj, a kakovostneje, se še bolj posvetiti filmom, gostom, ne iti v množičnost, v količino, ampak v globino.”

> Ampak rdečih preprog vseeno ne bo?
“Ne, rdeče preproge niso v naših načrtih, leteče pa prav gotovo še naprej.”

MISEL DNEVA

Občinstvo je Otok prepoznalo kot obvezno filmsko postojanko pred začetkom poletja. Ne gre toliko za filmske počitnice, ampak bolj za pristno doživljanje filma, tako pod nebom kakor pod streho.
Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok
Primorske novice, 6. junija 2016
http://www.primorske.si/Naslovnica
http://www.primorske.si/2016/06/05/Na-Otoku-vse-bolj--odlocajo-dobri-filmi-nic-vec--v

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Jun 2016 13:09; skupaj popravljeno 1 krat

SARDELE

/13/...najbolj ljubljene in najcenejše plave ribe, posebej priljubljene na velikih feštah, kot tudi okusni vsakodnevni prigrizek. Radi smo čakali ribiče, ki so prihajali na obalo s polnimi mrežami in zahvaljujoč njihovi ljubezni do mladih, smo bili vedno deležni malo sardel, da smo si jih potem pripravili za okusno kosilo ali sočno večerjo. Veseli pa so bilo tudi galebi, saj so vedno množično spremljali ribiške barke, saj so vedeli, da bodo tudi oni deležni dobrot. Žal se dandanes ob pomanjkanju ričiških bark in ribičev, raje sprehajajo po okoliških smetiščih in kot poblazneli iščejo hrano: Laughing

BOG DIONIZ

Kralj, ki je v zameno za Vis dobil Jonske otoke Barbierijeva zgodba o sardelah gre torej takole: Dioniz starejši, grški vladar Sirakuz na Siciliji, si je zaželel, da bi osvojil Jadran. Za nasvet je prosil svojega najljubšega boga, kakopak Dioniza. Prinesel mu je vina, mnogo vina, in pečene sardele. Ko se je bog nasitil, je vladarju dejal, naj osvoji otok Issa, ki mu vlada Jonij, kralj iz ilirske dinastije. To je bil otok Vis.

Dioniz starejši je Jonija res povabil k sebi, ga pogostil z vinom in pečenimi sardelami ter mu dejal, da bi se morala dogovoriti, kako bosta rešila težavo, saj hoče vladati Visu. Jonij se je sprva obotavljal in kazal mišice, a ko mu je Dioniz zagrozil, da bodo njegovi ljudje zavzeli otok in na njem posadili svojo trto, nekdanji Jonijevi podložniki pa mu bodo pekli sardele, sta se dogovorila: lahko ima Vis, če bo po njem, se pravi po Joniju, poimenoval kakšne druge otoke. Segla sta si v roke, spila še malo vina, pojedla še kakšno sardelo in tako so Jonski otoki v Grčiji dobili svoje ime.
http://siol.net/trendi/kulinarika/sardele-ribe-grskih-bogov-398139

Pokol sardel pred Opatijo (video)

Hrvaški novinar spletnega portala kigo.hr Vjekoslav Vahtarić je posnel nevsakdanji prizor v morju pred Opatijo - jata tunov in približno sto galebov je izvedlo “organiziran napad” na jato sardel. Video si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Najprej so tuni sardele potisnili v ozki prostor, nato so jih z galebi začeli napadati z vseh strani, piše na spletni strani kigo.hr. Njihov novinar je v nekem trenutku zagnal svoj jet ski in krenil proti jati tunov, ki sploh niso pokazali nobenega strahu, plavali so pod jet skijem in po izjavah njihovega novinarja iskali še boljše “pozicije” za napad na sardele.

Spletni portal navaja, da je po pokolu v morju pred Opatijo ostal samo kup sardeljih lusk.
http://www.primorske.si/2016/06/07/Pokol-sardel-pred-Opatijo-video
http://www.kigo.hr/video-gosti-u-opatiji-u-soku-pokolj-sardela-u-par-minuta/

VIDEO

https://www.youtube.com/watch?v=T06XBd1G-qs

zoran13 · Objavljeno: 08 Jun 2016 20:43 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

VELIKI STRELEC

Ribe prepoznajo človeške obraze

Raziskovalci oddelka za zoologijo univerze v Oxfordu so pri vrsti tropske ribe, imenovane veliki strelec, odkrili, da je sposobna razločevati človeške obraze. Doslej je veljalo prepričanje, da je to sposobnost izključno bolj razvitih živali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Veliki strelec je tropska riba, ki svoj plen ujame tako, da vanj pljune vodo. Riba sicer nima dela možganov, ki mu pri intelektualno bolj razvitih živalih pripisujejo sposobnost za prepoznavanje obrazov, a znanstveniki so v okviru študije, že objavljene v znanstveni reviji Scientific Reports, ribe naučili pljuvati v slike človeških obrazov.

Ribam so na računalniškem monitorju na zunanji strani njihovega akvarija prikazovali sprva dva različna človeška obraza in jih z nagrajevanjem s hrano izurili, da so pljuvale zgolj v enega.

V naslednjem koraku so jim pokazali kar 44 različnih obrazov, da bi preverili, ali so se ribe res naučile prepoznati obraze. Izkazalo se je, da so izurjeni veliki strelci kar v 80 odstotkih primerov prepoznali obraz, v katerega pljuvati.

“Tudi ko smo ribam pokazali fotografije obrazov, ki so si bili med seboj podobni ali so bile fotografije črno-bele, so te še vedno našle pravi obraz,” je pojasnila soavtorica študije Cait Newport z oddelka za zoologijo univerze v Oxfordu.

“Razločiti med človeškimi obrazi je presenetljivo težka naloga. Vsi ljudje imamo dvoje oči nad nosom in usta, zato je včasih treba razločiti med zelo majhnimi razlikami. Izhajali smo iz prepričanja, da je to tako zahtevna sposobnost, da jo zmorejo le primati, ki imajo velike in razvejane možgane,” je pojasnila Newportova.

A so veliki strelci pokazali, da to zmorejo, čeprav možgani te ribe nimajo neokorteksa. To je del možganov, ki ga imajo sesalci, v zadnjem času pa so ga odkrili tudi pri ptičih, in se je razvil nazadnje. Pri ljudeh neokorteks upravlja senzorično zaznavanje in govor, navaja AFP.

Kot je pojasnila Newportova, imajo ribe preprostejše možgane in dela možganov, ki ga ljudje uporabljajo za prepoznavanje obrazov, sploh nimajo. A kljub temu je več rib izkazalo tako sposobnost, zato so po besedah Newportove idealna vrsta za raziskovanje njihovih zmožnosti za opravljanje zapletenih nalog.
http://www.primorske.si/2016/06/07/Ribe--prepoznajo-cloveske-obraze

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Jun 2016 16:33; skupaj popravljeno 1 krat

"LASA PUR DIR - PUSTI NAJ GOVORIJO"

BOGATSTVO RAZLIČNOSTI

V veliko mestih po svetu, posebej obmorskih, je videti veliko raznobarvnih prav živopisanih barv hiš in drugih objektov, tako, da se vidi svobodo ustvarjanja in tudi lastno svobodo v ustvarjalnosti ter kreiranju lastnega okolja. Tako je v Venezii, Vodnjanu, Rovinju, Amsterdamu, Barceloni, Marseillu, Napoliju, Montecarlu, tako je na Portugalskem, edino pri nas so začeli z vsiljenim in administrativnim upravljanjem človeškega uma. In to v vsakem primeru, tudi v tistem, ko so ljudje, prebivalci v tem primeru Pirana, proti takšnim odločitvam. Na koncu vemo, da so edino prebivalci Pirana, tisti, ki o tem lahko verodostojno tudi odločajo in takšno odločitev mora sprejeti vsakokratna politična opcija na oblasti.
Prav ohranjen starodavni napis na Benečanki pomeni, da moramo ljudje govoriti, da imamo do tega pravico in da nam te pravice niti od ljudstva odtujena vsakokratna politična vrhuška ne more odvzeti.
Prav takšno "rdečo" barvno živopisanost poznam še iz časov, ko je bila v spodnjih prostorih Benečanke delavska univerza, še ko smo obiskovali Pomorsko šolo, ki letos praznuje častljiv jubilej 70 let od njene ustanovitve.
Nadvse pomenljivo je, da do sedaj takšna, kakršna je bila, ni nikogar motila, da se "to" dogaja ravno sedaj velja razmisliti, da avtorji takšnih elaboratov in raziskav želijo na vse načine vsiliti njihovo odločitev, ne glede na "večinsko" mnenje občanov.
Naslednja faza v preobrazbi Benečanke in ljudskega spomina, bo tudi retuširanje vseh preostalih razglednic Pirana, na katerih je še imela rdečo barvo.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli