Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Nov 2017 19:43; skupaj popravljeno 3 krat

VIKEND FESTIVAL TARTUFOV

Vikend festival istrskih tartufov je z ene strani motiv za prihod turistov na destinacijo, z druge strani pa mesto srečanja, ponudbe in povpraševanja, med proizvajalci in domačih gostov, ki hočejo ta dva sejemska dni preživeti v Buzetu - mestu tartufov, je poudaril župan Valter Flego med odpiranjem že 15.dvodnevnega vikenda tartufov.

Župan Buzeta Siniša Žulić je poudaril, da je v 15 letih sejem istrskih tartufov postal ena najznačilnejših manifestacij ter povedal, da je to ena od prilik za razširitev turistične posezone, med katero se lahko velikemu številu domačih in tujih turistov lahko ponudi najboljše od istrske gastronomije. Odprtje sejma so se udeležili najmlajši Buzećani iz otroškega vrtca "Grdelin".

V šotoru v Mašimovoj škuji svoje proizvode med dvodnevnim sejmom razstavlja več kot 70 razstavljalcev iz Istre in drugih krajev iz Hrvaške, prav tako iz Italije in Slovenije, proizvajalcev tipičnih proizvodov iz tartufov, meda, sira, pršuta, olivnega olja, vina, šnopsa in marmelade...
Zvezda sejma je vsekakor dragoceni istrski beli tartuf. Na stojnici ene od sedmih firm, ki se ukvarjajo z odkupom in s proizvodnjo tartufov, kilogram I.kategorije afrodizijske gobe se prodaja po 22.500 kun (3.000 €), II.kategorije po 15.000 kun (2.000 €), III.kategorije po 11.250 kun ( 1.500 €), črni tartfov pa 3.800 kun (506 €).

Sejemski dogodki so se tradicionalno začeli danes dopoldne z pustolovskim lovom Lov na tartuf, kombinacijo orijentalskega teka z MTBjem in lovom na blago. Tudi dež ni oviral štirideset ekip in Hrvaške in Slovenije, da preizkušajo vzdržljivost, vsi pa so se pridrževali napotkov organizatorjev, saj so imeli poleg standardne tudi tartufarsko opremo, pse v ratličnih oblikah, tudi tiste iz pliša.

Šotor je v nedeljo odprt od 11 do 19 ure, od 12 do 15 ure je "Buzet na pjatu" - predstavitev Buzetskih gostincev, od 13 do 17 ure je delavnica izdelave domačih testenin, od 16 do 18 ure pa mala šola kuhanja z profesionalnim kuharjem. Organizator je turistična zveza Buzeta, soorganizator in pokrovitelj Občina Buzet, soorganitazorji SKZ Alba, Kinološka zveza Buzet, mestno komunalno podjetje Park, med sponsorji pa županski TZ in županski oddelek za turizem ter kmetijstvo.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/buzet-otvoren-15-vikend-festival-istarskih-tartufa-535794

787 GRAMOV

Priznanje za največji tartuf 15 Vikend festivala istrskih tartufov je pripadlo firmi "Miro tartufi" iz Motovuna za 787gramov težak primerek afrodiziaške gobe.

http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/tartuf-kapitalac-od-787-grama-za-kraj-sajamske-sezone-535860

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 12 Nov 2016 07:37; skupaj popravljeno 1 krat

KIM LEBAR

STISKA DRUŽINE MALE KIM

V Žusterni se je organizirala lokalna skupnost

Spomnimo na zgodbo petletne deklice Kim iz Kopra, ki jo zaradi raka starši vozijo na kemoterapije v Ljubljano. Starša bijeta bitko tudi s socialno stisko, saj nimata denarja niti za vožnje niti za zdravo hrano, ki jo Kim potrebuje.

Zdaj že lahko rečemo, da Lebarjevi niso več sami. Organizirala se je lokalna skupnost v Žusterni, njena predstavnica pa je za Delo povedala, da sploh niso vedeli, kako zelo je hudo v tej družini.

Obljubila je takojšnjo neposredno pomoč, svoje sile pa bodo združili tudi v humanitarnih društvih Križemrok in Otroški nasmeh. Usoda deklice je vse močno ganila. Družino so povezali z ekološko kmetijo iz okolice Kopra, ki bo vsak dan, do sredine decembra, brezplačno priskrbela svežo zelenjavo.
http://www.regionalobala.si/novica/stiska-druzine-male-kim-v-zusterni-se-je-organizirala-lokalna-skupnost

“Zmagala boš, kajne, nindža moja?”

Kim Lebar, drobceno dekletce z navihanim nasmeškom in prodornimi temnimi očmi, je predvčerajšnjim dopolnila pet let. A časa za praznovanje ni bilo. Skupaj s staršema se je že zgodaj zjutraj odpravila na Pediatrično kliniko v Ljubljano na pregled zobkov, ki so jih dobesedno stopila agresivna zdravila. Malo Kim je naslednji dan čakala še magnetna resonanca, ki bo pokazala, ali je njeno telo premagalo zahrbtno bolezen - nevroblastom, rak primarnega živčnega sistema, ki so ga zdravniki odkrili šele v zadnjem stadiju.

Kalvarija družine iz Kopra se je začela pred tremi leti, ko se je dveletna Kim, ki je bila do tedaj popolnoma zdrava punčka, začela čudno vesti. “Med hojo ji je kar zmanjkalo ravnotežja in je padala, rokice so se ji tresle, nič več ni jedla ... Ker je imela tudi vročino, sva z možem pomislila, da je to morda reakcija od zadnjega cepljenja, a ko so njena usteca ostala odprta in se je nenadzorovano slinila, naju je resno zaskrbelo,” pripoveduje Kimina mama Majda Štenkler. Pediatrinja teh težav ni znala pojasniti, je pa starša nemalo presenetila s pripombo, češ da morda težav z ravnotežjem prej nista opazila, saj da je majhen otrok pač veliko v vozičku.

“Očitali so nama, da je punčka preveč trmasta”
Ko je Kim prenehala govoriti, jo je pediatrinja poslala v Ljubljano, v razvojno ambulanto. “Namignila je, da je očitno nekaj narobe z njenim razvojem,” še danes kar ne moreta verjeti starša. Po letu in pol preiskav na Pediatrični kliniki je prišla diagnoza, seveda napačna - Kim ima ataksijo, to je motnja koordinacije mišičnih gibov, ki se kaže s težavami pri hoji, gibanju ... “Psihiatri so ji celo pripisali celostni razvojni zaostanek, zaradi česar smo jo morali iz navadnega vrtca prepisati v Portorož, v vrtec za otroke s posebnimi potrebami, kjer je bila skoraj eno leto,” z grenkobo v srcu pripoveduje oče Štefan Lebar.

Hčerino zdravje pa je kljub številnim zdravilom, ki jih je prejemala, čedalje bolj pešalo. “Vse teže je dihala, večkrat na dan je imela tako hude napade, da je z glavo butala v tla ali ob steno. Ko je do napada prišlo v razvojni ambulanti, so nama očitajoče rekli, naj vendarle kaj ukreneva, češ da je punčka zelo trmasta ... Bila sva povsem obupana. Nobenemu nisva mogla dopovedati, da naša mala Kim ni trmasta, da nikdar ni bila takšna. Prosila sva jih, naj vendarle ugotovijo, kaj je vzrok za njene težave, in ji pomagajo,” kalvarijo opisuje Majda.
Diagnoza: zadnji stadij raka

Lani poleti je vendarle nastopil trenutek resnice, ki je staršema zamajal tla pod nogami. “Ko smo jo skoraj nezavestno pripeljali v izolsko bolnišnico, so jo nemudoma z rešilcem odpeljali v Ljubljano. In potem so le postavili pravilno diagnozo - zadnji stadij raka ...” Oče obmolkne. “Sprva sploh nisem mogel dojeti, kako je to mogoče. Kako ima lahko tako majhna punčka raka? In to v zadnjem stadiju?! Mislil sem, da se mi bo zmešalo!” Tudi Majdi se zatrese glas: “Dva meseca prej mi je za rakom umrla mama. A da bi raka imel otrok?! Zrušil se nama je svet!”

Nevroblastom - rak primarnega živčnega sistema, je zelo redek, najpogosteje pa prizadene otroke, stare do pet let. Ker so ga pri Kim odkrili zelo pozno, se je iz hrbtenjače že razširil v prsni koš, na vrat, za lopatico ... Zdravniki si punčki dali 50 odstotkov možnosti. Nemudoma so začeli s kemoterapijami, opravili so presaditev kostnega mozga, pred kratkim so ji tudi - kot prvi v Sloveniji - presadili lastne zdrave matične celice, ki so jih izločili iz njene krvi. “Lani novembra so ji uspešno odstranili tumor iz prsnega koša. Po sedmih ciklih kemoterapij, petih imunoterapijah in neštetih obsevanjih se je njeno stanje bistveno izboljšalo. Vsi znaki bolezni so izginili, pred dvema mesecema je začela spet govoriti,” s solznimi očmi, polnimi upanja, našteva mama Majda.

Deklico čaka še nekaj preiskav, preden bo jasno, ali je dokončno premagala bolezen, a njena starša sta prepričana, da bo njuni mali borki, ki so jo predolgo narobe zdravili, uspelo. “Zmagala boš, kajne nindža moja?” svojo malo deklico nežno po laseh poboža očka, ona pa mu - kot potrditev - v odgovor ponudi razprto dlan. “Tako ja, daj petko,” se zasmeje njen tatko. Svojo ročico proti Štefanu iztegne tudi Kimina dve leti mlajša sestrica Gali in dnevno sobo preplavi radosten smeh.

Vse hujša socialna stiska
Še nedolgo nazaj staršema ni bilo do smeha. Ko se je družina spopadala z zahrbtno boleznijo, se je nezadržno poglabljala tudi njihova socialna stiska. Oče je bil brez službe, a so se s pomočjo denarja, ki ga je zaslužil s priložnostnimi deli, nekako prebijali skozi mesec. A kljub skromnemu življenju je denarja kmalu začelo primanjkovati. “Vsakokrat, ko smo šli v Ljubljano na kliniko, sem si moral sposoditi za bencin,” pripoveduje Štefan. Dolgovi so naraščali, stiska družine je bila vse večja. “Že tako je hudo, ko tvojemu otroku diagnosticirajo raka, ko pa se poleg tega znajdeš še v finančni stiski, se ti kar trže,” odkrito pove Štefan.

Ko je pred dvema mesecema kot tehnološki višek na zavodu za zaposlovanje končala še žena Majda, sta si zakonca morala priznati, da tako ne gre več naprej. Njuni prihodki - ker sta bila oba na zavodu, sta od države dobila še nižjo socialno pomoč in otroški dodatek, kar jima je popolnoma nerazumljivo - so komaj zadoščali za plačilo najemnine in položnic. Morala sta potrkati na vrata Karitas in Rdečega križa. A kaj, ko mora Kim uživati izključno domačo in zdravo hrano. “Vse mora biti bio in eko, vse prekuhano, meso povsem sveže, in še to le puranje, ki je najdražje ...” Starša sta si morala priznati: če želita pomagati otroku, bosta morala za pomoč zaprositi dobre ljudi. “Nerodno nama je takole se izpostavljati ... Ampak ko bo naša punčka zdrava, se bomo pobrali, saj znava delati!” sta odločna starša, ki se iskreno zahvaljujeta Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Moste-Polje, še posebej gospe Aniti Ogulin, ki je sprožila dobrodelno akcijo, in vsem dobrim ljudem, ki so jima že priskočili na pomoč. “Vsaj zdaj, ko je zdravljenje končano, da lahko kaj omogočimo naši Kimiki. Koliko je pretrpela, ubožica,” jo Majda stisne k sebi.
http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Zmagala-bos-kajne-nindza-moja

KAKO POMAGAMO

Sredstva lahko nakažete na transakcijski račun Zveze prijateljev mladine Moste – Polje, Proletarska 1, 1000 Ljubljana,
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865,
BIC: HAABSI22, koda: CHAR,
namen: Humanitarna pomoč za Kim Lebar, sklic: SI00 537.
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon ZPM Moste - Polje 01/54 43 043, kjer bodo koordinirali dobrodelno akcijo.

zoran13 · Objavljeno: 09 Nov 2016 23:38 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ANTISTRESNI CENTER DIH

Zaživel je prvi antistresni center v slovenski Istri

“Kako živimo? Hitro! Ne vzamemo si časa zase,” ugotavlja Maja Kenda, ki je pred dnevi odprla prvi antistresni center v slovenski Istri. V njem bodo spodbujali k iskanju, raziskovanju in zavedanju nujnosti ravnovesja v vsakdanjem življenju posameznika.

Koprčanka Maja Kenda je pred desetimi leti ugotovila, da ji klasično življenje z dobro službo in lastnim stanovanjem ne ustreza in se odločila, da v svojem življenju naredi preskok. Materialno je izničila, se začela obračati vase, se spoprijela s strahovi in prišla do spoznanja, da v življenju samo sama lahko odloča zase. “Tako se je začelo moje notranje raziskovanje,” pripoveduje.

Opravila je tečaj za maserja, v naravi prirejala delavnice za otroke in se ukvarjala z naravno kozmetiko. Vseeno je prišel trenutek, ko se je zavedla, da živeti popolnoma odmaknjeno življenje prav tako ni rešitev. “Zlata sredina je najboljša,” pravi danes, ko je v Izoli odprla prvi antistresni center v slovenski Istri. “Kako težko je reči, da sem sam na prvem mestu in to prenesti v vsakdan,” opaža Kenda, ki želi ljudem skozi svoj center predati prakso, naj se zazrejo vase, si vzamejo čas. “Naše telo nam sicer vse pokaže, to je treba le ozavestiti,” opisuje in dodaja, da je prav tako pomembno, da se sprejemamo take, kot smo, in se s tem pomirimo.

Skupni imenovalec DIH centra prisotnosti, ki ga vodi skupaj s svojim partnerjem Emilom Kopatinom, je torej antistres, njihov cilj pa je, da naj človek vse, kar počne, počne s pozornostjo. Da bi to dosegli, bo ekipa DIH prirejala različne vadbe, vaje za moč, stabilnost, sprostitev in lahkotnost, pa anitstresne programe in masaže. Poleg Maje in Emila je v ekipi DIH še Darja Hrovatič, ki se ukvarja s tako imenovanim cultural bodyworkom, kombinacijo treh različnih masaž, ki delujejo tudi na naša čustva. Širši javnosti se bodo predstavili 10. in 11. novembra, ko bodo na dnevih odprtih vrat ponudili brezplačne masaže in vadbe.
http://www.primorske.si/2016/11/09/Zazivel-je-prvi-antistresni-center-v-slovenski-Ist

zoran13 · Objavljeno: 14 Nov 2016 23:51 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SUPERLUNA

Na današnji dan se je ponovilo leto 1948, saj je ponovno vzniknila super luna, ki razsvetljuje naše nebo, zelo svetla, neponovljiva in magična, privlačna in hkrati skrivnostna. Ko jo pogledamo od daleč izgleda, da so na njej v daljavi obrisi zajčka, saj je obenem nam tudi pravi magnet. Vedno smo pogledovali proti njej in si zamišljali razno razne scenarije ali ljubezenske izlive, a nas je kljub temu navdihovala z mističnostjo nedosegljivega. Lahko nas spremlja v nočnem času in osvetljuje cesto, gozd in pokrajino, tako, da se nam zdi, da se je že naredil pravi dan. Ko gledamo morske valove ter naenkrat v njih ugledamo odsev lune, se nam zazdi, kot da je obrnjeno sonce. Hkrati prav tako močan in jasen odsev, ki je venomer nekaj posebnega, tako daleč in hkrati tako blizu. Ne moremo si ga lastiti, saj pripada vsem in vsakomur, lahko pa v njemu uživamo in fantaziramo vse tiste sanje, ki jih še vedno nismo izsanjali. Lahko si pojemo, rahlo in nežno, lahko pišemo nove pesmi in občudujemo stare, globoke in obenem čustvene ter posebej ljubezenske, ki so ob takih trenutkih nekaj posebnega, neponovljivega.
Vsekakor pa na določen način vpliva na vse kar leze in gre, na nekatere več, na nekatere manj, saj smo vsi po malo lunatiki. Če že ne drugače, pa takrat, ko sanjamo ali sanjarimo, ko sprostimo vse tiste mehanizme, ki nas v vsakodnevnem življenju vežejo v spone, da mu ne moremo ubežati. Tudi zato rabimo luno in prav veseli smo, ko jo lahko spremljamo kdaj tudi podnevi na obzorju, veliko, medlo in bledikavo, saj je prav zato nekaj posebnega. No in takrat smo verjetno posebni tudi mi, ko bi le tudi drugi občutili njeno prisotnost, ki nas navdaja z ljubeznijo z mirom in univerzalnim spoznanjem, da smo samo posamezniki, ki vsak po svojih močeh tvori ta svet. Ko bi večkrat občutili in doživeli takšne misli, vir in sreče življenja, potem bi ne bilo vojn in nasilja, ki še vedno plamti in razdira vse tisto, kar je še človeškega: Laughing

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 26 Nov 2016 23:38; skupaj popravljeno 2 krat

TJAŠA SLAMA

Dobrodelni koncert za Tjašo Slama

V Centru mladih Koper bo v soboto dobrodelni koncert za hudo bolno Izolanko Tjašo Slama.

Življenje ji je zaznamovala tragična zgodba. Že pri rosnih sedmih letih je zaradi raka izgubila mamo, 20 let pozneje pa še sestro. Kljub temu, da si je z zdravim načinom življenja prizadevala, da bi se izognila bolezni, je bolezen pred šestimi meseci prišla tudi k njej. Tjaša je zbolela za rakom na levi dojki. Uradna medicina ji je ponudila odstranitev obeh dojk in rekonstrukcijo. Čeprav Tjaši sledi uradni medicini in redno hodi na preglede, pa se je odločila, da zadevo obrne na glavo. Po alternativnih metodah je posegla, še preden bi uradna medicina obupala nad njo. Tjašin cilj je zbrati 6000 evrov za pomoč pri nadaljnjem izvajanju terapij, saj je zaradi bolezni zmanjšana tudi Tjašina zmožnost za delo in sama teh stroškov ne more več pokrivati. Na koncertu, na katerem bosta nastopila Marina Martensson, Žiga Rustja in Teja Pribac s kratko monokabare predstavo Lola Show, bodo zbirali prostovoljne prispevke. K organizaciji koncerta so pristopile organizacije Zavod Fontico, Center mladih Koper in Lions club Izola - Isola.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Dobrodelni-koncert-za-Tjaso-Slama

BOLEZEN JE PRILOŽNOST, DA SE ZBUDIŠ

Tjaša Slama je ena od mnogih mladih žensk, ki so pred kratkim zbolele za rakom ter se podale na pot zdravljenja ne samo telesa, temveč in predvsem duše. Čeprav sodeluje z uradno medicino, je začutila, da ji ta ne more ponuditi odrešitve. Našla je nekaj drugega, terapijo wu- wei, terapijo prebujanja, ki pa je ne glede na uspehe zdravljenja še zmeraj samoplačniška.

Ker njeno telo potrebuje tudi prehranske dodatke in ker navsezadnje uživa še hašiševo olje, ji preprosto zmanjkuje denarja. Zato je, s podporo prijateljev, tudi neznanim ljudem izpovedala svojo zgodbo ter jih zaprosila za prostovoljne prispevke. Doslej je zbrala 5000 evrov, nekaj več kot 900 evrov so prispevali obiskovalci nedavnega dobrodelnega koncerta v Centru mladih Koper, kjer so nastopili glasbeniki Teja Pribac z monokabare predstavo Lola Show, Marina Martensson z Miho Koretičem in Gavinom Krallom ter Žiga Rustja s svojo skupino.

Pošten moraš biti do sebe
Boj proti raku in sočasno prijateljstvo z njim gresta naprej. “S pomočjo terapije wu-wei sem spoznala svoje blokade. Leva dojka zaznamuje partnerske odnose, jaz pa sem bila vpletena v številne odnose. Hotela sem ugajati in zato začela izgubljati samo sebe.”

Tjašino življenje sta zaznamovali že smrt mame in sestre, ki sta obe zboleli za rakom. Marsikdo bi rekel, da je to pač genetika, ampak Izolanka ne verjame, da je zbolela zaradi tega. Mamo je izgubila že zarana, zato je spomin na njeno zdravljenje zamegljen, a pri sestrinem boju je bila zraven. “Pri sestri sem vrsto let opazovala zagrenjenost, poslušala govorjenje, da je vse dobro, v resnici pa je bila nesrečna. Menim, da bolezen proizvedemo sami in se je lahko sami tudi rešimo. Imamo to moč, vendar spimo, in dokler se ne prebudimo, tega ne vidimo,” pravi Tjaša Slama.

Sedaj deluje tako, da je čim bolj poštena sama do sebe. “To je moja zgodba, vendar se nočem smiliti ljudem. S svojo izkušnjo bi rada komu tudi pomagala, da se končno uzre. Preprosto je poiskati zdravnika in mu dovoliti, da ti nekaj odreže. Vendar to ni pomoč. Le sam si lahko pomagaš. Le sam lahko rešiš svoje življenje. Moraš pa sprejeti odgovornost zanj!” pripoveduje Tjaša, ki so jo izkušnje prepeljale do ugotovitve, da sami proizvajamo vse naše strahove in da je vsak strah, ki ga imamo, pomanjkanje ljubezni. Iz strahu se lahko rodi rak, bolezen pa je lahko priložnost, da se zbudiš. “Rak ni enak smrti. To so podivjane celice, ki jih lahko transformiramo. Te celice so del tebe in če si ti povzročil, da so podivjale, lahko storiš tudi obratno.”

Če se prepustiš svojemu srcu, lahko delaš resnične čudeže, nadaljuje Tjaša Slama. “Res pa se lahko ljudje ustrašijo čudežev, saj se jim ne zdijo realni. Moraš delovati in biti iskren do samega sebe in okolice. Če ti nekaj ne ustreza, moraš to odločno zavrniti. Ženske velikokrat zbolevamo zato, ker smo odvisne od partnerjev. Živimo v družbi, v kateri smo morale prevzeti veliko vlog in preprosto ne shajamo več. Čas je, da se ustavimo in začnemo razmišljati o tem, kdo smo, kam gremo in zakaj smo tukaj.”

Bolezen je njena prijateljica
Njena bolezen je njena prijateljica. Zaradi raka se je začela prebujati in dobila željo po življenju. “Ljudje se radi oklepamo svoje cone udobja,” ugotavlja naša sogovornica. “Jaz pa sem se odločila, da bom šla iz te cone, samo sebe premagala in postala tisto, kar si želim,” pove s širokim nasmehom. Ko je zbolela, je začutila, da bo ona tista, ki bo prerezala vrvico družinskih bolezni. “Tvoje telo je tvoja odgovornost. Namesto mene ne bo umrl nekdo drug. Ti sam si lahko sebi najboljši prijatelj, lahko se dvigneš med zvezde ali pa se pahneš v prekletstvo. Vsaka bolezen je učenje, ne drama. Tukaj je, da nekaj spremenim, spoznam. Ta bolezen je darilo. Niti smrt ni nič slabega, sem pa prepričana, da bom živela še dolga leta, preden se z njo zares srečava.”

Večina ljudi ne živi zares, iskreni niso niti do samih sebe, kaj šele do drugih. Takšen odnos ali pa družbeno sprejemljiv način obnašanja se prenaša iz generacije v generacijo, a napočil je čas, da to družbeno ozavestimo. Zato je verjetno toliko zgodb, ki prihajajo med ljudi, razkritij, ki peljejo k temu, da se nehamo bati in na ta način navsezadnje hraniti sistem, ki proizvaja bolezen. Vsi smo zmožni vsega, le prebuditi se moramo, je sporočilo, ki ga z dvignjeno glavo in pokončno hrbtenico prenaša Tjaša Slama.

KAKO POMAGATI

Kdor bi želel Tjaši pomagati, ji lahko nakaže denar na naslednji naslov: Tjaša Slama, Obala 132, 6320 Portorož.
Banka in številka računa:
Delavska Hranilnica d.d., IBAN: SI56 6100 0001 5213 051, SWIFT/BIC: HDELSI22, paypal in
elektronski naslov: tasuca@gmail.com.
http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Bolezen-je-priloznost-da-se-zbudis

zoran13 · Objavljeno: 19 Nov 2016 15:14 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

POHLEP OBALNIH POSLOVNEŽEV

Poučna zgodba iz koprskega lokala

Kar boste prebrali, naj bi se zgodilo v enem izmed koprskih lokalov, v katerega je moški odšel na kosilo. Prisluhnil je debati, ki se je odvijala pri sosednji mizi in jo podelil na družabnem omrežju Facebook. V teh dneh je zgodba deležna nešteto delitev in všečkov. Zgodba o pohlepu mladih obalnih podjetnikov in modrosti možakov stare šole.

Zgodbo objavljamo v celoti, v obliki zapisa, kakršen kroži na Facebooku:
Včeraj sem šel popoldan nekaj pojest v en lokal v KP. Pri mizi zraven tiste kjer sem se vsedel jaz sta že pred mojim prihodom sedela en u nulo spedenan mlajši in en urejen starejši moški. Mlajši ene 35, starejši krepko čez 60. Mlajši je starejšemu hitel euforično razlagati kako mu dobro laufa firma in da je lani imel cca. 250.000 EUR čistega dobička ter da ima 12 zaposlenih. Če bi bil pripravljen starejši it v skupni posel bi bil letni dobiček lahko najmanj dvo kratni. Starejši ga je pustil, da je povedal do konca in mu nato odgovoril, da je vse v najlepšem redu in da ga posel definitivno zanima, potem pa vprašal kakšne plače imajo njegovi zaposleni. Mlajši je odgovoril, da tako kot povsod..... minimalca.

Starejši mu je nato z mirnim glasom odgovoril:
"Najprej si poštimaj to v svoji glavi. Če ima tvoja firma 250 jurjev čistega dobička, ki ga ustvarijo tvoji zaposleni in jih potem ti nagradiš z minimalcem, se nimava kaj pogovarjat. Ko boš delavce pošteno plačal, potem se lahko pogovarjava o sodelovanju, dokler se boš pa ti vozil v avtu vrednem 150.000 EUR, tvoji pridni delavci pa ne bojo imeli za iz meseca v mesec, do takrat iz najinega sodelovanja ne bo nič. Razmisli o tem in me kaj pokliči!"

Potem je vstal, na mizi pustil 5 EUR, mu zaželel še naprej lep dan in odšel.

Mladi bi se najraje pogreznil v zemljo, ker mu je bilo nerodno, ker nas je nekaj gostov slišalo pogovor. Kasneje, ko so vsi odšli in sem ostal sam sem natakarja, ki njunega pogovora ni slišal vprašal, če ju pozna, pa mi je odgovoril, da ja.

"Stari je faca, dobričina po srcu, ima pa toliko keša, da lahko kupi pol Kopra." je rekel, potem pa še dodal: "Ta mladi pa je en navaden preserator, ki ima firmo v luki in ne plačuje delavcev".

Meni je bila pa lekcija starega zelo všeč.
http://www.regionalobala.si/novica/pohlep-obalnih-poslovnezev-poucna-zgodba-iz-koprskega-lokala

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Feb 2018 15:02; skupaj popravljeno 2 krat

OBČINSKI STATUT 1360

/13/...vsi tisti, ki obiščejo Izolo, si lahko ogledajo veliko znamenitosti in še danes posebni ponos Izole, saj smo imeli prvi na Obali svoj občinski statut iz daljnjega leta 1360. V starem delu so na posameznih ulicah in podhodih izdelane velike rjave kovinske masivne plošče z vgraviranimi določbami in členi iz tega statuta. Ob tem spoznavanju si je potrebno vzeti čas, saj je branje zelo zahtevno in hkrati zelo poučno, saj nam daje razumeti, kako so se v takratnem času obnašali, se zabavali, se kaznovali, skratka, kako so živeli. Ko preletimo določbe se marsikdaj vprašamo, kako napredni so bili v tistih časih, saj niso dopuščali malverzacij, ki se dandanes dogajajo na vsakem koraku, da o medsebojnih odnosih in spoštovanju niti ne govorimo. Preprosto niti ni bilo dovoljeno vse to, kar je dovoljeno danes, sankcije so bile dokaj visoke denarne in zaporne kazni: Idea

1360

V Izoli so izdali statut mesta že leta 1360 in je bil prvi na obali.

Občinski statuti so bili od 13. stoletja ustava in zakonik občin ob Jadranskem morju. Danes so osnova za zgodovinske raziskave
ozemlja in starih življenjskih vzorcev. V izolskem primeru je to še bo
lj izrazito kot v drugih mestih, saj je stari statut skoraj edini vir lokalnih podatkov o socialni, politični in gospodarski ureditvi v Izoli v beneški dobi. Mestni arhiv Izole je namreč skoraj v celoti pogorel leta 1903, tako da je ostal statut izolskega komuna iz leta 1360 najpomembnejši element pisne kulturne zakladnice mesta Izole.Monografija ponuja pregled izolskega komunskega prava od 14. do 18. stoletja in posega na različna področja prava, na kazensko, civilno in naravoslovno pravo tistega
časa. Stari izolski statut je obsegal 540 členov, objava pa poleg prevoda
obsega še vso potrebno gradivo, ki spremlja kritične izdaje virov. Ta nudi možnost nadaljnjih raziskav, saj statut govori o pravu, o gospodarstvu, davkih itd.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Prevod-izolskega-statuta-iz-leta-1360.aspx

650 LET

“V slovenskem prostoru je od starih statutov preveden le ptujski, vendar ni primerljiv z izolskim, ki je obsežnejši,” je danes na predstavitvi v Manziolijevi palači poudaril direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Darko Darovec. Prevod 650 let starega izolskega statuta je izdala založba ZRS Annales.

Branje vsebine prevoda izolskega statuta iz leta 1360 bralca pripelje do ugotovitve, da so pravzaprav tedaj imeli podobno ureditev življenja v mestu kot danes. Razlike so le v kazenskem pravu in bolj strogi so bili do vzdrževanja čistoče v mestu, malo pa je določil v zvezi z ribištvom,” poudarja vodja projekta prevoda tega starega statuta Dušan Kos, zgodovinar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Kos je napisal tudi spremno kritično raziskovalno študijo k prevodu (ta je izšel v 300 izvodih), objavljena je v priloženi publikaciji.

Sicer pa je največji podvig, ki je trajal tri leta, opravil prevajalec iz latinščine Mitja Sadek. Najtrši oreh pri prevodu so bili izrazi v tedanji vulgarni italijanščini oziroma latinščini. Ta statut je izrednega pomena za mesto, saj je Izola zaradi požara v svojem arhivu ostala brez vseh pomembnih dokumentov za čas do 16. stoletja. Po naključju se je ohranilo nekaj drobcev, med njimi tudi ta statut, vendar ga hrani reški državni arhiv. Prevoda statutov pa nimata ne Koper ne Piran, čeprav zgodovinski viri navajajo, da sta nekoliko starejša.

Izolani so pred štirimi leti dobili tudi njegovo faksimilno izdajo, ki je bila objavljena v okviru projekta ZRS Srce Istre. Ob zdajšnjem prevodu izolskega statuta so ponatisnili še 49 izvodov faksimil (lična, v belo vezana publikacija, primerna za protokolara darila). Projekt je s 60.000 € podprla izolska občina. Kot zanimivost iz življenja v prejšnjih stoletjih v Izoli je Kos omenil, da so se Izolani od nekdaj prepirali s Pirančani. Publikaciji, ki ju je oblikoval pokojni Dušan Podgornik, služita kot izjemna študija, uporabna najširšemu krogu ljudi, saj predstavljata splošno civilizacijsko in kulturno podobo Izole in jadranskih mest nasploh.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Prevod-izolskega-statuta-iz-leta-1360.aspx

VELIKO MODROSTI

Kot kaže, so stari Izolani v 14. stoletju premogli občutno znatnejšo mero modrosti kot sodobni Slovenci.

O tem se lahko prepriča vsak, ki prebere Stari izolski statut iz leta 1360, katerega drobec je napisan tudi na novi okrasni tabli v Koprski ulici (tabla je del urbane prenove mesta).

DOLOČBE STATUTA

Omenjeni drobec namreč govori o delavcih, ki ne naredijo obljubljenih del, in gospodarjih, ki ne plačujejo delavcev.

Statut takole navaja: “Če bo delavec komu obljubil, da bo prišel k njemu na delo, in kljub obljubi ne bo prišel, mora plačati pet soldov kazni. Polovico naj plača komunu (torej občini, op. a.) in drugo polovico tistemu, ki mu je to obljubil. Poleg tega mora delo plačati in ga opraviti. Če pa kdo svojim delavcem ne bi plačal in bi do podestata prišla tožba, mora omenjeni plačati pet soldov kazni, od katerih polovica pripada komunu in polovica delavcu.” Ni torej čudno, da stari Izolani niso zabredli v globoko gospodarsko krizo, iz kakršne se Slovenija nikakor ne more izkopati. Morda pa bi se morala po Koprski ulici sprehoditi tudi slovenska vlada ...

http://novice.najdi.si/predogled/novica/2e3e24490bccc95b9ca3368ca6f424cc/Primorske-si/Obala-Kras-in-Notranjska/Obljubljeno-delo-se-opravi-pa-tudi-pla%C4%8Da
https://books.google.si/books?id=xntegi__QJ4C&pg=PA76&lpg=PA76&dq=stari+izolski+statut&source=bl&ots=RM9DHaf-wH&sig=Y8wlp9ivlKJLL0oyk_C9R2PaDxo&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwiIquLQ57rQAhUKEywKHTwSAK04FBDoAQg4MAY#v=onepage&q=stari%20izolski%20statut&f=false
https://books.google.si/books?id=xntegi__QJ4C&pg=PA77&lpg=PA77&dq=najstarej%C5%A1i+statut+izole&source=bl&ots=RN3BH9d3CO&sig=N6aDBty9tLaBwBh3tU9_qUkIfgg&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwjkwr_ZtYzZAhVIa1AKHdPxAusQ6AEIPjAE#v=onepage&q=najstarej%C5%A1i%20statut%20izole&f=false

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Dec 2016 08:42; skupaj popravljeno 5 krat

ISTRSKE TOPLICE

/13/...lep oddih v mirnem in lepem okolju, ki ga obdaja velikanska skala Gorostas, velikanski Motovunski gozd iz katerega dreves, so gradili tudi Venezio in seveda mineralna voda, po kateri diši domala vse, česar se dotakneš ali nosiš še par dni. Hkrati pa je to dežela cenjenih tartufov, saj je tu blizu tudi nagrajenec Zigante iz Livad, za največji prodani beli tartuf, lahko pa se naroči tudi prikaz iskanja tartufov s psi. V termalnem bazenu si lahko vsaki dan maksimalno 30 minut, zaradi tega, ker je zdravilna voda, bogata z minerali in tudi radioaktivna, saj tam otrok ne pustijo na kopanje. V bližnjem objektu, ki je kakih sto metrov oddaljen od hotela Livade, je svet savn, kjer je prijetno toplo in seveda zdravilno. Posebej aroma savna, pa aroma parna savna, da ob tem ne pozabimo seveda na turško, infra ter finsko savno. Na vhodu v svet savn, kjer je tudi velik 25 metrski a žal mnogo premrzli bazen, je tudi mali akvarij z ribicami Gara Ruffa, ki očistijo in regenerirajo še tako utrujene podplate. Posebej sem si želel tega že večkrat slišanega tretmaja in sem tokrat imel prvič takšno možnost. Drobne ribice Gara Ruffa se takoj po tem, ko se noge da v akvarij, lotijo posla in z nežnim sesanjem ter migetanjem, počasi odstranjujejo odmrlo kožo. Posebej dobro in zdravilno je ta tretma za tiste, ki se srečujejo z luskavico ali drugimi boleznimi kože, saj te pridne ribice alias čistilci izločajo svoje encime in tako še dodatno masirajo noge vse do kapilar. Težko je opisati vse blagodejne občutke, ko človek gleda vse te ribice, tudi najmajše komaj rojene ribice, potem se še bolj zbliža z njimi. Še dandanes je koža čista in brez otrdlin ali raznih mikro odmrlih delcev, kar pomeni, da so vestno in kvalitetno opravile delo, meni pa odločitev, da bom ob prvi priložnosti ponovno izkoristil njihovo poslanstvo Laughing

LEGENDA O NASTANKU IZVIRA

O nastanku mineralne žveplene vode, s katero se ljudje v Istarskih toplicah zdravijo še danes, govori stara legenda. Na 85 metrov visoko steno "Gorostas" v Istri naj bi se povzpelo dobrosrčno dekle, ki je bilo obtoženo nemoralnosti, da si vzame življenje. Na vrhu stene se je dekle zaobljubilo sv. Stjepanu: “Če sem grešila, naj s skokom v brezno umrem, če sem nedolžna, naj izpod mojih nog začne teči voda, ki bo zdravila ljudi.” Dekle je skočilo in preživelo. Od takrat je na steni sv. Stjepana izvir zdravilne mineralne vode, govori legenda.

V starih pisnih virih se zdravilnost teh toplic omenja že okoli leta 400. Sodobne toplice z mednarodnim ugledom pa so postale leta 1904, ko je bil zgrajen prvi objekt, ki je nudil sprejem do 80 gostov. Pravo rast pa so toplice doživele po letu 1970, ko so zgradili hotel in poskrbeli za strokovno medicinsko osebje.

Termalna voda Istrskih toplic vsebuje 14 različnih mineralov, največ žvepla, in blago stimulativne radioaktivne lastnosti, zaradi katerih se razlikuje od ostalih termalnih virov in jo po kvaliteti uvrščamo v sam vrh. Znanstveno in v praksi dokazano uspešno pomaga pri zdravljenju revmatičnih obolenj, degenerativnih bolezni motoričnega sistema, pooperacijskih stanj motoričnega sistem, dermatoloških bolezni (luskavica) ter bolezni zgornjih dihalnih poti (kronični procesi vnetja in sekundarna sterilnost).

V sklopu Istrskih toplic se organizirajo izleti po bližnji okolici: izlet v Roč in Hum z degustacijo domačih žganih pijač, izlet do Umaga in sprehod ob morju ali pa izlet v srednjeveške mestece Motovun z degustacijo istrskega vina in izdelkov iz tartufov. Prav tako se za skupine organizira obisk turistične kmetije z istrsko večerjo.
http://www.istarske-toplice.hr/

MARKETING:
Tel: +385.52.603.410
Tel: +385.52.603.411

RECEPCIJA:
Tel: +385.52.603.000
Fax: +385.52.603.403
FIZIKALNA TERAPIJA: +385.52.603.420
POLIKLINIKA SV. STJEPAN: +385.52.603.600
WELLNESS CENTAR: +385.52.603.415

zoran13 · Objavljeno: 14 Dec 2016 22:56 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

IZGINIL VEČJI KOS LEDU KOT JE INDIJA

Količina ledu na Antarktiki in Arktiki so rekordno nizke, znanstveniki so opozorili, da smo v enem tednu izgubili 3,76 milijonov km2 leda, kar je več kot je površina Indije. Prejšnji mesec so temperature v delih Arktike zrasle do 20 stopinj celzija nad normalo, saj je leto 2016 na najboljši poti, da postane najtoplejše leto do sedaj. Dogajajo se zares neumne stvari, pravi Mark Serreze, direktor ameriškega nacionalnega centra za podatke o snehu in ledu.
http://www.glasistre.hr/vijesti/zanimljivosti/nestao-led-veci-od-indije-537936

zoran13

BELO ZLATO KRILATEGA LEVA

Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike

V četrtek, 22. decembra 2016, v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran, Cankarjevo nabrežje 3

Knjiga dr. Flavia Bonina na 400 straneh prvič temeljito in na podlagi doslej neznanih arhivskih virov in dokumentov razkriva in opisuje nastanek in razvoj solin ob obalah severnega Jadrana s posebnim poudarkom na obali Slovenske Istre.

Knjigo je predstavil zgodovinar doc. dr. Marko Štuhec.
http://www.pomorskimuzej.si/sl/news/show/116/belo_zlato_krilatega_leva

Sol, imenovana tudi "belo zlato", je bila v preteklosti pomembna strateška surovina in glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil, uporabljali so jo tudi v živinoreji, medicini, usnjarstvu, pri izdelavi stekla, smodnika in podobno. V preteklosti so njenem pomanjkanju kot nadomestek uporabljali pepel iz halofitnih rastlin, živalsko kri, seč itd. Po tehnološki revoluciji v 19.stoletju se je sol zaradi napredka tehnologije in različnih načinov pridelave močno pocenila in izgubila prvotno vrednost. Čeprav človeško telo za normalno delovanje povprečno potrebuje okoli 7g soli dnevno, je delež njene uporabe sedaj največji v industriji in kmetijstvu, za prehrano pa gre zanemarljiva količina soli (manj kot 5% celotne proizvodnje.
V Evropi so tako lokalne kot tudi centralne oblasti opravljale nadzor nad pridelavo in trgovino soli in si s tem zagotovile stalen vir prihodka v (državno) blagajno.
Vir: Flavio Bonin, BELO ZLATO KRILATEGA LEVA, Pomorski muzej "Sergej Mašera Piran", Tisk Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica, naklada 500; str.1 in 33.

zoran13 · Objavljeno: 06 Jan 2017 21:46 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

TIJAT

Kdo pravi, da je novo in moderno vedno najboljše. Da kakšen krat tudi stari uspevajo tisto, kar mladi samo lahko sanjajo, je danes dokazal Jadrolinijin "Tijat". Čeravno teče beseda o najstarejši ladji, ki je v lasti nacionalnega ladjarja Jadrolinija je "Tijat" v petek edini uspel ukrotiti burjo in uspešno oddelal svojo redno trajektno linijo Šibenik - Zlarin - Prvić in Vodice. V istem času so vsi ostali katamarani in trajekti, ki povezujejo šibenske otoke s kopnim ostali na vezu, tako, da so Kaprije in Žirje ostali odrezani.
http://sibenski.slobodnadalmacija.hr/vijesti/sibenik/clanak/id/461933/tijat-jedini-ukrotio-buru-foto

zoran13 · Objavljeno: 06 Jan 2017 21:51 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ZLATA TUNA

Na tradicionalni dražbi rib na največji japonski tržnici so za 74,2 milijona jenov, kar znese približno 600.000 €, prodali 212 kg težkega modroplavutega tuna.

Tuna je na prvi dražbi v Tokiu po novem letu v torek kupila veriga restavracij Sushi Zanmai, riba rekorderka je tako že šesto leto zapored šla v roke lastnika restavracij Kijošija Kimure.

Ta je priznal, da gre za drag nakup, vendar je vesel, da je zmagal na dražbi.

Kimura je sicer postavil rekord leta 2013, ko je za 222 kilogramov težkega tuna odštel kar 155,4 milijona jenov.

Visoke cene na prvih dražbah po novem letu niso nujno povezane s kakovostjo ulovljenih rib. Predvsem gre za spretno oglaševalsko akcijo za začetek novega poslovnega leta, o kateri mediji vedno znova radi poročajo.

Nikjer drugod na svetu ne pojedo toliko modroplavutih tunov kot na Japonskem, kar je privedlo tudi do preobsežnega lovljenja teh rib. Zato se japonski znanstveniki že več let trudijo vzpostaviti sisteme gojenja priljubljenega tuna.

Za znamenito tokijsko ribjo tržnico, ki so jo odprli leta 1935, je bila tokratna dražba verjetno zadnja ponovoletna. Do predvidoma konca leta naj bi se ta dejavnost preselila na novo lokacijo na bližnji umetni otok v mestni četrti Tojosu.
http://www.rtvslo.si/zabava/novice/foto-drag-nakup-po-japonsko-za-tuna-600-000-evrov/411740

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Feb 2018 19:31; skupaj popravljeno 1 krat

BISKA & VISCUM ALBUM

Biska je domače žganje, ki se pripravlja iz žganja iz grozdja, bele omele in treh vrst trav. Originalni recept je star okoli 2.000 let in izhaja iz dobe Keltov, kateri so živeli na teh prostorih. Ta recept je najden zapisan v glagolici in se od takrat pripravlja na originalni način.

Listje in cvet bele omele se najprej posušijo Na soncu, da bi se dobil njen koncentrat, zatem se le-ta mešA z domačim žganjem. Biska je domače ime za belo imelo (viscum album) saj so njene zdravilne lastnosti znane od pradavnine. Od Keltskih Druidov, Grkov in Rimljanov pa vse danes je bela omela zelo cenjena. Dokazano je da pomirja, deluje protivnetno, regulira visoki pritisk in delovanje srca ter ledvic, pomaga pri cirkulaciji in pri drugih težavah. Bela omela je prav tako tudi simbol ljubezni.
http://www.istrapedia.hr/hrv/1593/biska/istra-a-z/
https://hr.wikipedia.org/wiki/Imela
http://pcelari-bujstine.com/biska/
http://www.gorenjske-lekarne.si/si/galenski-izdelki/galenski-izdelki_2/izdelek/903/bela-omela

zoran13 · Objavljeno: 15 Jan 2017 19:18 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

GUSTAV MAERSK

Ladja Gustav Maersk je v torek, 10.1.2017 nasedla pri kraju Torre Cavallo.

Ladja Gustav Maersk za prevoz kontejnerjev dolžine 300 metrov in s kapaciteto 7.000 TUR je nasedla v torek 10.1.2017 ob 02.44 uri po lokalnem času. Ladja je plula iz hrvaškega pristanišča Reka proti pristanišču Gioia Tauro na skrajnem jugozahodnem delu Italije. Do nezgode je prišlo med manevriranjem v Messinski ožini, ko se je hotel vkrcati pilot. Ladja je nasedla na obalo. K sreči ni prišlo do poškodb trupa in ni prišlo do vdora vode. Ker se ladja ni uspela sama rešiti, so na pomoč poklicali dva vlačilca. Ob 7.30 uri so ladjo splovili in odvlekli v pristanišče Gioia Tauro, kjer bodo izvedli podroben pregled poškodb trupa ladje.

https://www.youtube.com/watch?v=Gk1_AbeXUsI
https://www.youtube.com/watch?v=L0mPQSaIWNU
https://www.youtube.com/watch?v=pHpaz5Y9dL8

zoran13 · Objavljeno: 18 Jan 2017 23:09 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

143 km/h

Burja je v Tržaškem zalivu danes dosegla najvišjo hitrost 143 km/h. Nameril jo je zvočni anemometer deželne meteorološke opazovalnice OSMER na pomolu Bratov Bandiera.

Tržaški navtični inštitut je na strehi svoje stavbe nameril najvišjo hitrost 127 km/h, hitrost 100 km/h pa je burja presegla tudi ponekod na Kraški planoti, kar se zgodi zelo poredko, kot denimo v Briščikih, kjer je anemometer Deželne meteorološke opazovalnice nameril najmočnejši sunek 107 km/h.
Izjemno visoka, med rekordnimi v zgodovini, je bila njena povprečna hitrost. Na pomolu Bratov Bandiera v Trstu je bila med 10. in 11. uro kar 93 km/h, od opolnoči do 11. ure pa 87 km/h. Ta podatek opravičuje tokratne velike nevšečnosti in težave, ki jih povzroča ter občutek njene izjemne silovitosti.
Tokratna burja nastaja zaradi zelo solidnega anticiklonskega območja nad osrednjo in vzhodno Evropo, ki v svojem središču presega 1040 hektopaskalov in globokim ciklonskim območjem nad južnimi predeli Italije.
Razlike v pritisku se bodo jutri postopno zmanjšale, posledično bo tudi burja začela postopno slabeti in bo od jutrišnjih popoldanskih ur ter v petek povečini zmerna, nato bo ob koncu tedna postopno ponehala. Nadaljevalo pa se bo povečini precej sončno ali zmerno oblačno vreme. Noči bodo hladnejše.
http://www.primorski.it/stories/trst/265917_povprena_hitrost_burje_za_zgodovinski_rekord/#.WH_mn31TJkU
http://www.primorske.si/2017/01/18/V-Trstu-pihala-rekordna-burja

Video: tržaški pomol Audace danes ob 11. uri
https://www.youtube.com/watch?v=OvtQKSNjSSE

zoran13 · Objavljeno: 18 Feb 2017 20:59 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

VLAČILEC MERCUR

Podjetje Adria-Tow, ki v koprskem pristanišču skrbi za vleko ladij, je kupilo nov vlačilec, ki so ga zgradili v ladjedelnici Astilleros Armon v španskem Gijonu. Zanj so odšteli 9.000.000 €. Danes je prispel v Koper ob 10:58.
http://www.adria-tow.si/
https://www.marinetraffic.com/si/ais/details/ships/shipid:4779331/imo:9801823/mmsi:278916000/vessel:MERCUR/_:be29131eb1c3e57ba831be27a2e70cf1

WOTAN
IMO: 7305992
Leto, kraj izgradnje: 1973, Jadewerft Wilhelmshaven GmbH, Nemčija
Dolžina x širina: 29,4 m × 8,8 m
Max. ugrez: 4,4 m
Prostornina: 245 BRT, 73 NRT
Motorji:2 × Klockner-Humboldt-Deutz SBA 8M 528, skupna moč 1472 kW
Moč: 25 ton
Max. hitrost: 12 vozlov
Pri Adria Tow: od IV. 2001
Nekdanje ime: Weser (1973–1993)
Več informacij: http://www.adria-tow.si/flota/single/wotan-1241

SIRIUS
IMO: 7612632
Leto, kraj izgradnje: 1977, Jadewerft Wilhelmshaven GmbH, Nemčija
Dolžina x širina: 26,76 m × 8,4 m
Max. ugrez: 4,45 m
Prostornina: 213 BRT
Motorji: 2 × 4-taktna Klokner-Humbold-Deutz, skupna moč 1560 kW
Moč/vlečna kljuka: 25 ton/25 ton
Max. hitrost: 12 vozlov
Pri Adria Tow: od IX. 2001
Več informacij: http://www.adria-tow.si/flota/single/sirius-1242

MAKS
IMO: 9161924
Leto, kraj izgradnje: 1997, Astilleros Armon-Navia, Španija
Dolžina x širina: 30 m × 9,85 m
Max. ugrez: 4,4 m
Prostornina: 360 BRT, 108 NRT
Motorji: 2 × MaK 8M20, 2 × 2070 BHP, skupna moč 4140 KM
Moč / vlečna kljuka: 50 ton/50 ton
Max. hitrost: 13,5 vozlov
Pri Adria Tow: od XII. 1998 (najem), od IV. 2002 (odkup)
Nekdanje ime: Mars (1997-2002)
Več informacij: http://www.adria-tow.si/flota/single/maks-1240

ZEUS
IMO: 9395513
Leto, kraj izgradnje: 2006, Astilleros Armon-Navia, Španija
Dolžina x širina: 34, 5m × 11,6 m
Max. ugrez: 6,4 m
Prostornina: 498 BRT, 149 NRT
Motor: 2 × MaK tip 8M25, skupna moč 5280 kW
Moč / vlečna kljuka: 74 ton/75ton
Max. hitrost: 13,7 vozlov
Pri Adria Tow: od XII. 2006
Več informacij: http://www.adria-tow.si/flota/single/zeus-1239

NEPTUN
IMO: 95849321
Leto, kraj izgradnje: 2011, Astilleros Armon-Navia, Španija
Dolžina x širina: 32,5 m × 11 m
Max. ugrez: 6,4 m
Prostornina: 469 BRT, 140 NRT
Motor: 2 × MAN 7L27/38, skupna moč 4760 kW
Moč/vlečna kljuka: 71,5 ton/80 ton
Max. hitrost: 13,7 vozlov
Pri Adria Tow: od VI. 2011
Več informacij: http://www.adria-tow.si/flota/single/neptun-1238

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli