 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
 Objavljeno: 19 Jun 2016 22:57 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
 |
|
BIKERJI
/13/...v teh dneh smo jih srečali veliko različnih in raznobarvnih, veliko ponosnih, veliko srečnih iz domala vseh držav, Italije, Nemčije, Švice, Hrvaške, Ukrajine, Poljske, Velike Britanije, Španije, Portugalske, od blizu in od daleč, mladih in starejših, samskih in poročenih. Lepo jih je bilo videti, povsod tam, kjer smo jih na izhodu iz obalnih mest pozdravljali, tako lepo in sproščeno, kot so oni pozdravljali nas. In v tem trenutku smo bili eno. In prav je tako, da izrazimo tudi njim, tisto, kar čutimo in mislimo, tisto, kar so nam naši starši vedno govorili, da bodimo do vseh obiskovalcev prijazni, pa bodo v naše kraje prišli še kdaj. Prav videlo se je, da so srečni zadovoljni, saj so nam pošiljali poljubčke in mahali, da so oboje, roke kar bolele. Saj jih tudi v običajnih dnevih gledamo in vidimo, a več tisoč, kot jih je bilo skupaj prav te dni, jih menda tukaj skupaj še ni bilo. Nepretrgana kolona s spremstvom, prav tako kot tudi prebivalcev s telefonini, ki so jih imeli tudi "bikerji". Nakateri od njih so imeli tudi kamere in so snemali vse to dogajanje, kar prav tako govori o tem, da nas bodo še kdaj obiskali. Tudi kasneje po pripovedovanjih so bili srečni in veseli, da se še nikjer niso tako dobro počutili, kot tukaj na naši obali. To nas lahko samo razveseljuje, da smo dobili tudi mi priložnost, da jih gostimo, da jim nekaj ponudimo ali da jim ponudimo vse tisto kar premoremo. Vse za to, da se bodo še kdaj vrnili. Vse do takrat, naj jih spremlja sreča in ljubezen, ki jo občuti vsak tisti, ki obišče te kraje: 
MISEL DNEVA
Zame je turizem ta motoristični zbor, ne pa penzionisti, zaprti v hotelih. To daje denar turizmu, gostincem, vsi si manejo roke. Poleg tega je v zraku ena posebna energija, takšna, da se ti naježi koža.
Janja Jagodnik, podjetnica iz Portoroža
Sobota, 18.junija 2016
www.primorske.si
Nazadnje urejal/a zoran13 20 Nov 2016 10:34; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 26 Jun 2016 17:39 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
GALEB
»Najdlje vidi galeb, ki najvišje leti.«
/13/...ponosen, mogočen, malo vzvišen, po drugi strani pa nekam nebogljen, odtujen in žalosten. Tako mi namreč deluje današen galeb, ena najlepših ptic, ki jo je najti ob morju in na morju. Spominjam se naših otroških dni, ko smo jih opazovali, ko so ribiči s polno natovorjenimi barkami prihajali na obalo. Okoli vsake ribiške barke jih je bilo toliko, da jih nismo mogli prešteti, pa tudi za njo jih je bilo vedno zelo veliko. Saj so vedeli, da bo ostalo tudi za njih nekaj rib in ribjih ostankov ter še kaj ostankov mehkužcev. Danes so se žal časi zelo spremenili, Delamarisovih ribiških bark ni več, proizvodnjo so prenesli na Pivko, ki ima po novem morje, tako, da so tudi galebi zelo prikrajšani. Mali ribiči pa so očitno mnogo mnogo premalo, da bi lahko nahranili toliko lačnih ust. Danes galebe videvamo na vrtovih, na smetiščih, na strehah avtomobilov, ko se z njim mimogrede srečaš iz oči v oči. Rdeče rumen močni in dolgi, zaviti kljun in snežno belo perje z lepimi očmi, ki kar prosijo, dajte mi jesti. Kam smo prišli, da gandanes galebi pridejo prav k nam domov in nas opozarjajo, da marsikaj ni v redu. Bo mar na koncu jedel plastiko, namesto rib!
Nekdaj mogočna ptica je zaradi človekovega ravnanja obsojena na životarjenje, saj to kar danes preživlja, je natanko samo še to.
Še iz šole nam je znana knjiga Jonathan Livingston - GALEB, ki kraljuje na nebu in morjih, toda takrat je imel še vsega dovolj! Izdana je bila v več 40 milijonih izvodov. In kaj ima ta prečudoviti "galeb" dandanes, zgolj in samo še smeti!:
JONATHAN LIVINGSTON - GALEB
Jon Livingston Galeb se ni nikoli mogel prilagoditi ostalim galebom. Primarni cilj mu ni bil vsaki dan leteti, da bi našel vrženo hrano od ribarja. Bil je uporniški galeb, katerega niso zanimala pravila. Hotel je dosegniti največjo hitrost in se naučiti hitro leteti. Vsakodnevno je raziskoval meje svoje mogočnosti z vajami v samoti najbolj zapletenih zavojev in letov. Ločil se je od jate in postal je samotar.
http://www.domacebranje.com/jonatan-livingston-galeb/
http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/jonatan-livingston-galeb-spet-nad-oblaki/329615
BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
Leta 1970 je bila posneta nadaljevanka, ki nosi naslov Bratovščina Sinjega galeba. Glavni junak je dvanajstletni Ivo, ki s prijatelji ustanovi društvo in ga poimenuje Bratovščina Sinjega galeba po jadrnici svojega očeta, ki se imenuje Sinji galeb.
https://www.youtube.com/watch?v=7VyiqSFhqOM
http://www.domacebranje.com/bratovscina-sinjega-galeba/
http://www.akordi.eu/339/Narodne-ljudske-in-ponarodele/Bratovscina-Sinjega-galeba/
BELI SREDOZEMSKI GALEB
Zahaja daleč v Evropo
Beli sredozemski galeb živi od Biskajskega zaliva do Črnega morja in po Donavi ter drugih rekah zahaja daleč v srednjo Evropo, najdemo ga tudi na Nizozemskem in vse do Velike Britanije. Razpon njegovih kril doseže poldrugi meter, ima sorazmerno dolge rumene noge, prevladuje belo perje, krila so rjavkasta, ima izrazite prodorne oči, rumeno šarenico in rdečo obrobo. Prehranjuje se z ribami, morskimi sadeži, rakci, malimi sesalci, polži, žitom, olivami, figami in civilizacijskimi odpadki.
PRIMOŠTEN
* slika št.1; št.3 in št.6;
http://www.vecernji.hr/dalmacija/u-primostenu-se-galebovi-bore-za-koricu-kruha-905537/multimedia/p12
http://www.dizajnzona.com/forums/lofiversion/index.php?t34015.html
VENEZIA
S sosednjega škornja, francoske in španske obale, iz Grčije, z dalmatinskih in večjih sredozemskih otokov vse pogosteje poročajo o nenavadnem, predrznem in celo napadalnem vedenju galebov. V Benetkah, Rimu in mnogo drugih turističnih mestih opažajo agresivne elegantne bele jadralce, ki jim marsikje pravijo kar kralji neba. Velike ptice si postrežejo z gostinskih mizic, prigrizke uplenijo iz rok presenečenih ljudi, prav krvoločno in neusmiljeno pa naj bi se spravljali na tekmece, golobe. Za invazijo sta očitno kriva tudi človek in vse bolj pičel ribji ulov.
http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/galebi-napadajo-turiste-golobe
http://bernardfreebirds.blogspot.si/2012/11/samo-galebi.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 09 Jul 2016 19:11 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ČUK & SOVA (Bubo Bubo)
/13/...ko sva prihajala proti domu, se je v centru mesta, okoli drevesa, nabralo nekaj ljudi, ki so opazovali dogajanje ob poskusu reševanja mladička. Šlo je za reševanje mladega čuka, ki je žal padel z velike in široke krošnje na travnato površino in potem še na pol metrov niže ležeči betonski pločnik. Ob nekaj poskusih, ga je nekomu le uspelo dvigniti vsaj na travo, da se je malo umaknil od vsega trušča ob cesti. V trenutku se je sprožila dilema ali mu še dodatno pomagati ali ga pustiti, da bi ga zaradi dotika človeka, njegova mama zaradi tega zapustila. Ostala sva na klopci in opazovala dogajanje, saj so vsi ostali že odšli, kar naenkrat sva videla zaskrbljeno čukovo mamo, ki se je spustila do najnižje veje, nižje se tudi ona ni upala. Odletela je namreč do najbližjega drevesa in od tam nežno klicala mladička, ki je stopical na tleh. Bila sva v dilemi ali mu pomagati, tako, da bi poklicali društvo za varstvo živali ali mu pomagati na drugi načim, da mladička spravimo nazaj v gnezdo, od koder je padel. Odšla sva od tam v upanju, da ga bo uspelo njegovi mami na nek način toliko zaščititi, da bo preživel in živel naprej. Ko sva naslednji dan šla tam mimo, sem poginulega mladička našel pri enem grmičku, tako, da so ugasnila vsa upanja za njegovo rešitev. Škoda drobne živalice, ki nam polepša dneve in tudi noči s svojim glasom, ki nam še vedno pove, da smo še vedno ljudje dovolj nežni z njimi in da nas imajo radi še naprej. In seveda spomini ostanejo zapisani za zmeraj v katerih je prostor tudi za enega nebogljenega mladička, ki mu pač ni uspelo preživeti vseh nevarnosti današnjega sveta: 
Prešteli bodo velike uharice
Na Krasu živi približno 20 velikih uharic. Njihovemu oglašanju bodo v petek prisluhnili popisovalci, ki bodo preverili, ali so pari v svojih gnezdih. Če bo katera velika uharica manjkala, bodo nato strokovnjaki skušali ugotoviti, kaj se ji je zgodilo. Največkrat so za te velike ptice usodni daljnovodi.
Popis velikih uharic je družabni dogodek, ki privabi številne prostovoljce; v petek, ko se bodo ob 16.30 zbrali pri Škocjanskih jamah v Matavunu jih pričakujejo približno 80. Prisluhnili bodo kratkemu predavanju o največji vrsti sove v Evropi, ki čez krila meri tudi do 1,5 metra, se razdelili v skupine in odšli do lokacij, kjer so v preteklih popisih že opazili velike uharice. Tam bodo prisluhnili njihovemu oglašanju in to zabeležili, zato udeleženci ne potrebujejo nobenega predznanja, le zanimanje za velike uharice, pravi organizator popisovanja iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS) Tomaž Mihelič.
Dogodek so poimenovali Gugalnica, ime pa izhaja iz imena za veliko uharico, ki ga uporabljajo na območju Kraškega roba - pravijo ji gugo. Tam jih v stenah gnezdi šest, po vsem Krasu jih je približno 20, v Sloveniji pa 100.
Vzporedno s popisom velikih uharic v DOPPS iščejo tudi njihove varuhe. “Kdor postane varuh, mora vsako pomlad preveriti, ali je par še v gnezdu in ali ima mladiče. To stori tako, da prisluhne oglašanju ptic. To bodo, na primer, počeli tudi krajani Loke pod Kraškim robom, ki so sami pobudniki varovanja velike uharice,” pravi Mihelič.
To redko vrsto sove so predvsem v preteklosti precej ogrožali plezalci, ki so iskali nove smeri v stenah, kjer so gnezdile velike uharice, ki so si nato iskale nova gnezdišča. Zdaj pa so zanje najbolj usodni srednjenapetostni električni daljnovodi. “Velika uharica je velika ptica, ki na plen preži z višine, stabilno točko za opazovanje najde na betonskih drogovih daljnovodov. Če sedi na konzoli in se s krilom dotakne žice, jo elektrika ubije,” pravi Mihalič.
http://www.primorske.si/Novice/Srednja/Na-Krasu-bodo-iskali-sove
PEGASTA SOVA, BELI ANGEL
Ko sem se v študentskih letih ob petkih vračal z večernih sestankov v Kopru, sem imel večkrat priložnost videti pegasto sovo pri koprski stolnici. Bela silhueta, ki je v počasnem, povsem neslišnem letu zajadrala mimo zvonika v višini zvonov, je delovala zelo mistično, poleg tega pa je zaradi okrogle glave spominjala na belega angela.
Pegasta sova domuje skorajda povsod po svetu. Najdemo jo tako v človeških bivališčih kot tudi v zaledju in naravi sami. V
http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Pegasta-sova-beli-angel
PES IN SOVA
http://www.sibenik.in/zanimljivosti/nevjerojatno-prijateljstvo-psa-i-sove/53181.html
TETRADRAHMA
Starogrški novec s to kombinacijo podob se je prvič pojavil okoli 500 pr.n.št., na averzu je zavetnica mesta Atene – Atena, na reverzu pa je upodobljena sova, tako boginja kot sova simbolizirata modrost in se pogosto pojavljata skupaj. Grki so uporabili sovo z reverza srebrne tetradrahme, kovane med leti 449 in 413 pr.n.št., na reverzu kvanca za en euro.
http://arhaeoblog.blog.siol.net/files/2008/12/owle.jpg
DRUŠTVA ZA ZAŠČITO ŽIVALI
http://www.slovet.si/index.php?module=strani&stranid=134
NAJVEČJA SOVA NA SVETU
Na Devinskih stenah domuje največja sova na svetu
Na Devinskih stenah domuje največja sova na svetu - velika uharica (Bubo bubo). Ko razpre krila, meri v širino več kot meter in pol. Prehranjuje se z manjšimi sesalci, plenilci (kot npr. kune in mlade lisice) pa tudi s pticami. Lovi na odprtih krajinah v bližini svojega gnezdišča.
Na državni in evropski ravni zaščitena nočna ujeda je izbrala Deželni naravni rezervat Devinskih sten, da bi se tu razmnoževala in gnezdila, poroča Primorski dnevnik. Leta 1992 so na tem območju že zabeležili občasno prisotnost nočno aktivnega plenilca. Med koncem julija in začetkom avgusta pa so se v devinskem naravnem rezervatu po daljšem obdobju opazovanja prepričali, da je tu nastanjenih več primerkov velike uharice. Večkrat so slišali glasove mladičev, ki so starše prosili za hrano. Nadzorovanje območja so strokovnjaki naravnega rezervata Devinskih sten izvajali v sodelovanju z Miramarskim rezervatom.
Dokončni dokaz o prisotnosti velike uharice je v ponedeljek, 22. avgusta, dal odgovorni ornitolog opazovalne akcije Paolo Utmar, ki je mlajšega samca uspel ujeti v fotografski objektiv, še dodaja časnik.
http://www.primorske.si/2016/08/26/Na-Devinskih-stenah-domuje-najvecja-sova-na-svetu
Nazadnje urejal/a zoran13 26 Avg 2016 23:19; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 11 Jul 2016 21:25 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ZNAMKA SARDELE
Na znamko priplavala sardela
Pošta Slovenije bo ta mesec izdala dve novi priložnostni poštni znamki. Prva bo od danes na voljo znamka iz serije Euromed Postal, na kateri je upodobljena sardela, 18. julija pa bo izšla še skupna znamka slovenske in hrvaške pošte, in sicer ob 150-letnici bitke pri Visu.
Znamke v seriji Euromed Postal skupaj izdajajo poštni operaterji, ki so člani omenjenega združenja. Leta 2014, ko je izšla njihova prva znamka, so vsi operaterji izdali znamko z enakim, skupnim motivom, že lani pa so se motivi znamk različnih držav razlikovali. Razpisana je bila le skupna tematika znamk, v letu 2015 so bili to čolni Sredozemlja.
Tudi za letošnje leto so določili skupno tematiko, tokrat so glavne zvezde ribe Sredozemlja, medtem ko so motivi znamk posameznih operaterjev različni. Na slovenski znamki so prikazane sardele, ki jih množično lovijo tudi v slovenskem morju. Znamka z nominalo 0,64 evra bo natisnjena v poli po 25 znamk, na pošti v Izoli pa bo na dan izida v uporabi tudi žig prvega dne.
Slovenska in hrvaška pošta pa bosta 18. julija skupaj obeležili 150-letnico bitke pri Visu. V znameniti bitki pred 150 leti je namreč poveljnik, Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff, povedel avstrijsko ladjevje do pomembne zmage nad materialno močnejšo italijansko vojno mornarico.
Znamki obeh držav z enakim motivom prikazujeta bitko ter portret admirala. Obe znamki, ki bosta izšli v bloku, pa bo mogoče kupiti tudi v posebnem tematskem kompletu. Nominala slovenske znamke bo 0,60 evra, na dan izida pa bo na pošti v Mariboru v uporabi tudi žig prvega dne. Seveda spremlja tudi ta izid znamke ovitek prvega dne.
http://www.primorske.si/2016/07/11/Na-znamko-priplavala-sardela |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 08 Avg 2016 17:56 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
IGLICA & BELONE BELONE
/13/...največkrat se z njimi lahko srečamo pri kakšnih ribičih, ko se vračajo z ribarjenja, v ribarnicah ali ob redkih priložnostnih podvodnih srečanjih, posebej v globoki vodi. Tisti, ki je imel srečo in zelo hitro roko, pa jo je lahko ujel tudi na trnek, res pa je, da se v praksi uporablja predvsem za vabo. Je modrozelena roparica z velikimi očmi in z belim trebuhom, značilnim zašiljenim kljunom ter veliko zobmi. Ima zelene kosti. Med vsemi ribami ima najnižjo stopnjo maščob v mesu, saj komaj presegajo 1% mase:
V oko se ji je zapičila riba: oko Zagrebčanke hudo poškodovano v bizarni nesreči
Hrvaški mediji poročajo o nenavadni nesreči. Ženski se je med plavanjem v oko zapičila riba in jo hudo poškodovala. Vprašanje, kako dokončno odstraniti tujek, še vedno zaposluje zdravnike.
Hrvaški mediji poročajo o nenavadni nesreči. 36-letna Zagrebčanka je želela lep dan izkoristiti za plavanje in potapljanje, namesto tega se je vse skupaj končalo s hudo poškodbo očesa.
V njeno oko se je namreč zapičila riba iglica. Gre za ribo podolgovatega valjastega telesa z značilni glavo, katere usta, polna drobnih zob, so podaljšana v dolg in tanek "kljun". Del tega "kljuna" je nato ostal v očesu ženske, ki so ji morali zaradi hudih bolečin iz vode pomagati prijatelji.
Odpeljali so jo v bolnico v Zadru, zdravniki pa ocenjujejo, da bo zdravljenje trajalo kar nekaj časa. Opravili so že prvo operacijo, med katero so odstranili del tujka, potrebna bo še vsaj ena. Kot je za jutarnji.hr povedal kirurg Marin Belak, se je kost ribe v oko pacientke na srečo zarinila na takšnem mestu, da so lahko rešili vid in oko. In dodal, da je bilo odstranjevanje zobatega kljuna zelo zapleteno.
Hrvaške zdravnike sicer zdaj zaposluje vprašanje, kako odstraniti ostanek kosti, saj bi lahko pri tem prišlo do poškodbe vidnega živca in izgube vida. Po drugi strani pa opcija, da bi tujek pustili, kjer je, skoraj ne obstaja, saj gre za organski tujek, zaradi česar bi prej ali slej prišlo do infekcije, ki pa je znova izjemno nevarna za pacientko.
http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/v-oko-se-ji-je-zapicila-riba-oko-zagrebcanke-hudo-poskodovano-v-bizarni-nesreci.html
http://www.24sata.hr/news/bizarna-ozljeda-riba-kupacicu-ubola-u-oko-ceka-operaciju-485950
http://net.hr/danas/hrvatska/kakav-peh-zeni-u-oko-skocila-riba-sada-ceka-operaciju/
http://www.trazim.com/vijesti/2016/08/zagrepcanka-zavrsila-na-hitnoj-operaciji-nakon-sto-ju-je-riba-na-pagu-ubola-u-oko/
http://www.agroportal.hr/eko-i-hobi/lov-i-ribolov/17754
http://pecanjesaveti.blogspot.si/2013/07/kako-upecati-iglicu-na-moru.html
Nazadnje urejal/a zoran13 11 Avg 2016 13:22; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 09 Avg 2016 21:36 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
VASILIJ ŽBOGAR - VASKO
/13/...kot odličnemu športniku in dvakratnemu nosilcu olimpijskih medalj ter predanemu Izolanu, lahko samo želimo, da bi uspel še na letošnjih olimpijskih igrah osvojiti še kakšno, kakršnokoli, saj si s svojim znanjem in sposobnostmi ter velikansko vztrajnostjo to nedvomno zasluži. Doletela ga je še posebna čast, da je na otvoritveni slovesnosti ponosno nosil slovensko zastavo, kar resnično doleti in se uresniči le malo športnikom. Vsi dobro vemo, da kjerkoli že je, vedno nosi v srcih svojo domačo Izolo, kjer se je rodil in kjer živi, zato ga moramo tudi mi, vsaj posebej tudi nositi v svojih srcih. Ali kot pravi znani domači rek: "Krepat, ma ne molat!":
1.DAN:
Žbogar odlično začel olimpijsko regato
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je odlično začel olimpijske boje v Rio de Janieru. V uvodnih dveh plovih je zasedel tretje in prvo mesto ter je skupno na vrhu. Ima štiri točke, s sedmimi mu sledi Turek Alican Kaynar, tretji pa je z desetimi Argentinec Facundo Olezza Bazan.
Jadralci v razredu finn bodo v Riu skupno odjadrali deset plovov in nato še regato za kolajne. Naslednja dva plova bosta na sporedu v sredo.
Žbogar je doslej na prejšnjih OI že osvojil dve kolajni, v Atenah 2004 je bil bronast, v Pekingu 2008 pa srebrn. Obakrat v razredu laser. V Londonu pred štirimi leti je v razredu finn končal na šestem mestu.
http://www.primorske.si/2016/08/09/Zbogar-zacel-s-tretjim-mestom
2.DAN:
Žbogar po drugem dnevu na drugem mestu
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je po drugem dnevu olimpijskih iger v Rio de Janeiru v razredu finn na drugem mestu. Na prvem ga je prehitel Britanec Gilles Scott, ki je bil v današnjem prvem plovu drugi, na drugem pa prvi. Žbogar je bil po sedmem mestu v današnjem prvem plovu v drugem deseti.
Scott, ki je letošnje olimpijske igre začel slabo, saj je bil v uvodnem plovu šele na 17. mestu, je že v drugem osvojil tretje mesto. Še boljšo formo je potrdil v današnjih dveh plovih. V prvem je bil pred njim le Francoz Jonathan Lobert, v drugem pa je pridobil še eno mesto ter prevzel vodstvo v skupnem seštevku s šestimi točkami. Eno mesto je v drugo pridobil tudi Grk Ioannis Mitakis, tretji je bil Caleb Paine.
Žbogarju danes vetrovne razmere niso bile tako naklonjene kot včeraj. Izolan je bil sedmi in deseti, toda po zaslugi včerajšnjega prvega in tretjega mesta je še vedno v igri za kolajne. Po dveh tekmovalnih dneh je z 11 točkami na drugem mestu, na tretjem mestu je v skupnem seštevku Turk Alican Kaynar, ki ima 13 točk.
Jadralce v razredu finn v Riu čaka še šest plovov in nato še regata za kolajne. Naslednja dva plova bosta na sporedu v četrtek.
Žbogar je doslej na prejšnjih OI že osvojil dve kolajni, v Atenah 2004 je bil bronast, v Pekingu 2008 pa srebrn. Obakrat v razredu laser. V Londonu pred štirimi leti je v razredu finn končal na šestem mestu.
http://www.primorske.si/2016/08/10/Zbogar-v-tretjem-plovu-sedmi-skupno-se-vedno-prvi
3.DAN:
Žbogar ohranil drugo mesto v skupni uvrstitvi
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je tudi po šestih odjadranih plovih na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru ohranil drugo mesto v skupni uvrstitvi. Po 15. mestu v današnjem petem plovu je bil v šestem, ki ga je dobil Britanec Gilles Scott, deveti. Scott je tudi v vodstvu po tretjem tekmovalnem dnevu.
Nosilec slovenske zastave na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger se v močnem vetru, tudi v drugem današnjem plovu ni najbolje znašel, vendar ga je vseeno končal med deseterico. Zmage v šestem plovu se je veselil Scott, ki je bil najboljši že v četrtem plovu, Britanec pa je z 18 točkami najboljši tudi v skupni uvrstitvi.
Žbogar je še vedno v igri za medalje, saj je z 20 točkami zadržal skupno drugo mesto. Za petami sta mu s 34 točkami zmagovalec današnjega petega plova Madžar Zsombor Berecz, ki je bil v drugo sedmi ter Američan Caleb Paine, ki ima 36 točk, šesti plov pa je končal le za Scottom. Tretji je bil v njem Novozelandec Josh Junior.
Jadralce v razredu finn v Riu čakajo še štirje plovi in nato še regata za kolajne. Naslednja dva plova bosta na sporedu v petek.
Žbogar je doslej na prejšnjih OI že osvojil dve kolajni, v Atenah 2004 je bil bronast, v Pekingu 2008 pa srebrn. Obakrat v razredu laser. V Londonu pred štirimi leti je v razredu finn končal na šestem mestu.
http://www.primorske.si/2016/08/11/Zbogar-se-ni-znasel-v-mocnem-vetru
4.DAN:
Prosto
5.DAN:
Žbogar po osmih plovih vse bližje srebrni kolajni
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je tudi v osmem plovu dobro opravil svojo nalogo v razredu finn na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Končal jo je na četrtem mestu in se s tem še učvrstil na drugem mestu v skupnem seštevku. V osmem plovu je bil najhitrejši Nizozemec Pieter-Jan Postma, še naprej pa v skupni uvrstitvi vodi Britanec Giles Scott.
Drugi današnji plov je izkušeni Žbogar začel s četrtim mestom na prvi obratni boji. V ugodnih vetrovnih razmerah, veter je pihal s hitrostjo med 11 in 13 vozli, se je izolski jadralec prebil tudi na drugo mesto, vendar je po tretji obratni boji dve mesti izgubil, a je v cilj še vedno prišel na visokem četrtem mestu. Do prvega mesta je prijadral Postma, drugi je bil Novozelandec Josh Junior, tretji pa vodilni Scott, ki se je še bolj utrdil na prvem mestu v skupnem seštevku.
Zelo zadovoljen je po četrtem tekmovalnem dnevu lahko tudi 41-letni Žbogar, saj je v boju za srebro kolajno pridobil še nekaj točk. Scott, ki v zadnjih treh letih na tekmah v razredu finn ne pozna poraza, je na prvem mestu z 22 točkami že praktično neulovljiv, z 38 pa je na drugem mestu še naprej nosilec slovenske zastave na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger. Tretjeuvrščeni Avstralec Jake Lilley, ki je bil v prvem današnjem plovu tretji, v drugem pa peti, ima devet točk več kot Žbogar, četrti pa je po zmagi v sedmem plovu zdaj Postma, ki ima 53 točk, kolikor jih ima na petem mestu tudi Hrvat Ivan Kljaković Gašpić.
V ponedeljek čakata jadralce v razredu finn še dva plova, po dnevu odmora pa se bodo v sredo pomerili še v regati za kolajne, ki prinaša dvojne točke. Po dnevu odmora bodo tekmovanje nadaljevale tudi jadralke v razredu 470 s slovenskima jadralkama Tino Mrak in Veroniko Macarol, ki sta še vedno na visokem petem mestu v skupnem seštevku, vendar z majhnim zaostankom za vodilnima Britankama Hannah Mills in Saskio Clark.
http://www.primorske.si/2016/08/13/Zbogar-po-osmih-plovih-vse-blizje-srebrni-kolajni
6.DAN:
Vasilij Žbogar se že lahko veseli svoje tretje olimpijske medalje!
Obeta se nova slovenska medalja na olimpijskih igrah! Po današnjem devetem plovu, ki ga je zaključil na 9. mestu in po desetem plovu, ki ga je končal na osmem mestu, v skupni uvrstitvi še vedno ostaja drugi.
Vasiliju Žbogarju medalja skorajda ne more več spolzeti iz rok. Pred torkovo regato, kjer se bodo točke štele dvojno, ima 13 točk prednosti pred Hrvatom Ivanom Gašpićem Kljajićem in 18 pred Američanom Paynom in Švedom Salminenom. Medaljo v torek lahko izgubi le, če bo zadnji, Američan ali pa Šved pa morata zmagati.
Naslov olimpijskega prvaka je že osvojil Britanec Scott Gilles, ki ima neulovljivo prednost.
Najboljši slovenski jadralec je na olimpijskih igrah že osvojil dve kolajni. V Atenah 2004 je bil bronast, v Pekingu 2008 pa srebrn, obakrat v razredu laser. Pred štirimi leti v Londonu je bil v razredu finn šesti.
http://www.primorske.si/Novice/Rio-2016/Vasilij-Zbogar-se-ze-lahko-veseli-svoje-tretje-oli
“Že jutri začnem hujšati!”
“Če me zdaj vprašate, sem končal. Jadrnico bom pospravil in prodal. Ko pridem domov, bom zamenjal barko in se z družino z malo boljšo jadrnico podal na počitnice. Še prej pa se bom malo sprostil; zabava se je praktično že začela, zagotovo pa se bo nadaljevala tudi v domovini,” obljublja Vasilij Žbogar, ki ga bodo v Izoli pozdravili v ponedeljek.
“Vesel sem, da sem svojo športno pot končal na tak način. S kolajno, ki je nisem pričakoval,” se je od jadranja po osvojeni srebrni medalji v Riu poslovil Vasilij Žbogar.
http://www.primorske.si/2016/08/17/Ze-jutri-zacnem-hujsati
PERSPEKTIVE
"V Izoli imamo zelo veliko mladih jadralcev, vendar opažamo, da se jih zelo veliko porazgubi pred vstopom v člansko konkurenco. Razlogi so lahko različni, od najstniških let, ki prav gotovo povzročijo osip, do odnosa tekmovalec - trener. Nekateri v tem odnosu potrebujejo nekoga tretjega, ki bi jim stal ob strani in jih spodbujal. Upam, da bom na tem področju lahko v prihodnje pomagal. Baza je namreč zelo dobra in stabilna. Na optimistu imamo jadralcev do starosti 14 let tudi po 120, kar je ogromno. Če bi jih od tega pet ali šest speljali naprej v višje kategorije, bi bil to že velik uspeh," pravi Vasilij Žbogar, ki ga trenersko delo ne mika pretirano, čeprav ga ne izključuje povsem.
Vsekakor bi nekako v prihodnosti rad delil svoje izkušnje: "Čim prej, dokler je znanje še sveže." Pomagal bi ali izolskemu jadralnemu klubu, zvezi ali posameznikom.
"Ob tem se moramo zavedati, da je Slovenija majhna država in da to, da smo imeli na olimpijskih igrah v jadranju kar dve posadki, in to obe med prvimi šestimi, ni kar tako. Če bi nam to uspelo obdržati v prihodnje, bi bil že to zadosten fenomen," dodaja dobitnik treh olimpijskih odličij.
http://siol.net/sportal/rio2016/kolajne-danes-so-kaj-pa-jutri-424707
"Danes ne praznuje samo Izola, ampak vsa Primorska in vsa Slovenija!"
Boris Pahor, predsednik republike, ob sprejemu Vasilija Žbogarja v Izoli
Navigare necesse est, vivere non est necesse.
(Odpluti na morje je nujno, živeti pa ni nujno.)
Gnej Pompej Veliki
Nazadnje urejal/a zoran13 26 Avg 2016 21:25; skupaj popravljeno 7 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 13 Avg 2016 18:40 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
GRENLANDSKI MORSKI PES - SOMNIOSUS MICROCEPHALUS
Našli grenlandskega morskega psa, ki bi bil lahko star 400 let
Vrsta je že močno zdesetkana
Raziskovalci so našli samico grenlandskega morskega psa, ki bi bila lahko bila stara okoli 400 let, kar pomeni, da gre za najstarejši doslej znani primerek vretenčarja.
Grenlandski morski psi so zelo počasi rastoča vrsta, zrastejo okoli centimeter na leto in dosežejo končno velikost okoli pet metrov, piše spletni BBC. Živijo v mrzlih vodah severnega Atlantika, njihovo število pa je zelo pičlo, saj spolno zrelost dosežejo šele v 150 letih, pred drugo svetovno vojno pa so jih močno prelovili.
Da bi ugotovili dejansko starost, ki jo ta vrsta lahko doseže, je ekipa pod vodstvom Juliusa Nielsena, morskega biologa z Univerze v Københavnu, analizirala 28 živali, ki so bile v mreže ujete poleg ciljnih rib in so vmes večinoma že poginile. Kar nekaj čas pa so najprej tuhtali, preden so sploh našli način, kako določiti njihovo starost.
Ogrožena populacija
Ugotovili so, da je leča očesa grenlandskega morskega psa sestavljena iz posebne beljakovine, ki se v telesu po dobi razvoja ne obnavlja več. Zato so vsem 28 živalim odvzeli to tkivo in ga testirali z metodo ogljikovega izotopa, da bi določili njegovo starost.
Izkazalo se je, da je najstarejša okoli pet metrov dolga samica. Ker omenjena metoda ne da natančnih rezultatov, je razpon starosti ujete samice med 272 in 512 leti, a raziskovalci verjamejo, da je številka z veliko verjetnostjo nekje vmes, se pravi okoli 400 let. A četudi bi za pravo starost privzeli spodnjo mejo, bi bila samica zelo verjetno še vedno najstarejši vretenčar na svetu.
Odkritje ima pomembne posledice za nadaljnja prizadevanja za ohranitev vrste, saj je bilo veliko starejših predstavnikov že polovljenih, malo je tudi mladičev. Večina predstavnikov vrste tako še vedno ni dosegla spolne zrelosti, za kar bo potrebnih še okoli 100 let.
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nasli-grenlandskega-morskega-psa-ki-bi-bil-lahko-star-400-let/400177
http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/grenlandski-morski-pes-zivi-tudi-400-let.html
http://www.slovenskenovice.si/bizarno/medveda-bi-pohrustali-potapljaca-so-pustili
http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/najstarejse-ribe-plavajo-v-vodah-okoli-grenlandije.html
http://www.jutarnji.hr/life/znanost/ovaj-morski-pas-cuva-tajnu-dugovjecnosti-i-znanstvenici-se-iznenadili-njihovom-pravom-dobi/4608233/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 14 Sep 2016 16:40 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ČISTA OBALA
V soboto čistilna akcija Čista obala
“Zavihaj rokave, odpri srce in pridi na Čisto obalo” je stavek, s katerim organizatorji že tradicionalne čistilne akcije Čista obala letos nagovarjajo ljudi, ki jim ni vseeno za okolje.
Čiščenje istrske obale se bo začelo v soboto ob 10. uri, sklenilo pa naj bi se ob 12. uri. Kdor želi pomagati, se lahko prijavi po elektronski pošti zavodtriniti@gmail.com ali po telefonu. Več informacij prejmete na telefonski številki 031/651-330.
Po opravljenem delu se bo začel družabni del - pogostitev in druženje prostovoljcev na plaži v Strunjanu. Akcija je organizirana pod okriljem Zavoda TRI-NITI in Inštitutom za vode Republike Slovenije (www.izvrs.si) ter v sklopu največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer - International Coastal Cleanup (ICC) Ocean Conservancy.
Posebnost čiščenja obal na način ICC je v tem, da se med čiščenjem zbirajo tudi podatki o količinah in tipu zbranih odpadkov. Čiščenje poteka po skupinah od pet do deset ljudi, v kateri eden izmed prostovoljcev beleži odpadke, medtem ko drugi čistijo.
http://www.primorske.si/2016/09/14/V-soboto-cistilna-akcija-Cista-obala |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 15 Sep 2016 13:02 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
PAZIBUŽO
Pazibužo od Kopra do Ankarana
Kolesarji se pripravljajo na soboto, ko bodo preverjali varnost kolesarskih poti med Koprom in Ankaranom. Gre za rekreativni dogodek, imenovan Pazibužo.
Pazibužo prirejata Informacijska točka Europe Direct Koper - Capodistria in Kulturno izobraževalno društvo PiNA. Vsi, ki bi želeli kolesariti v zanimivi družbi ter obenem preverjati stanje in varnost kolesarskih poti od Kopra do Ankarana ter možnost za kolesarjenje brez kršenja cestnoprometnih predpisov, se lahko prijavijo še danes. Spletna prijavnica je na spletni strani www.pina.si.
Brezplačen dogodek bo vodila Neža Flajs, turnokolesarska vodnica Obalnega planinskega društva Koper. Zbor kolesarjev bo v soboto, ob 10. uri, na Trgu Brolo v Kopru. Evropski teden mobilnosti je tudi priložnost, da kolesarji preverijo varnost svojih koles: v e-Kavarni v Kopru jih bo v ponedeljek moč pripeljati na brezplačen osnovni servis.
Lani je v sklopu dogodka Pazibužo skupina udeleženk in udeležencev kolesarila od Kopra do Pirana. Ugotovili so, da bi lahko bila kolesarska povezava med mestoma varnejša in prijetnejša. Največjo težavo predstavljajo pomanjkljive označbe o poteku kolesarske poti, kar je opazno zlasti v križiščih znotraj naselij. Poleg tega so kolesarske steze večkrat slepo zaključene, poti pa neprimerno vzdrževane (pomanjkanje rednega striženja vegetacije ob poti, pomanjkanje rednega vzdrževanja vozne površine). Opozorila kolesarjev naj bi prej ali slej v svojih prometnih načrtih upoštevale tudi istrske občinske uprave.
http://www.primorske.si/2016/09/15/Pazibuzo-od-Kopra-do-Ankarana |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 02 Okt 2016 17:43 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ZNAMKE DELFINOV
Nove znamke: krajinski park, delfini in kiti
Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce, Krajinski park Strunjan in Občina Piran so predstavili priložnostne poštne znamke iz serije živalstvo, posvečene delfinom in kitom, ter serije naravni parki Slovenije, ki letos predstavlja Krajinski park Strunjan.
“V klubu opažamo, da se ljudje vračajo k tradicionalnemu zapisu dogodkov na razglednico oziroma kuverto, saj je marsikdo že ugotovil, da je zaradi današnje sodobne tehnologije, predvsem telefonov, enostavno ostal že brez svoje lastne zgodovine, predvsem slik,” je ob tej priložnosti dejal Gorazd Budal iz koprskega filatelističnega kluba. Po njegovih besedah se je povečala tudi zbirateljska dejavnost, kar pa pripisujejo organiziranim bolšjim sejmom in zbiranju tovrstnih izdelkov.
“Poštne znamke imajo vse bolj zbirateljsko vrednost, obenem pa pri večini vzbujajo romantično-nostalgična občutja. S tem, da so na znamkah upodobljene tiste zares dragocene stvari, ki jih imamo, nam pomaga, da spet ozavestimo njihovo vrednost,”je komentiral Marko Starman, direktor zavoda Krajinski park Strunjan. Četrtkova predstavitev poštnih znamk je bila del programa ob Tednu sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki ga Slovenija organizira v času predsedovanja Strategiji EU za Alpsko regijo.
http://www.primorske.si/2016/10/01/Nove-znamke-krajinski-park-delfini-in-kiti |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 13 Okt 2016 19:00 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
DROBTINICA
To soboto tradicionalna Drobtinica
Izolski Rdeči križ se bo tudi letos ob svetovnem dnevu hrane (obeležujemo ga 16. oktobra) pridružil akciji, ki jo v Sloveniji poznamo kot Drobtinico.
Z njo - v zameno za podarjene prehranske izdelke - zbirajo prostovoljne prispevke in z izkupičkom zagotovijo brezplačna kosila oziroma brezplačno šolsko prehrano za otroke iz socialno šibkih družin. Izolski Rdeči križ bo akcijo izpeljal to soboto med 9. in 12. uro na stojnici v središču Izole ob Coppovem parku. Ponujali bodo kruh, pecivo sadje, zelenjavo ..., ki jih bodo podarila različna podjetja in posamezniki.
http://www.izola.ozrk.si/
http://www.primorske.si/2016/10/13/To-soboto-tradicionalna-Drobtinica |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 29 Okt 2016 07:33 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ALENKA ARTNIK
Potapljačico na vdih Alenko Artnik boste prepoznali po odločni energiji, ki se v vodi zlije z eno samo milino giba, in že samo opazovanje njenega plavanja človeka popelje v meditativno stanje uma.
Potapljačica na vdih, Koprčanka Alenka Artnik, se je po lanskem opravljenem tečaju zaljubila v ta šport, od takrat pa nanizala osem državnih rekordov in se na svojem prvem svetovnem prvenstvu uvrstila med deset najboljših potapljačic na vdih na svetu. Kot sama pravi, jo ljubezen do morja in potapljanja spremlja že od mladih nog, saj je vsak prosti trenutek preživela ob vodi in v vodi. Tako se njena ljubezen do vode in globin nadaljuje, želi pa si, da bi potapljanje na vdih lahko postalo njen način življenja.
Kdaj ste se prvič srečali s tem športom, v katerega ste se takoj zaljubili? Pred približno desetimi leti sem po naključju prišla do posnetka, na kateremu je Danec Peter Pedersen postavil novi svetovni rekord in preplaval magičnih 200 metrov. Ob posnetku sem se naježila, tako zelo me je prevzel, in se po tihem spraševala, kako bi šlo meni. Po devetih letih sem opravila začetni tečaj apneje pri Juretu Daiću in kmalu za tem začela postavljati nove mejnike v Sloveniji. Odkrivanja in prakticiranja tega športa sem sicer se lotila z zamikom, lahko pa zagotovo rečem, da je to to.
Ali nam lahko na samem začetku predstavite nevsakdanji šport potapljanje na vdih? Tekmovalne discipline v potapljanju na vdih delimo na tri bazenske in tri globinske. V bazenu tekmujemo v statični apneji (STA), kjer se meri, kako dolgo lahko ostanemo pod vodo, ter v dinamični apneji s plavutmi (DYN) in brez plavuti (DNF). Pri teh dveh disciplinah se meri, koliko lahko preplavamo z enim vdihom. Globinska tekmovanja se izvajajo v konstantni obtežitvi, pri kateri ne smemo odmetavati uteži. Discipline so konstantna obtežitev s plavutmi (CWT) in brez plavuti (CNF), meri pa se dosežena globina. Tretja globinska disciplina je prosti potop (FIM), kjer se v globino potapljamo z vlečenjem ob vrvi. Medtem ko je v bazenu pomembno ''le'' čim dlje preplavati ali čim dalj časa zdržati pod vodo (STA), je v globinah izredno pomemben še faktor izenačevanja, prav tako sama adaptacija na globine.
Najljubša bazenska disciplina in zakaj? Najbolj mi ustreza dinamična apneja s plavutjo. Nekateri temu za lažjo predstavo rečejo "delfin tehnika". Ne vem, zakaj je tako, a potrebnih je bilo le nekaj treningov, da sem začutila ''simbiozo'' s plavutko. Morda se lahko sklicujem na naše prednike.
Ste samouk ali imate na voljo kakšnega trenerja? Pravzaprav smo skupina samoukov, ki se apneji posveča bolj ali manj ves prosti čas. Apnejo treniram šele kakšno leto, zato resnih načrtov v tej smeri še ni bilo, je pa zelo mogoče, da bom v prihodnje sodelovala s profesionalnim trenerjem. Za zdaj načrt treningov sestavlja Matej Bergoč, s katerim tudi vestno trenirava. V Sloveniji imamo kar nekaj oseb, ki se z apnejo že dalj časa ukvarjajo in imajo veliko izkušenj. Jure Daić, moj inštruktor, je vsekakor eden izmed njih, prav tako slovenski moški rekorder Samo Jeranko.
Imate kakšnega vzornika? Ko sem bila mlajša, sem imela cel kup vzornikov. Mislim pa, da se z leti ideja o vzorniku malce spremeni, vsaj kar zadeva mene. Da nekoga visoko cenim, je potrebna še kakšna osebna lastnost ali dejanje. Sicer pa sem imela na svetovnem prvenstvu čast spoznati trenutno najboljšo apneašico na svetu, Rusinjo Natalijo Molčanovo, za katero bi lahko rekla, da je vzor. Natalija ima namreč 50 let, svetovne rekorde pa postavlja kot za šalo.
Kako poteka priprava na tekmo? Kje so misli med samim potopom? Pred tekmo je zelo pomembno, da čim bolj umiriš telo in glavo. Načini za maksimalno sproščenost so različni, meni osebno ustreza, da ležim, poslušam umirjeno glasbo in se osredotočam na dihanje, počasno in globoko. To je eden izmed načinov, kako svoje misli preusmerim od vsakdanjega stresa. Če čutim prevelik stres zaradi tekme, poskusim najti kakšno pozitivno misel, ki me pomiri. Med samim potopom je še toliko pomembneje vse odmisliti. Včasih imam pod vodo prave boje sama s sabo. Kot primer lahko navedem tekmo v Nišu, kjer sem že imela pri prvih 25 metrih krizo, kar je zelo hitro, na koncu pa postavila nov državni in osebni rekord. Telesno si lahko optimalno pripravljen, vendar če se glava odloči, da ne bo sodelovala in te nekako ignorira, bo rezultat precej slabši kot sicer. Na koncu igra glava glavno vlogo.
Neredko je mogoče opaziti, da tekmovalci za potope tako v globino kot dolžino uporabljajo različne meditativne tehnike. Kako pomemben je pri tem športu stik z meditativnim umom in kakšno vlogo igra preveč tekmovalno naravnano delovanje? Meditacija je pomemben del priprav na potope, saj tako lažje odmisliš stres, ki ti ga zunanji svet prinaša. Najpogosteje se uporablja joga, saj je pri njej velik poudarek na dihanju in raztezanju dihalnih poti. Menim, da ti stres v manjših količinah lahko celo pomaga, da se lažje zbereš. Potapljanje na vdih je zelo individualno. Na svetovnemu prvenstvu sem opazila različne pristope, po mojem trdnem prepričanju pa je najbolj pravilen lasten, torej stik s samim sabo.
Pri tem, lahko rečemo ekstremnem, športu ni redka izguba zavesti. Vi temu rečete "bo" ali "black out". Nam poveste kaj več o tem? "Bo" so kar pogosti na tekmah, jaz osebno pravega še nisem imela, čeprav so mi ga pripisali v Brnu. Meja med tem, kaj je ''bo'' in kaj ne, je zelo tanka. Tukaj gre za kratko izgubo zavesti, ki ni nevarna, ker so varnostni potapljači vseskozi ob tebi, to pa se seveda zgodi zaradi pomanjkanja kisika. Ali je tekmovalec še priseben ali je šel čez mejo svojih sposobnosti, dodatno preveri še protokol, ki ga mora izvesti vsak tekmovalec po nastopu. V 15 sekundah moraš opraviti naslednje tri korake: sneti masko, pokazati z roko znak OK in zatem reči: "V redu sem." Že če zamešaš vrstni red, si diskvalificiran.
Ravno ste se vrnili s svetovnega prvenstva v potapljanju na vdih, ki je potekalo v Beogradu. Kakšni so vaši vtisi in ali ste zadovoljni z doseženim? Ko pomislim na preteklo svetovno prvenstvo v Beogradu, se mi nemudoma pojavi nasmešek na ustih. Biti del "freediverskega" sveta je bilo zame pred enim letom še nepredstavljivo, vsak dan sem sanjala o tem. Potem so se stvari začele dogajati z neverjetno hitrostjo in že sem se znašla na svetovnem prvenstvu. Ker sem pridno trenirala in na tekmah kazala dobre rezultate, sem si zadala visoke cilje in jih skoraj povsem uresničila. Postavila sem nove državne rekorde ter se uvrstila na 10. in 11. mesto.
Kateri vtis vam je pustil najglobljo sled? Glede na to, da sem bila prvič na tako velikem tekmovanju – udeležilo se ga je kar 146 tekmovalcev iz 23 držav –, težko izpostavim le en del zgodbe. Morda bi vseeno lahko izpostavila vtis ob gledanju finalnih tekem. Osem najboljših apneašev oz. apneašic na svetu v boju za kolajne in v lovu na nove svetovne rekorde. Ob gledanju teh tekem sem doživljala močne občutke, v meni se je ustvarila izjemna želja po tem, da nadaljujem trdo delo.
Čutiti je, da imate v sebi poseben motivacijski naboj. Kaj vas poganja? Ja, res je. Moj oče bi rekel, da me kar razganja od navdušenja (smeh). Če sem iskrena, še sama ne vem čisto natančno, kaj je tisto, kar me poganja. V meni se je naenkrat prebudila strast do tega športa. Trideset let sem "tavala" in se iskala. Zdaj mi je jasno kot beli dan, kaj si želim. Biti čim bolj povezana s potapljanjem, z vodo, z morjem in njegovo globino.
V Beogradu ste bili tudi med nominiranci za najboljše začetnike leta 2012, kar je v hudi konkurenci, ki so jo letos pokazale ženske, prav posebno priznanje. Pravzaprav temu nisem posvečala pozornosti. Vedela sem, da lahko posežem po najvišjih mestih, in se poskusila čim bolj sprostiti. Je pa res, da sem za začetnico dosegla res lepe rezultate. Letošnja konkurenca je bila daleč najmočnejša, svetovni rekordi so bili postavljeni v vseh treh disciplinah.
Pred leti ste bili zelo uspešni tudi v kajaku na mirnih vodah. Kako vam pri prostem potapljanju koristijo športne izkušnje iz preteklosti? Prej bi rekla, da so mi življenjske izkušnje veliko pomagale, kajak in potapljanje nimata veliko skupnih točk (smeh).
Da ste izjemno nadarjeni, dokazujete vsak mesec sproti in kot za šalo podirate svoje slovenske rekorde. Od kje črpate to novo in novo energijo? Tudi jaz bom prišla do točke, ko bo nove rekorde težje in težje postavljati. Tega me ni strah, saj zaupam vase. Odkrivanje lastnih meja, odkrivanje novih metod, kako te spet dvigniti. Vse to zame predstavlja velik izziv. Vsekakor imam še veliko rezerv, tako na fizičnem kot mentalnem področju. Kolegi se šalijo, češ da sem ubrala taktiko Sergeja Bubke. Sicer pa mislim, da je bil njegov povod vseeno malce drugačen (smeh). Meni očitno tako ustreza. Počasi in zanesljivo.
Okusili ste plavanje v dolžino in s 181 metri, ki ste si jih priplavali s plavutjo ob zadnjem rekordu, marsikomu dobesedno vzeli sapo. Vas bolj kot dolžina zanima globina? Natančno pred enim letom sem dobila svojo prvo monoplavut. Takrat sem preplavala 100 metrov. Le v sanjah sem si lahko predstavljala, da bom čez eno leto na svetovnemu prvenstvu dosegla 10. mesto in le za dva metra zgrešila finale A. V potapljanju v globine imam za zdaj zelo malo izkušenj, a dovolj, da so me čisto prevzele. Bazenske discipline zadovoljijo moj tekmovalni značaj, medtem ko globine zame predstavljajo bolj umik v meditativni svet. V "freediverskem" svetu se uporablja fraza potapljanje vase, ki bo kar držala.
Mnogim ni razumljivo, od kod želja po potopu v globine, ko pa zmanjkuje kisika in se pljuča stisnejo do velikosti pesti. Vas to nič ne plaši? Da sem bolj nenavadne sorte, vem že dalj časa (smeh). Morje in njegove globine so me mikale že od mladih nog. Spomnim se, kako sem vsa poletja preživljala v morju, nabirala leščurje in si predstavljala, da sem morska deklica (smeh). Očitno sem že takrat vedela … Tudi strah oziroma nelagodje je včasih prisotno. To se mi zgodi samo takrat, ko sem v krču oziroma ko me nekaj pesti in moti. V trenutku, ko se sprostim in se spet najdem, začutim, kako se mi morje odpre.
Kakšni so vaši cilji in načrti za prihodnost? Trenutni cilj je postaviti državne rekorde v vseh treh globinskih disciplinah (konstantna obtežitev, konstantna obtežitev brez plavuti in prosti potop). Za zdaj imam še malo izkušenj v globinah, vendar sem že na prvemu treningu pokazala potencial in se potopila 42 metrov. Glede na to, da je prihodnje bazensko svetovno prvenstvo šele čez dve leti, želim čim več prostega časa posvetiti ravno globinskemu potapljanju. Pri tem bi me lahko omejevali pogoji za trening, saj je treba za dobre rezultate opraviti čim več potopov, kar pa je z redno službo v Ljubljani težko. Bazen ostaja moj drugi dom, srčno pa upam, da ga bom lahko enkrat zamenjala z morjem velikih globin. Sicer pa želim postaviti državni rekord tudi v statiki. Ta disciplina je zame mentalno najzahtevnejša, a menim, da z nekaj treningi in mentalno pripravo lahko osvojim tudi ta rekord. Kaj si želim doseči? Svoje sanje, bomo pa videli, kam me bodo pripeljale …
Nam za konec zaupate, kako je videti svet v globinah vode? Kot vrata v tišino, svobodo, radost in enost.
http://siol.net/sportal/drugi-sporti/alenka-artnik-dekle-ki-ga-ni-strah-niti-takrat-ko-se-pljuca-stisnejo-na-velikost-pesti-88996
http://siol.net/sportal/drugi-sporti/sp-v-potapljanju-na-vdih-artnikova-in-jeranko-rekordno-264071
http://www.h2oteam.com/h2o-team/tekmovalni-team/aktivni-tekmovalci/?id=454
http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/alenka-artnik-brez-kisika-ji-ziveti-je.html
https://www.rtvslo.si/radiokoper/zgodbe/alenka-artnik-v-potapljanju-sem-nasla-svoj-smisel/405685
http://www.spz.si/?p=10932
alenka.artnik@gmail.com
https://sl-si.facebook.com/alenka.artnik
https://www.youtube.com/watch?v=nrF0cVGESXg
https://www.youtube.com/watch?v=vuHqApP_Pmo
https://www.youtube.com/watch?v=6fe3qdBvEU8
https://www.youtube.com/watch?v=rtxMiqj1N44
http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Alenka-Artnik-morska-deklica-iz-Kopra
SVETOVNI REKORD - 105 m
Alenka Artnik in njen nori svetovni rekord!
Slovenska šampionka v potapljanju na vdih Alenka Artnik je v soboto na Bahamih postavila nov svetovni rekord v disciplini potop s konstantno obremenitvijo z monoplavutjo (CWT). Spustila se je na neverjetnih 105 metrov globine in se na vrhu izenačila z Italijanko Alessio Zecchini.
"To je bil eden tistih trenutkov, ko se počutiš izpolnjenega. Vesela in ponosna sem na to, kar mi je uspelo. Potrpežljivo bom čakala na nove izzive, ki pridejo zelo kmalu. Vzela si bom dva tedna počitka, nato pa se bom začela pripravljati na svetovno prvenstvo pod okriljem CMAS v Turčiji. Se kmalu vidimo na 'igrišču'," je na svojem uradnem profilu na Facebooku zapisala Artnikova.
https://siol.net/sportal/drugi-sporti/tukaj-je-neverjetni-posnetek-alenka-artnik-in-njen-svetovni-rekord-video-473717
https://siol.net/sportal/drugi-sporti/bahami-alenka-artnik-473416
https://siol.net/sportal/drugi-sporti/alenka-artnik-sloveniji-neznana-sampionka-ki-se-sto-metrov-pod-vodno-gladino-pocuti-kot-doma-453106
https://www.youtube.com/watch?v=belqJEhl8CM
Nazadnje urejal/a zoran13 25 Jul 2018 13:44; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 01 Nov 2016 23:15 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
MAVRICA
/13/...ob zadnjem dežju, oziroma tik po njem se je pojavila mnogobarvna mavrica, ki je obsegala in osvetljevala celotno Izolo in še čez. Sestavljena iz mnogobarvnih odsevajočih vodnih kapljic je bila in je vedno posebnost. Ob njej se ob čudovitih človeških občutjih, lahko edino zahvali, da jo je videl in občutil veliko srečo, da se je znašel ravno tukaj, da ima to srečo, da spremlja to radost. Zelo težko je opisati prenekatera občutja ob pojavu mavrice, vendar jih je nekaj tako enostavnih, kot so sreča, mir, blagostanje, veselje, radost, prijateljstvo, ki jih človek želi vsem in vsakomur, ki leze in gre po naši zemlji. Ta glavna mavrica, ki je popeljala naše mesto v eno veliko skupnost, je imela še vsaj tri majhne mavrice, ki niso segale tako visoko, ampak so ostale ob vznožju velike. Veličasten prizor, ki ga seveda doživijo le tisti, ki si upajo takoj po dežju ven na prosto, z rahlimi meglicami obsijano jasno nebo.
Včasih je bila Mavrica tudi trgovina sadja in zelenjave, ki jo je velika mašinerija trgovskih centrov posrkala vase, prav tako, kot njene zaposlene, ki so končali na zavodu za zaposlovanje, pa še to, ne po svoji krivdi.
Velikokrat se zgodi, da mavrico zamudimo, vendar je škoda vsakega takega trenutka, saj nam je tistih par minut na prostem in toliko pozitivnih občutkov, res težko nadoknaditi, še posebej v tako kratkem času. Zato je bolje, da vse to doživimo v živo, kot pa, da samo opazujemo mavrice na računalniških ali filmskih ekranih ter platnih v kinodvoranah, saj je takšnih občutkov, ki jih občutimo v živo, skorajda nemogoče pričarati:
MAVRICA
Gôri na stôlu pa Véčni sedí,
kapljici vsaki on srečo delí:
pade na pólje — rodí zelenjád,
kane na drévje — obilen dá sad,
kaplja na njívi — dá žito zlató,
kaplja na trti pa — vince sladkó.
Simon Gregorčič: Mavrica |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3047
|
| Objavljeno: 02 Nov 2016 18:16 Naslov sporočila: SOCIALNE IN ČUSTVENE STISKE TER VZPODBUDE |
|
|
SKVOT ARGO
"K nam v Argo lahko pride vsak"
Dvajset aktivistov z različnih koncev Slovenije se je zbralo v Izoli v podporo uporabnikom Avtonomne cone Argo. Ti so v zadnjem tednu večkrat naleteli na policiste v okolici svojega skvota, prejšnji petek pa sta po policijskem obisku dva uporabnika pristala v bolnici. Enega so nato čez noč zadržali v bolnici na opazovanju, saj ima Izolan med drugim strgano vratno mišico in prebito arkado.
Uporabniki Arga opisujejo, kako so pred letom dni, ko so prvič začeli čistiti prostor, ven odnesli polno smeti, igel in odvrženih pločevink. Več kot desetletje je prostor propadal in razpadal. Objekti, ki so pod spomeniškim varstvom, so sedaj vsaj v delu nazaj oživljeni. Pokrpali so stene, jih sanirali in pobelili. Nekaj sedežnih, mizice in omarice so jim prinesli sosedje in soobčani, nekatere kose so našli na odpadu, nekaj prinesli od doma.
Aktivnosti so se začele bolj na gosto vrstiti letos poleti, ko so organizirali koncerte, razstave... Nekajkrat so prišli tudi policisti, češ da so preglasni, a so vsakič utišali glasbo in naslednji dan preverili tudi s sosedi, ki so jim zagotovili, da jih dogajanje ni motilo. “Sem, k nam v Argo lahko pride tudi vsak, ki potrebuje topel obrok, tu imamo freeshop, kjer si lahko najdete oblačilo,” naštevajo uporabniki Arga, ki poudarjajo, da njihov prostor ne določata niti starost ne kakšna druga osebna okoliščina. “Argo je poleti verjetno obiskalo več ljudi z različnih koncev sveta, kot katerikoli drug kraj v Izoli.” Samoiniciativno so s Švedske in Nemčije prišli grafiterji, pa popotniki, glasbeniki iz Izraela, prihajajo tudi avstralski glasbeniki...
Neprofitni in nekomercialni prostor ponuja tisto, kar v lokalnem okolju manjka, pravijo Argovci. “Od vsakega od teh različnih ljudi se kaj naučimo, vsak pozna drugačno pot do cilja, ki pa nam je skupen,” razlaga eden od 15 rednih sooblikovalcev Arga, ki poudarjajo, da je jih njihov član vsak, ki pride, se z njimi podruži ali tam ustvarja.
Z občine Izola so sporočili, da že leta opozarjajo na neprimerno stanje območja, ki je pod spomeniškim varstvom, a trenutno v lasti DUTB, in opozarjajo, da ni jasno, kdo bo prevzel odgovornost, če bo prišlo do nesreče. Zaenkrat do neposredne komunikacije med uporabniki Arga in občinsko upravo še ni prišlo, pravijo na občini in dodajajo, da “na občini podpiramo ustvarjalnost in kreativno ustvarjanje mladih.”
Uporabniki Arga pravijo, da bi bili veseli, če bi tudi občina pripoznala vrednost njihovega dela in tega, s čimer so napolnili nekoč prazen in zanemarjen prostor. Za naprej, poudarjajo, se želijo osredotočiti predvsem na organizacijo še več socialnih in okoljevarstvenih dogodkov.
http://www.vecer.com/k-nam-v-argo-lahko-pride-vsak-6271492
http://radiostudent.si/dru%C5%BEba/%C4%8Drna-luknja/skvot-argo
http://www.indeplatforma.org/
http://www.indeplatforma.org/event/skvoti-cistijo-naravo/
https://www.facebook.com/argoplac/photos/a.298781447139205.1073741828.298298977187452/348025875548095/?type=3&theater
http://www.komunal.org/
BARIKADE V ARGU
V Argu so postavili barikade
Pred vhodom v eno od stavb nekdanje tovarne Argo v Izoli, ki so jo pred časom zasedli tako imenovani skvoterji, so barikade. Nekaj posameznikov se je včeraj odpravilo tudi do stavbe izolske policije in tam protestiralo zaradi poškodb, ki sta jih minuli teden v incidentu s policisti skupila dva Izolana.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/V-Argu-so-postavili-barikade
24.000 m2
Na 24.000 kvadratnih metrih ob izolski marini se je od leta 1881 gradila industrijska zgodovina mesta. Za rumenimi stavbami ob vhodu, ki so v zadnjih dneh spet oživele, se dviga v nebo dimnik nekdanjega Delamarisa. Od prejšnjega tedna so postavljene improvizirane barikade, ki so jih uporabniki Arga postavili, ko so policisti napovedali, da jih bodo morali prisilno izseliti.
http://www.regionalobala.si/novica/aktivisti-v-podporo-avtonomni-coni-argo-bolece-srecanje-s-policisti |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
