 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
 Objavljeno: 07 Mar 2017 20:30 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
 |
|
(NE)PRIJAZNI BANKOMATI
/13/...ko so iz središča Portoroža odstranili poslovalnico bivše Banke Koper d.d. je z njo odšel tudi prepotrebni bankomat. To, da v centru turistične meke, v Portorožu sedaj sameva samo en bankomat je namreč poteza za Gunessovo knjigo rekordov, saj si tega enostavno ne bi smeli dovoliti, kaj šele privoščiti. Posebej ne novodobne in vedno prijazne banke, ki so se pred kratkim napolnile s par milijardami davkoplačevalskega denarja, pa zapirajo še tisto poslovalnico, ki je vsem obiskovalcem in tujcem nudila vsaj malo bančnih storitev. Namesto, da bi se s svojimi storitvami približali kupcem in komitentom, se od njih odmikajo. Le kakšna "gužva" je bila v lanskem letu, ko so organizirali srečanje več tisoč Bikerjev Harley Davidsona na Obali in posebej Portorožu, ko so ti hoteli le do svojih sredstev, pa niso mogli. In to sredi Portoroža, nezaslišano in neposlovno, enostavno za nekdanjo "turistično bodico": 
ZAMUDNI PORTOROŠKI BANKOMAT
Kdor je v zadnjem času na edinem (!) bankomatu v središču Portoroža skušal dvigniti gotovino, se je gotovo utemeljeno vprašal, kdaj sta ta zamudni opravek skušala izpeljati šef v Intesa San Paolo Bank preimenovane Banke Koper in piranski župan.
Če bi se namreč omenjena moža lotila tega ponavadi rutinskega opravka, bi ugotovila, da si morata za to vzeti kakšni dve minuti, saj avtomat melje in melje, izid pa je negotov. Na podlagi te izkušnje bi se najbrž slišala po telefonu in stvar bi bila urejena v dnevu ali dveh.
Tako pa ... Poskusite, če ne verjamete! Žal vam bo!
http://www.primorske.si/2017/03/06/Zamudni-portoroski-bankomat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 26 Mar 2017 22:22 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
TANKERJI
/13/...ravno te dni je minilo 28 let od ene največjih pomorskih katastrof, ki jo je povzročil tanker Exxon Valdez, sicer neprimerno večji, kot je bil pri Ankaranu nasedli tanker Capodistria, ki pa bi vseeno lahko povzročil pravo ekološko katastrofo večjih razsežnosti. To kar bi sledilo si dandanes niti ne upamo pomisliti, kar pa velja tudi za živali in celoten ehosistem. Kako bi vsa ta ekološka katastrofa vplivala na naše vsakdanje življenje in turizem, si težko predstavljamo, saj bi nas zaznamovalo za vse večne čase. Čeravno so rekli, da morajo imeti tankerji dvojno dno, da bi s tem preprečili morebiten izliv nafte, še vedno v naši bližini krožijo tankerji z enojnim dnom, tako, kot je v našem primeru. Tokrat, kot že neštetokrat doslej smo imeli srečo, zato moramo od sedaj naprej delati na tak način, da se pripravimo in odpravimo vse pomanjkljivosti na vseh področjih dela in življenja, da se takšnim katastrofam izognemo:
EXXON VALDEZ
Na današnji dan leta 1991 je ameriško pravosodno ministrstvo objavilo, da bo Exxon plačal eno milijardo za čiščenje oljnega madeža po razlitju nafte iz tankerja Exxon Valdez na Aljaski.
Ta nesreča je bila od 10 največjih nesreč vseh časov, na 6 mestu in so za sanacijo porabili 2.5 milijardi $. Razlitje nafte, ki jo je prevažal tanker Exxon Valdez ni bilo eno večjih, vendar pa eno dražjih zaradi oddaljenosti lokacije nesreče. Le-ta se je zgodila v morski ožini "Prince William Sound", ki je bila dostopna le z helikopterjem in čolnom. 24. marca 1989 se je v morje razlilo 10.8 milijonov litrov nafte, ker je kapitan zapustil krmilo in se je tanker zaletel v greben. Čiščenje je družbo Exxon stalo 2.5 milijardi dolarjev.
TANKER CAPODISTRIA
Namembnost: naftni tanker
IMO številka: 8034239
Pristanišče vpisa: Trst, Italija
Leto izgradnje: 1981
Dolžina × širina: 45 m × 9 m
Ugrez: 2,1 m
Prostornina: 476 BT
Nosilnost (DWT): 599 ton
Hitrost: max. 9,9 vozlov, povprečna 7,1 vozlov
Nekdanja imena: Caporosa (do 2009)
ANKARAN
26.03.2017 ob 3.42 je v bližini Debelega rtiča, občina Ankaran, nasedel tanker. Nasedlo plovilo je rešila plima. Posredovali so potapljaška reševalna služba, služba za ZIR ob ekoloških in drugih nesrečah na morju ter regijski in občinski štab CZ. Do izpustov, oziroma onesnaženja ni prišlo. Plovilo je odplulo v koprsko luko.
V nedeljo zjutraj očitno ni manjkalo veliko, pa bi poročali o eni največjih ekoloških katastrof v Tržaškem zalivu. Ob pol dveh ponoči je italijanski tanker Capodistria z 200 tonami težke nafte nasedel na plitvini med plažo in svetilnikom na Debelem rtiču. Kako je tanker, ki trikrat tedensko pluje med Trstom in Koprom, zašel v pol metra globoko vodo, odgovorni še ugotavljajo.
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
https://www.vesselfinder.com/vessels/CAPODISTRIA-IMO-8034239-MMSI-247174700
S HITROSTJO 8 VOZLOV NARAVNOST V OBALO
“Imeli smo veliko srečo. Če bi se razlilo 200 ton mazuta, bi imeli veliko ekološko katastrofo in bi lahko pozabili na turizem,” pravi direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Tanker za bunkeriranje Capodistria, ki je v noči na nedeljo s hitrostjo osem vozlov zapeljal v kamnito in muljasto dno pri Debelem rtiču, je zdaj privezan v prvem bazenu koprskega pristanišča in zaščiten z baražami.
V akciji reševanja nasedlega tankerja, ki je potekalo 18 ur, je sodelovalo približno 50 ljudi različnih služb, pristojnih za reševanje, in vsi ponavljajo, da je šlo za veliko srečo; med drugim je to tanker z enojnim dnom.
Štiričlanska posadka, vsi Italijani, ne sme zapustiti ladje, saj preiskava še poteka. Kaj natanko se je zgodilo, še ni povsem jasno. Kot kaže, je tankerju odpovedal avtomatski pilot, saj je iz z radarskih slik videti, da je nenadoma obrnil proti obali. Poveljnik pa se na to ni pravočasno odzval. Temu je botrovala njegova neizkušanost, saj je bil šele trikrat na tej ladji. preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da ni bil pod vplivom alkohola.
Ladja je zaustavljena, ker so na njej našli vrsto drugih nepravilnosti: je brez delujoče protipožarne črpalke, ima zastarele pomorske karte in ji ne deluje magnetni kompas.
“V bistvu so te manjše barke, ki tu plujejo rutinsko vsak dan, brez najnovejših pomorskih kart, bolj nevarne kot velike ladje,” pa ocenjuje preiskovalec pomorskih nesreč Janez Požar.
http://www.primorske.si/Novice/Kronika/S-hitrostjo-osem-vozlov-naravnost-v-obalo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 19 Apr 2017 08:16 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ŠKAMPI PINK FLOYD
Nova vrsta škampa dobila ime po glasbeni skupini Pink Floyd
To ni prvi primer živalske vrste, ki so ga znanstveniki poimenovali po legendah rock‘n‘rolla.
Zoologi so odkrili novo vrsto škampa, ki ima svetlo rožnate klešče, s katerimi povzroča glasne zvoke, ime pa so mu dali po legendarni britanski rockovski skupini Pink Floyd. Škampa so znanstveniki iz Brazilije, ZDA in Velike Britanije našli na obali Paname, eden od zoologov pa ga je poimenoval tako, ker je velik oboževalec te glasbene skupine.
Zoolog Sammy de Grave, dolgoletni oboževalec skupine Pink Floyd, je ob odkritju dejal, da je bila to "izjemna priložnost, da se pokloni svoji najljubši skupini". Synalpheus pinkfloydi, kakor so poimenovali škampa, tako kot "vsi dobri rockovski bandi ustvarja velike količine sonične energije", je na blogu zapisal naravoslovni muzej univerze v Oxfordu.
Škamp lahko z ustvarjanjem zvoka ohromi oziroma celo ubije manjšo ribo. Zvok klešč ustvari do 210 decibelov, kar je glasneje kot strel pištole. "Pogosto si predvajam Pink Floyde, medtem ko delam. Zdaj pa sta skupina in moje delo združena v znanstveni literaturi," je še pripomnil de Grave.
To pa ni prvi primer živalske vrste, ki so ga znanstveniki poimenovali po legendah rock‘n‘rolla. Vrsta raka je poimenovana po pevcu skupine Rolling Stones Micku Jaggerju, in sicer nosi ime Elephtantis jaggerai.
http://www.vecer.com/nova-vrsta-skampa-dobila-ime-po-glasbeni-skupini-pink-floyd-6257070 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 27 Apr 2017 14:23 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ARGO
/13/...spominjam se, ko smo si še v osnovni šoli ogledali domače predelovalne obrate in velike hale ter bazene tovarne Argo v katerih so predelovali paradižnike v paradižnikovo mezgo, kumarice, bučke, korenček in ostalo zelenjavo za uporabo v Delamarisovih konzervah. Veliko domačinov je tam dobilo službo in tudi veliko jih je prav tam dočakalo svojo zasluženo penzijo, saj se je delalo v posebno zahtevnih higienskih razmerah. Tudi sami smo se lahko preizkusili kot študentje na praksi v mehaničnih delavnicah, tako, da smo se srečevali na vhodu ali pa na malici v skupnih prostorih. Danes te tovarne ni več, ostaja samo še ohranjeni ogromni vhod in velike, a prazne betonske površine, ki čakajo na sprejem namembnosti ter perspektivo razvoja našega malega mesta. Ob tem pa se ne sme pozabiti tudi 53 m visokega dimnika Argo in tudi veslaški klub, ki še dandanes od leta 1925 ponosno nosi to ime. Vse to je globoko zasidrano v naših srcih in spominu, ki še dandanes ni zbledel, da se pa takšna naša domača znamka Argo, dandanes prodaja za piškavih 3.000 €, to nihče ne bi pomislil niti v sanjah. To je sramota za vse tiste, ki so prispevali k uničenju te in ostalih industrijskih obratov, saj je bila Izola še leta 1989 na častnem 10. mestu po nacionalnem dohodku na prebivalca. Vse to in še naše zaupanje je nekdo s pridom izigral in se na račun tega in propadle pri(h)vatizacije lepo in bogato okoristil:
Blagovna znamka Argo išče novega lastnika
Blagovna znamka omak Argo bi lahko v kratkem dobila novega lastnika. Stečajni upravitelj družbe Orka, ki je lastnica nekdaj Drogine blagovne znamke od leta 2009, jo bo maja poskušal prodati na javni dražbi. Izklicna cena je določena pri 3500 €.
Argo je blagovna znamka juh in koncentratov za juhe, ragujev, paštet in mesnih namazov ter paradižnikovega koncentrata in kaše. Dražba bo 23. maja v Celju, je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa.
https://www.ajpes.si/
http://www.vkargo.si/zgodovina/
Nazadnje urejal/a zoran13 27 Apr 2017 21:20; skupaj popravljeno 6 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 12 Maj 2017 19:01 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
YARA BIRKELAND
Norvežani imajo električno kontejnersko ladjo, a se svet še utaplja v izpustih tovornih ladij
Medtem ko so Norvežani razvili prvo električno ladjo, ki bo znala pluti celo samostojno, ladijski promet ostaja eden od največjih onesnaževalcev zraka. Velike kontejnerske ladje uporabljajo gorivo, ki ima dvatisočkrat več žvepla kot avtomobilski dizel. Evropa že sprejema ostrejšo zakonodajo pri uporabi ladijskih goriv.
Razvoj avtonomnosti in tehnologije samovozečih avtomobilov se seli tudi na morja. Norveška tovorna ladja yara birkeland bo prihodnje leto postala prva električna in avtonomna ladja za prevoz kontejnerjev. Norveško podjetje Yara se je skupaj s Kongsbergom, podjetjem za razvoj pomorske tehnologije, odločilo za preizkus nizkoogljičnega ladijskega prevoza.
Ladja bo nadomestila 40 tisoč voženj s tovornjakom na leto
Z ladjo bodo dnevno prevažali kemikalije in gnojila od Yarine tovarne do mest Larvik in Brevik. Razvojniki poudarjajo bistveno manjši izpust ogljikovega dioksida in dušikovega oksida. Trenutno morajo za enak obseg prevoza kontejnerjev opraviti kar 40 tisoč voženj s tovornjaki, obenem ladja ne bo povzročala neposrednih izpustov in bo tudi plula povsem tiho. Ladja bo pozitivno vplivala tudi na gostoto prometa na cesti.
V fjordu pri Trondheimu bodo preizkušali avtonomne ladje
Prihodnje leto bodo na prvih plovbah ladja imela še posadko, ki jo bo upravljala. Leta 2019 jo bodo upravljali daljinsko, leta 2020 pa bo predvidoma začela pluti že popolnoma samostojno. Tudi na področju ladijskega prometa bodo morali za uveljavitev tovrstnih samostojnih plovil prilagoditi zakonodajo. Tudi na tem področju Norvežani orjejo ledino. Pristojni organi so fjord pri Trondheimu že razglasili za območje testiranja samovozečih ladijskih plovil. To je prvo takšno območje na svetu.
Alternativni viri energije ladjam predvsem pomagajo pri plovbi
Lani je vizijo ladijskega prometa prihodnosti razkril tudi Rolls-Royce, kjer si predstavljajo ladje brez palube, ki jih upravljajo ljudje na obali. Razvoj avtonomnih plovil prinaša precej prednosti pri zasnovni zgradbi, saj odpravljajo potrebo po prostorih za posadko in tako je razporeditev tovora še učinkovitejša. Nekaj proizvajalcev je v preteklosti že predstavilo koncepte ladij, ki ne bi povzročale neposrednega ogljičnega izpusta, ali pa so energijo iz sončnih celic uporabili za osnovno delovanje ladje.
Medtem ko bodo Norvežani pri prevozu na krajše razdalje električni pogon uporabili že prihodnje leto, so ti koncepti večinoma sloneli na uporabi tehnologije vodikovih gorivnih celic in jih za zdaj še niso predstavili. Ovira je za zdaj zmogljivost baterij, ki bi bile potrebne za pogon ladij na večtedenskih plovbah prek oceanov.
Kako zmanjšati izpuste ladijskega prometa?
Ladijski promet letno povzroči tudi za okrog tisoč milijonov ton ogljikovega dioksida in proizvede 2,5 odstotka vseh toplogrednih plinov. Ker bo ladijski promet do leta 2050 predvidoma narastel za od 50 do 250 odstotkov, je Evropska komisija že sprejela nekatere ukrepe.
Pri tem poudarjajo cilj, da bi do leta 2050 raven izpusta ogljikovega dioksida zmanjšali za 40 odstotkov glede na raven v letu 2005. Od 1. januarja 2018 bo morala vsaka velika tovorna ladja (nad pet tisoč ton bruto mase) ob prihodu v pristanišča EU predložiti poročilo o svojih izpustih.
Največje kontejnerske ladje so danes dolge okrog 400 metrov, dve pa lahko sprejmete že več kot 20 tisoč kontejnerskih enot. Največja je 400-metrska ladja MOL triumph. Poganja jo motor družbe MAN, ki ima moč dobrih 82 tisoč kilovatov in omogoča potovalno hitrost 41 kilometrov na uro.
Poceni gorivo ima zelo visoke vrednosti žvepla
Kontejnerske ladje večinoma uporabljajo poceni dizelsko gorivo mazut (angleško bunker fuel), ki pa vsebuje veliko žvepla in zato močno onesnažuje okolje. Delež žvepla je pri mnogih ladjah približno od dva- do tritisočkrat nad dovoljeno ravnjo goriva v avtomobilih. Ta delež znaša od 2,5 do 4,5 odstotka, v posebnih območjih pa so v preteklosti ta delež že znižali na odstotek. V Evropi je v procesu sprejemanja zakonodaja, ki bi ta delež znižala na vsega pol odstotka. Sprejem tega določila bi se lahko zavlekel v leto 2025.
Med mogočimi rešitvami so uporaba dražjega goriva z nizko vrednostjo žvepla, ki dobro vpliva na vzdrževanje pogonskih sistemov ladje, uporaba elektrike med manevri v pristaniščih, izkoristek alternativnih virov (vetrna in sončna energija, stisnjen zemeljski plin …), prav tako pa tudi tehnološka modernizacija motorjev.
http://siol.net/avtomoto/novice/norvezani-imajo-elektricno-kontejnersko-ladjo-a-se-svet-se-utaplja-v-izpustih-tovornih-ladij-441099
https://www.youtube.com/watch?v=5VBD7hVRhx0 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 17 Maj 2017 17:25 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
/13/...glede na že tako ali tako občutljivo področje varstva osebnih podatkov, je to glede na dano možnost Ministrstva za Infrastrukturo oziroma Uprave Republike Slovenije za Pomorstvo za javni vpogled v "Vpisnik morskih čolnov" še posebej problematično. Prav to, da lahko vsak posameznik lahko vpogleda v "Vpisnik morskih čolnov", če le pozna registrsko tablico ali ime plovila, tudi če ne izkaže kot pravijo "pravni interes" je lahko nadvse problematično. Posebej še v času, ko se je pridobivalo priveze v posameznih krajih na Obali, zgolj in samo po bivališču ali če so imeli državljani tam bivanje neprekinjeno več kot npr.5 let. Prav te ostre določbe posameznih občin, koncesionarjev ali upravljalcev komunalnih privezov, so silile lastnike čolnov, ki niso imeli privezov, v kombinatoriko z lokalnimi prebivalci, da so si ustvarili iz celotnega lastništva 1/24 čolna v solastništvo 1/12 čolna. Prav tako, se je uporabljala ta kombinatorika v primeru selitve iz kraja v kraj ali drugo marino. Ob tem je bilo še potrebno, zato, da so sploh lahko prišli do priveza, narediti novo kupoprodajno pogodbo, spremeniti zavarovalne police ter na koncu še vpisati spremembe v sam Vpisnik morskih čolnov. No, in sedaj se pojavljajo še dodatna vprašanja o tem, kdo je potemtakem po novem ali sploh, pravilno kot lastnik ali solastnik vpisan v javno objavljen "Vpisnik morskih čolnov", kako je potemtakem tudi v primeru, ko je vmes še morebiten leasing ali kakšna banka. Obenem pa nihče ne more predvideti kaj bo nekdo, ki nima "pravnega interesa" ali "pooblastila lastnika plovila", počel s tam pridobljenimi podatki in ali bodo res služili zgolj njihovemu osnovnemu namenu ali pa morda čemu drugemu. Od tukaj, pa do zlorabe osebnih podatkov ali občutljivih premoženjskih ter občutljivih davčnih podatkov posameznih državljanov, pa ni tako velik korak:
Vpogled v glavno knjigo vpisnika morskih čolnov:
Vpogled - Iskanje:
(po označbi/registraciji ali imenu čolna)
Čolni ki ustrezajo kriteriju:
* List A: Podatki o čolnu in motorjih
Označba: Ime čolna: Območje plovbe:
* List B: Podatki o lastnikih
Priimek/Naziv Ime Prebivališče/Sedež Pošta Naziv pošte Delež Pravni naslov pridobitve
* List C: Stvarne pravice in opombe
Datum vpogleda: 17.05.2017
Datum zadnje posodobitve podatkov v vpisniku: 16.05.2017
http://www.up.gov.si/si/storitve/vpis_colnov/vpisnik_morskih_colnov/
https://www.marjeticakoper.si/wp-content/uploads/2016/11/vloga-za-pridobitev-priveza-v-uporabo.pdf
https://www.marjeticakoper.si/wp-content/uploads/2016/11/Vloga-za-spremembo-priveznega-mesta.pdf
http://okoljepiran.si/dejavnosti/sektor-turisticne-infrastrukture-2/pristanisca/
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Nic-vec-susmarjenja-s-privezi
http://www.regionalobala.si/novica/koper-izola-piran-komunalnih-privezov-se-vedno-primanjkuje
http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-preiskovalnih-komisij/174465879
Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jun 2017 13:02; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 20 Maj 2017 10:31 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
EVROPSKI DAN POMORSTVA
Na Obali letos dva jubileja
Evropska unija je leta 2008 določila 20. maj kot evropski dan pomorstva. Slovenija ob tem letos zaznamuje tudi 60-letnico Luke Koper in 70-letnico prve slovenske pomorske šole. Srednjo pomorsko šolo je po podatkih Statističnega urada RS doslej končalo 4600 dijakov, študij pomorstva pa okoli 2100 študentov.
Namen evropskega dneva pomorstva je osveščanje o priložnostih, ki jih ponuja pomorstvo, o možnostih sodelovanja med državami in vzpostavitve nove celostne pomorske politike. Sicer pa slovenski dan pomorstva praznujemo 7. marca, v spomin na dan, ko je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije, so zapisali na statističnem uradu.
Od osemindvajseterice članic EU jih ima 23 izhod na morje, sicer pa Nizozemska, Velika Britanija, Italija in Španija skupaj pretovorijo skoraj polovico celotnega pretovora Unije. Če jim prištejemo še Francijo, Nemčijo in Belgijo, pa sedmerica pretovori skupaj kar tri četrtine vsega blaga v EU.
Slovenija se je z enim samim trgovskim pristaniščem po količini pretovorjenega blaga do leta 2013 uvrščala pred Ciper in Malto, v letih 2014 in 2015 pa je bila na četrtem mestu od zadaj in pred Hrvaško.
Največje pristanišče v EU je Rotterdam na Nizozemskem, ki pretovori skoraj desetino skupnega pretovora osemindvajseterice. V letu 2015 je bilo med vodilnimi 20 evropskimi pristanišči devet sredozemskih, osem severnomorskih, dve atlantski in eno baltsko pristanišče.
Pristaniški potniški promet v EU je v letu 2015 presegel 395 milijonov potnikov. Tretjina so bili potniki v italijanskih in grških pristaniščih.
Luka Koper je sodobno pristanišče v Severnem Jadranu, opremljeno z infrastrukturo za pretovarjanje različnih blagovnih skupin. Med drugim ima Luka največji avtomobilski terminal na Jadranu.
Prva slovenska pomorska šola je bila ustanovljena leta 1947. Srednjo pomorsko šolo je od ustanovitve do danes končalo okoli 4600 dijakov. Leta 1960 pa je bila ustanovljena Višja šola za pomorstvo, ki se je leta 1986 preimenovala v Višjo pomorsko in prometno šolo, leta 1992 v Visoko pomorsko in prometno šolo, od leta 1995 pa program pomorstva deluje v okviru Fakultete za pomorstvo in promet. Študij pomorstva je od začetka do danes uspešno končalo 2080 študentov.
Leta 1954 je bilo ustanovljeno tudi ladjarsko podjetje Splošna plovba, ki je od takrat nudila izobraževanje, štipendiranje in zaposlovanje številnim slovenskim pomorcem. Poslovati je začela z eno ladjo z nosilnostjo 525 ton, danes pa upravlja deset ladij s skupno nosilnostjo 514.195 ton, opravlja pa mednarodne pomorske prevoze.
Slovenci premoremo tudi Morsko biološko postajo Piran. Ta je bila ustanovljena leta 1969 kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, danes pa je vključena v mrežo evropskih inštitutov za raziskovanje morja in sodeluje v več mednarodnih pomorskih programih. Je edina slovenska raziskovalna ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost.
Osrednja muzejska institucija, ki v Sloveniji skrbi za dediščino slovenskega pomorstva, je leta 1954 ustanovljeni Mestni muzej Piran oz. sedanji Pomorski muzej Sergej Mašera Piran.
Uprava za pomorstvo, ki je leta 1995 nasledila Pristaniško kapitanijo, je institucija, ki skrbi za nadzor morja in obale na varnostnem, plovbnem in ekološkem področju. Državne meje na morju varuje pomorska policija, ki hkrati tudi nadzira varnost plovbe ter reševanje ljudi in premoženja na morju.
V Ankaranu pa je nastanjen 430. mornariški divizion, ki zagotavlja vojaško obrambo slovenskega akvatorija ter opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči na morju.
http://www.regionalobala.si/novica/evropski-dan-pomorstva-na-obali-letos-dva-jubileja
Predaj se vetrom - naj gre, kamor hoče!
Naj srce se navriska in izjoče!
Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran...
Oton Župančič, Moto
*** Navigare necesse est, vivere non est necesse. (Pluti je nujno, živeti pa ne.)
Vinko (Vincenc Matija) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 29 Maj 2017 21:49 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
FISH FORWARD
WWF ADRIA OPOZARJA
Do leta 2048 bo Jadran ostal brez rib
Ribolov je dosegel svoj maksimum. Z objavo poročila WWF o prihodnosti svetovnih staležev rib je postalo jasno, da je čas, da se morajo sprejeti odločni koraki za obnovo ribjih populacij v svetovnih morjih in oceanih. Poročilo kaže, da si do leta 2050 več milijonov ljudi po vsem svetu ne bo moglo privoščiti ali dostopati do rib in ribiških proizvodov, ki so pomemben vir hrane in beljakovin.
Napovedi so še temnejše za naše Jadransko morje, ki mu grozi izumrtje celotne ribje populacije do leta 2048, če se bodo nadaljevale slabe prakse ribolova, ki niso trajnostne.
"Trenutna situacija je takšna, da ne moremo več povečati količino ulova. Dosegli smo maksimum in če bomo nadaljevali s tako intenzivnim ribolovom, bomo neposredno ogrozili številne vrste rib in drugih morskih organizmov," opozarja Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo v WWF Adria, regionalne veje svetovne organizacije za varstvo narave.
Da bi preprečili to apokaliptično prihodnost, je WWF leta 2015 začel projekt Fish Forward, ki se izvaja v 11 državah članicah EU. Cilj projekta je ozaveščanje potrošnikov o problemih in posledicah netrajnostnega ribolova. Če se bo sedanji destruktivni trend netrajnostnega ribolova nadaljeval, je le še vprašanje časa, ko bomo o ribah govorili kot o izumrlih vrstah.
Samo z nakupom ustreznih rib lahko obnovimo staleže rib in ohranimo raznovrstnost svetovnih morij. Vsak potrošnik lahko z zavestnim in odgovornim izborom ribiških proizvodov prispeva k preprečevanju prekomernega lovljenja rib.
Zahodna Evropa za proizvode iz trajnostnega ribolova uporablja certifikat MSC (Marine Stewardship Council), WWF pa je dejavno vključen v proces spodbujanja certificiranja v celotnem Sredozemlju, vključno z Jadranskim morjem.
Kako torej prepoznati izdelke iz trajnostnega ribolova?
WWF Adria je pripravila praktični vodnik za pravilno izbiro rib Zgodbe izza vašega krožnika, ki je na voljo na www.kateroribokupiti.si/.
Izberimo trajnostno, saj je od nas samih odvisno, koliko bo rib v morju in na naših krožnikih!
http://siol.net/novice/slovenija/do-leta-2048-bo-jadran-ostal-brez-rib-441301 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 06 Jun 2017 21:40 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
DOVOLJ PLASTIKE V OCEANIH
PETICIJA
SVETOVNIM VODITELJEM
Onesnaževanje s plastičnimi odpadki povzroča umiranje naših oceanov - do leta 2050 bo v njih več plastike kot rib. Zato vas prosimo, da zaženete proces tranzicije proti totalnemu onesnaževanju s plastiko v obliki "uporabi in zavrzi" v prihodnjih petih letih. V tem času pa je potrebno tudi ustvariti politiko za nujno in prepotrebno regeneracijo oceanov.
* 06.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.033.192 državljanov sveta
* 07.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.042.951 državljanov sveta
* 08.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.044.248 državljanov sveta
* 09.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.045.876 državljanov sveta
* 10.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.049.594 državljanov sveta
* 11.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.051.825 državljanov sveta
* 12.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.052.935 državljanov sveta
* 13.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.053.259 državljanov sveta
* 14.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.053.779 državljanov sveta
* 15.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.054.996 državljanov sveta
* 16.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.055.765 državljanov sveta
* 17.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.056.385 državljanov sveta
* 18.06.2017 je peticijo podpisalo že 1.057.075 državljanov sveta
* 04.08.2017 je peticijo podpisalo že 1.067.111 državljanov sveta
* 09.10.2017 je peticijo podpisalo že 1.069.595 državljanov sveta
* 18.11.2017 je peticijo podpisalo že 1.069.705 državljanov sveta
* 21.04.2018 je peticijo podpisalo že 1.068.451 državljanov sveta
https://secure.avaaz.org/campaign/it/end_plastic_pollution_loc/?slideshow
VZNEMIRLJIVO ODKRITJE NA DNU OCEANA: Je še kje kak čist kotiček?
Znanstveniki so med raziskovanjem najgloblje točke na Zemlji prišli do šokantnega odkritja - v želodcih morskih živali, ki živijo na dnu oceana, so našli sledi umetnih vlaken in plastike. To verjetno pomeni, da je človek s smetmi onesnažil vse kotičke svetovnih oceanov.
Znanstveniki z univerze v Newcastlu so preiskali rake iz najglobljega dela Marianskega jarka, t. i. Izzivalčevega brezna, ki je z 10.890 metri globine najodročnejši del svetovnih oceanov, poroča britanski Independent. Ugotovili so, da je vsak rak zaužil neko obliko umetne snovi, med drugim najlon, PVC in PVA.
Profesor morske ekologije Alan Jamieson, ki je vodil raziskavo, je dejal, da so rezultati skrb zbujajoči. "V nekaterih primerih je bilo vlakna dejansko možno videti v vsebini želodca," je dejal.
"Morali smo narediti to raziskavo glede na to, da imamo edinstven dostop do najodročnejših krajev na Zemlji, in ta primer smo uporabili za ostro opozorilo o dediščini človeštva," je poudaril Jamieson.
Njegova ekipa je pregledala 90 rakov iz najglobljih jarkov Tihega oceana - Marianskega, Japonskega, Izujskega, Atakamskega in Kermadeškega jarka.
Ljudje vsako leto v oceane in morja odvržemo več kot osem milijonov ton plastike. Po ocenah je do zdaj v morju končalo 300 milijonov ton smeti in do leta 2050 naj bi bilo v morju več plastike kot rib. V oceanih naj bi bilo okoli 51 bilijonov plastičnih mikrodelcev, kar je 500-krat od števila zvezd v naši galaksiji, še piše Independent.
Globokomorske živali, ki pojedo skoraj karkoli, so odvisne od hrane, ki pride s površja. "Smeti, odvržene v morje, bodo končale naplavljene na obali ali potonile, druge možnosti ni," je dejal Jamieson.
"Ko ta plastika doseže globokomorsko dno, ne more nikamor več, torej se bo nabirala tam v vse večjih količinah," je opozoril. "To je zelo skrb zbujajoče odkritje. Najdba plastičnih vlaken v živalih na globini skoraj 11 kilometrov govori o razsežnosti problema," je dejal profesor in dodal, da gre za globalen problem.
http://www.regionalobala.si/novica/vznemirljivo-odkritje-na-dnu-oceana-je-se-kje-kak-cist-koticek
MIKROPLASTIKA ŽE NA NAŠIH MIZAH
Mikroplastiko imamo že na naših mizah v naši hrani in tudi pijači, le, da se tega še ne zavedamo dovolj. To tudi takrat, ko nakupujemo "lahke" pijače v supermarketih in ko mislimo, da vse to na naše telo sploh ne vpliva. Analiza je pokazala zaskrbljujoče rezultate, ki so za marsikoga problematični, saj mikroplastike namreč s prostim očesom ne vidimo!
Mikroplastiko lahko najdemo v ribah, ki jih uživamo v velikih količinah, kjer se akumulirajo z impresivnimi podatki, frutti di mare, morski soli, v vodah (rek, pip, lahko tudi v mineralni vodi). Ne izogne se jim niti med.
Seven Up, Pepsi, San Benedetto, Schweppes, Beltè, Coca-Cola, Fanta, Sprite so samo nekatere znamke, ki so dani pod povečevalno steklo, kar je presenečenje – so vsi poskrbeli za enotno ugotovitev: prisotnost mikroplastike je v vseh 18 testiranih artiklih, ki so bile tako kontaminirane. Njihove Vrednosti se gibljejo minimalno od 0,89 mpp/l (mikrodelcev na liter) in maksimalno do 18,89 mpp/l.
* SevenAp - 18,89 mpp/l
* San Benedetto Gazzosa - 15,75 mpp/l
* Eselunga Gazzosa - 15,33 mpp/l
* Schweppes aqua tonica - 14,60 mpp/l
* Pepsi - 13,00 mpp/l
* Guizza aranciata - 11,33 mpp/l
* Guizza gazzosa - 10,00 mpp/l
* San Benedetto The limone - 7,33 mpp/l
* Schweppes cedrata - 7,00 mpp/l
* Coop The limone - 6,67 mpp/l
* Belte limone - 6,62 mpp/l
* Fanta - 4,57 mpp/l
* Coca Cola - 3,50 mpp/l
* Sprite - 3,33 mpp/l
* Esselunga The Limone - 2,22 mpp/l
* San Benedetto Aranciata - 1,11 mpp/l
* The Limone PAM - 1,11 mpp/l
* Freeway Lidl - The al Limone - 0,89 mpp/l
https://ilsalvagente.it/2018/09/24/la-microplastica-e-servita-la-ricerca-del-salvagente-sui-soft-drink/
https://ilsalvagente.it/2018/09/24/il-ministro-costa-preoccupante-che-non-si-possa-bere-un-sorso-di-aranciata-senza-ingerire-microplastiche/41088/
Nazadnje urejal/a zoran13 24 Sep 2018 21:58; skupaj popravljeno 25 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 08 Jun 2017 13:14 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
NEPTUNE THELISIS
/13/...ob tej novodobni katastrofi, se v živo se spominjam dogodkov iz Genove leta 2015, ko je ladja Jolly Nero v pristanišču z manevrom porušila tam stoječi kontrolni stolp luške kapitanije, kjer je umrlo najmanj 7 ljudi. Kljub veliki premoženjski škodi v Kopru in kar je najpomembneje ni bilo žrtev, kljub temu, pa ostaja veliko vprašanje, kdo bo nadoknadil tam nastalo škodo. Vsi vemo, da ne gre podcenjevati moč tramontane, saj je ta že večkrat na Obali pustila za seboj pravo opustošenje, če pa vse to združimo z drugimo faktorji, potem dobimo rezultat. Vsi ti dogodki pa terjajo temeljit razmislek ali smo in kaj, naredili za večjo varnost na morju, prav tako pa tudi v pristanišču(ih), kjer smo se zaenkrat izognili pravi katastrofi: 
NEPTUNE THELISIS
Ladja v pristanišču v dvigalo, da se je zrušilo
Sinoči okoli 21. ure je območje Kopra zajela močna nevihta. Krma ladje Neptune Thelisis, ki prevaža avtomobile, je ostala privezana, v močni tramontani pa se je prednja vrv pretrgala in premec je zaplesal v levo ter zadel dvigalo na terminalu za premog, ki se je zrušilo.
To je najkrajši opis posledic sredinega večernega neurja v koprskem pristanišču. Nihče ni bil poškodovan, škoda pa je ogromna, po prvih ocenah vsaj 20 milijonov evrov.
V Luki Koper pravijo, da je za varnost priveza dolžan poskrbeti ladjar. “Vedno ko je napovedano slabo vreme, obvestimo ladjarja in agenta in na ladji takrat dodatno ojačajo priveze. Ali je bilo v sredinem neurju to zagotovljeno, bo pokazala preiskava. V preteklosti smo že imeli primere pretrganih vrvi in vedno se je pokazalo, da ladjar ni primerno ojačal privezov,” je povedal Sebastjan Šik, vodja službe za odnose z javnostmi v Luki Koper.
Pri ladjarju Nepune Lines pa trdijo, da Luko že dlje časa opozarjajo, da večnamenski privez v tretjem bazenu, ko je ladja postavljena s krmo na rampo, ni varen. Kdo bo kril stroške, bodo tako ugotavljali še dolgo.
Po koncu preiskave bodo v pristanišču najprej vzpostavili normalne delovne razmere, saj sredi meseca pričakujejo na terminalu za razsute tovore ladjo. “Na terminalu imamo sicer eno obalno dvigalo za nakladanje tovora in tri za razkladanje. Poškodovano dvigalo je za razkladanje, kar pomeni, da bo lahko delo potekalo relativno nemoteno z ostalima dvema dvigaloma,” so sporočili iz Luke.
http://www.primorske.si/Novice/Kronika/Ladja-v-pristaniscu-v-dvigalo-da-se-je-zrusilo
http://www.regionalobala.si/novica/nocna-mora-v-luki-koper-odtrgala-se-je-ladja-in-zrusila-dvigalo-foto-video
https://www.facebook.com/regional.si/videos/1349892195129033/
http://www.politikis.si/?p=89714
http://www.glasistre.hr/7ffb375c-2719-4f19-9306-926803ad5d0e
http://gcaptain.com/jolly-nero-incident-photos-port/
http://gcaptain.com/jolly-nero-backs-genoa-port-control/
10.000.000 € +
V tretji nesreči na istem privezu je padlo še dvigalo, škoda velika
Krma ladje Neptune Thelisis je ostala privezana, v močni tramontani pa se je prednja vrv pretrgala in premec je zaplesal v levo ter zadel dvigalo na terminalu za premog, ki se je zrušilo. To je prvi opis posledic sredinega večernega neurja v koprskem pristanišču. Nihče ni bil poškodovan, skupna škoda pa bo zelo visoka; že samo novo dvigalo stane približno deset milijonov evrov. Kdo je odgovoren za nesrečo, bo pokazala preiskava, ki še poteka.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/V-tretji-nesreci-na-istem-privezu-je-padlo-se-dvig
LADJAR OBTOŽUJE LUKO
Večmilijonska škoda, dve podobni nesreči že prej (VIDEO)
Po sinočnji nesreči v Luki Koper, ko je močna tramontana s priveza odtrgala ladjo za prevoz avtomobilov Neptune Thelisis, ki je nato podrla dvigalo na terminalu za premog, je nastala ogromna škoda. Poškodovanih na srečo ni bilo, poročanje Primorskih novic, da je škode za 20 milijonov evrov, pa so v Luki zanikali. Medtem je ladjar Nepune Lines zatrdil, da so Luko že večkrat opozorili na nevarnost priveza v tretjem bazenu. Da sta se tam zgodili že dve podobni nesreči, so nam potrdili na pomorski upravi.
Kot so pojasnili v Luki, je skrb za varnost priveza v domeni ladjarja. Sami ob napovedanem slabem vremenu agenta in ladjarja o tem posebej obvestijo. Preiskava pa bo po njihovih navedbah pokazala, ali so v tokratnem primeru poskrbeli za ojačitev privezov.
Na naše vprašanje, ali držijo navedbe, da privez, kjer je prišlo do nesreče, ni varen in da so se na istem privezu že v preteklosti odtrgale ladje, je vodja službe za odnose z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik le skopo navedel, da "navedb ne moremo komentirati, ker ne želimo vplivati na potek preiskave".
Medtem so nam na Upravi RS za pomorstvo potrdili, da sta se v tretjem bazenu koprskega pristanišča v preteklosti pripetili dve podobni nesreči, in sicer junija 2014 in julija 2015, udeleženi pa sta bili ladji Eurocargo Istanbul in Neptun Ithaki.
Kot je še pojasnil koordinator iskanja in reševanja na pomorski upravi Aljoša Besednjak, je oseba, ki odloča, ali se bodo izvajale trgovske operacije na ladji, poveljnik ladje. "Dežurni nadzornik ni neposredno prejel klica na pomoč s strani poveljnika. Poveljnik je po radijski zvezi zaprosil za asistenco vlačilcev in pilota. Vsaka ladja, ki je privezana v pristanišču je varno privezana, v konkretnem primeru je imela ladja na premcu spuščeni obe sidri in zadostno število priveznih vrvi. Pisnega protesta poveljnikov v zvezi z varnostjo priveza na upravi do danes nismo prejeli."
Medtem pa so predstavniki ladjarja Nepune Lines po pisanju Primorskih novic zatrdili, da so Luko že večkrat opozorili na nevarnost
večnamenskega priveza v tretjem bazenu, ko je ladja postavljena s krmo na rampo.
Za ugotavljanje, kakšne poškodbe so nastale na ladji in ali je po takem dogodku sposobna za plovbo, je sicer zadolžena pomorska inšpekcija, je še pojasnil Besednjak. Zakaj je do nesreče prišlo in kdo je odgovoren, pa bo ugotavljal preiskovalec pomorskih nesreč. Takrat bo tudi jasno, kdo bo kril škodo.
http://www.regionalobala.si/novica/ladjar-obtozuje-luko-vecmilijonska-skoda-dve-podobni-nesreci-ze-prej-video
RAZREZ
V nevihti poškodovano luško dvigalo v razrez
Luško dvigalo, ki je bilo poškodovano v nevihti prejšnjo sredo, je neuporabno in bo šlo v razrez, so za STA pojasnili v Luki Koper. Končna ocena škode še ni znana, sicer pa bodo terminal za razsute tovore do konca tedna že usposobili za sprejem ladij.
Med nevihto, ki je minulo sredo zvečer zajela koprsko pristanišče, je močan veter odtrgal vrv ladji za prevoz avtomobilov, ki je bila privezana v tretjem bazenu pristanišča. Ladjo je veter odnesel proti obali terminala za razsute tovore, kjer se je zaletela v obalno dvigalo. To je pod težo ladje popustilo in se zvrnilo vznak na obalo.
V nesreči se nihče ni poškodoval, po ocenah medijev pa naj bi bila škoda ogromna. V Luki Koper so že prejšnji teden pojasnili, da je dvigalo staro 26 let, novo pa stane med osem in deset milijonov evrov. Kot zdaj pravijo, končne ocene škode še ni. Samo dvigalo je sicer neuporabno in bo šlo v razrez, medtem pa v Kopru čakajo še oceno ostale škode na ostali pretovorni mehanizaciji in pregled konstrukcije obale.
Kot so še napovedali v Luki, bo terminal do konca tedna usposobljen za sprejem ladij, bo pa delal z zmanjšano produktivnostjo tj. z dvema namesto s tremi dvigali, kar bo povzročilo dodatne operativne stroške in višje stroške vzdrževanja delujočih dvigal.
http://www.primorske.si/2017/06/13/V-nevihti-poskodovano-lusko-dvigalo-v-razrez
JOLLY NERO
Komandant ladje Jolly Nero - Pauloni je bil obsojen na 10 let zapora, Repetto na 8 let in 7 mesecev, za šefa stroja Giammoro na 7 let, pilot Anfossi pa po preučitvi vseh okoliščin na 4 leta in 2 meseca. Za odgovornega Olmetti družbe iz Messine pa so ga oprostili, družbo pa kaznovali z 1.050.000 € administrativne kazni.
https://giustiziaperjollynero.wordpress.com/
https://giustiziaperlaconcordia.wordpress.com/2017/05/13/sentenza-definitiva-schettino-in-carcere/
LUKA KOPER, d.d., Koper
Informacija v zvezi z nesrečo obalnega dvigala
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje Luka Koper, d.d. objavlja naslednje sporočilo:
V sredo, 7.6.2017, okoli 21. ure, je v korpskem pristanišču prišlo do nesreče, v kateri je bilo poškodovano obalno dvigalo za pretovor razsutih tovorov. Po do sedaj znanih podatkih, preiskava nesreče namreč še ni zaključena, je močan veter ladjo za prevoz avtomobilov, ki je bila privezana v tretjem bazenu pristanišča, odnesel proti obali terminala za razsute tovore, kjer se je zaletela v obalno dvigalo. To se je zaradi udarca ladje zvrnilo na obalo. Dvigalo, ki je staro 26 let, je tako poškodovano, da je neuporabno. V družbi smo že pristopili k postopkom zbiranja ponudb za razrez dvigala. Polega tega preučujemo vse možnosti za čim hitrejše nadomestilo dvigala, tudi možnost nakupa novega, katerega ocenjena vrednost je okoli osem milijonov evrov.
Poleg dvigala je bila poškodovana tudi prekladalna oprema na obali in infrastruktura same obale, vendar na podlagi strokovnega mnenja te poškodbe niso tolikšne, da ne bi omogočile izvajanja pretovora. Pred prihodom prve ladje, predvidoma konec tega tedna, bo tako terminal usposobljen za delo, vendar z manjšo kapaciteto in manjšo uporabno dolžino obale. Obstaja tveganje potencialnih oportunitetnih stroškov iz naslova dodatnih operativnih stroškov. Uprava Luke Koper, d. d. bo storila vse, kar je v njeni moči, za zaščito interesov družbe in minimiziranje posledic škode v duhu dobrega gospodarja.
Informacija bo od 14.6.2017 dalje objavljena na spletni strani družbe www.luka-kp.si.
Uprava družbe
http://seonet.ljse.si/?doc=LATEST_PUBLIC_ANNOUNCEMENTS&doc_id=63202
Nazadnje urejal/a zoran13 14 Jun 2017 14:36; skupaj popravljeno 6 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 11 Jun 2017 16:12 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
OLJKE, VINO IN RIBE - XV.
Oljke, vino in ribe pritegnili domačine in turiste
V petek in soboto je bila Izola v znamenju oljk, vina in rib. Letos že 15. praznik je pritegnil številne obiskovalce.
Obiskovalci so ob oljkah, vinu in ribah lahko prisluhnili tudi glasbi Slavka Ivančiča in Matjaža Švaglja, Tria Turn, Mužike, Dua Nice Price, Casablance, Vokalne skupine Tamariska, Društva harmonikarjev Izola, Moškega pevskega zbora Izola, KD Šavrinke, Primorskemu trobilnemu ansamblu in drugim.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Oljke-vino-in-ribe-pritegnili-domacine-in-turiste-
Nazadnje urejal/a zoran13 12 Jun 2017 15:22; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 11 Jun 2017 21:42 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
950 LETNICA
TURKI SO SE UMAKNILI
Prizadevnim članom Društva Skala iz Kubeda je v soboto uspelo obuditi del srednjeveškega življenja. V svoji vasi v severni Istri, na cesti od Črnega Kala proti mejnemu prehodu Sočerga, so se spomnili 950. obletnice prve pisne omembe svoje vasi.
KUBED > Predstavili so tudi darilno listino iz leta 1067, s katero ja takratni kralj Karl IV. istrske vasi Kubed, Loka, Osp, Rožar, Truške, Šterna in Sveti Peter podaril brižinskemu (frainsinškemu) škofu Elenhardu. Darilno listino, ki je pomemben zgodovinski dokument, je pred leti v münchenskem državnem arhivu izbrskal ljubiteljski zgodovinar Janko Bočaj. Naredil je uradno kopijo originala, ki jo hrani doma v Truškah, tokrat pa je bila na ogled v Kubedu.
Slikovita srednjeveška oblačila škofov, obrtnikov, kmetov, vitezov in trgovcev so bila prava paša za oči, a je pozornost obiskovalcev še bolj plenil turški vojaški napad na utrjeni tabor ob cerkvi Sv. Florijana nad Kubedom, ki so ga odigrali člani društev Zlata ostroga in Dragonarji. Turki so obrambni zid napadli z možnarjem, kopji in sekirami, a so jim branilci vrnili z enako mero. “Na Kubedu se bo še vedno pekla svinjina in pilo vino,” je poveljnik obrambe izzival turške napadalce, ki so se na koncu morali umakniti, ženske iz harema pa so bile osvobojene.
“Zamisel za tovrstno prireditev se mi je porodila ob obletnici nastanka listine. Ker veliko potujem po Sloveniji, sem se povezal z društvi, ki gojijo spomine na srednji vek. Nato sem si zamislil, da bi na ta dan Kubed lahko koval svoj lasten denar,” pravi Vojko Udovič, predsednik Skale. Kmalu se mu je pridružil Dušan Arko, lani poleti pa so začeli prepričevati občino, se dogovarjati z društvi iz osrednje Slovenije ... Skupaj so naredili več kot 6000 ur prostovoljnega dela, v zadnjem tednu pred prireditvijo je vsakodnevno pomagalo 30 ljudi, ob vaščanih Kubeda tudi člani drugih sorodnih društev iz Loke, Kort ...
V soboto je bil na stojnicah v Kubedu edino plačilno sredstvo cudibum, ki ga je kovala kovnica Mojstra Janeza. Za vzdušje so poskrbele glasbene skupine Trio Teci Teci, Vruja, Cappella Justinopolitana, pihalni orkester Breg iz Doline in ansambel Slovenski muzikantje.
Ali bo takšna srednjeveška prireditev, ki je v Istri doslej še niso izvedli, postala tradicionalna, se še ne ve. “To je bila življenjska izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil. V takšni obliki je sicer ne bomo ponovili, morda pa bomo izvedli kakšen srednjeveški festival ali srednjeveški dan.Če bomo nadaljevali, bo obisk še večji, čeprav smo že letos zelo zadovoljni z odmevnostjo in prireditvijo,” je še rekel Udovič.
http://www.primorske.si/2017/06/11/V-Kubedu-so-pocastili-so-prvo-omembo-istrskih-vasi
http://www.regionalobala.si/novica/castitljiva-950-obletnica-kubed-bo-imel-v-soboto-svojo-valuto |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 13 Jun 2017 08:05 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
TRAJNOSTNI PARK ISTRA
"Trajnostni park Istra je dobrodelni projekt v prelepem, izpraznjenem zaledju Slovenske Istre. Poslanstvo projekta je podpora lokalnemu prebivalstvu, ki še vztraja v teh krajih. Lokalni skupnosti pomagamo kadarkoli potrebuje naše pridne roke, še posebej radi pa podpiramo ideje in projekte domačinov, ki prinašajo dolgoročne pozitivne vplive na našo regijo. Pri tem nam pomagajo prostovoljci iz vsega sveta, s katerimi gradimo prostor učenja in kreativnosti ter ustvarjamo model trajnostnega regionalnega razvoja, ki ga je mogoče prenesti tudi v druge regije v Sloveniji in po svetu."
http://parkistra.com/
Trajnostni park Istra:
združujemo srčnost, znanost in tradicijo
Vizija Parka Istra je trajnost v praksi.
Poslanstvo Parka Istra je spodbujati trajnostni razvoj v zaledju Istre in širše. To dosegamo predvsem s podporo dobrim idejam in projektom domačinov in lokalnih organizacij. V letu 2016 smo Istri podarili preko 18.000 prostovoljskih delovnih ur. Več o tem si lahko pogledate tukaj.
CILJI PARKA ISTRA SO:
* Pomagati lokalnemu prebivalstvu.
* Podpirati dobre lokalne ideje in projekte.
* Ustvariti model spodbujanja regionalnega razvoja, ki ga bo mogoče prenesti v druge slovenske regije.
* Ponuditi našim prostovoljcem in obiskovalcem izkušnjo trajnostnega življenja.
* Nuditi odprti prostor, kjer bo vsak od nas lahko prispeval po svojih močeh k ustvarjanju lepšega sveta.
* Obuditi heroja v tebi.
Pred nami je razburljivo leto, v katerem bodo vse bolj žive aktivnosti, zaradi katerih je Park Istra tudi nastal:
* s prostovoljskim delom bomo podpirali organizacije in posameznike, ki delujejo na področju trajnostnih praks in razvoja podeželja;
* še tesneje se bomo povezali z lokalno skupnostjo, da zasučemo trend degradacije podeželja v trajnostni razvoj;
* vse leto bomo izvajali izobraževanja za različne ciljne skupine;
* okrepili bomo sodelovanje z raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami;
* okrepili in sistematizirali bomo delo z mednarodnimi in domačimi prostovoljci;
* širili model podpore razvoju regije s prostovoljskim delom v eno od drugih slovenskih regij.
http://parkistra.com/kdo-smo/nasa-zgodba/
http://parkistra.com/blog/
http://parkistra.com/kdo-smo/pricevanja/
HVALA VAM ZA:
* Strešne korce – Goriške opekarne
* Orodje – Bauhaus Slovenija d.o.o
* Gradbeni material (delno) – Merkur
* Gradbene odre – Loridan Marin s.p.
* Pohištvo (delno) – Kemijski Inštitut
* Glinopor – TS Materiali d.o.o.
* Glinene omete (delno) – Gnezdo d.o.o.
* Lesena okna – M Sora d.d.
* Termična obdelava oken – Silvaprodukt d.o.o.
* Reciklirano celulozno izolacijo – Tadej Zimic s.p.
* Trstično izolacijo – Gnezdo d.o.o.
* Radiatorje – Tapro d.o.o.
* Elektro material – Marjan
* Napeljavo električnih instalacij – Erik in Daniel
* Šotore – Iglu Šport
* Kamin – Maja
* Štedilnik – Miro
* Hrano (delno) – Zadruga Agraria Koper in Kalček d.o.o.
* Pomoč z mehanizacijo – Miro, Kristjan in Marino
* Prevoze materiala – Prevozi Pirc s.p.
* Pravne nasvete – Zavod Rotunda
* Kompostno stranišče – Ekorim
* Spletno stran – Danijela, Aljaž (Marn ST)
* Prenosni računalnik – Zelinka d.o.o.
* Predstavitveni film – Produkcijska skupina Mangart
* Ležišča Dormeo – Studio Moderna d.o.o.
* Glasba za film – Jararaja
* Gradbene nasvete – Gnezdo d.o.o.
* Nov hladilnik in orodje – Jože
* Steklena vrata za peč – Alen
* Opeke za peč – David in Alen
* 25.000 eur – Ahti
* 6000 eur – Gregor Cevc in Caroline Topp
* 2500 eur – Silva
* 500 eur – Marjetica Koper
* Več kot 40000 prostovoljskih ur – preko 500 prostovoljcev iz 43 držav ter veliko manjših finančnih in materialnih donacij
HVALA VSEM !
Posamezniki lahko pomagate z nakazilom na račun:
* Park Istra
* Sostrska cesta 27e, 1261 Dobrunje
* IBAN: SI56 1010 0005 2428 980 (Banka Koper)
* koda namena: CHAR
* referenca: SI00 in datum v obliki ddmmllll
http://parkistra.com/podpri-nas/
http://parkistra.com/projekti/re-viving-istra/
ENERGY GLOBE AWARD
Slovenski zmagovalec pobude Energy Globe Award
Trajnostni park Istra, katerega ustanovitelja sta Petra in Janez Matos, v javnosti znana kot ustanovitelja društva Ekologi brez meja in pobudnika projekta Očistimo Slovenijo, je letošnji nacionalni zmagovalec v okviru svetovne pobude Energy Globe Award. Cilj parka je pomoč lokalnim skupnostim v socialno degradiranem zaledju Slovenske Istre.
Projekt Trajnostni park Istra je v zadnjih štirih letih gostil že več kot 600 prostovoljcev iz 43 držav sveta. Zaledju Slovenske Istre so podarili že več kot 55.000 prostovoljskih ur dela, so sporočili iz tega prostovoljskega centra.
"Način dela Parka Istra je tak, da se tesno poveže z lokalnimi organizacijami in domačini ter s prostovoljskim delom aktivno podpira njihove ideje in projekte. Projekt poleg pomoči lokalnemu okolju z izkušnjo dobrodelnosti in prostovoljskega življenja izobražuje tudi prostovoljce in domačine, ki z njim sodelujejo," so pojasnili.
Po besedah koordinatorja prostovoljcev in glavnega motorja projekta Janeza Matosa najraje podprejo projekte, ki imajo tudi dolgoročno pozitiven vpliv na lokalno okolje in so v dobro celotne skupnosti.
"Sama sva bila prostovoljca na drugih podobnih projektih po svetu, ki so nama spremenili življenje. Darilo, ki sva ga dobila, zdaj deliva naprej. Nekaj najlepšega je, ko nama prostovoljci povedo, da je tudi njim projekt spremenil življenje. Verjameva, da lahko na ta način prispevava največ v dobro sveta," pa je dodala direktorica Parka Istra Petra Matos.
Park Istra med drugim sodeluje s koprsko enoto Rdečega križa. Kot je dejala predsednica enote Irena Sirotič Dobrila, so za park prvič slišali, ko so jim prostovoljci za socialno ogrožene pripeljali okoli 300 kilogramov paradižnika in kasneje še okoli 150 kilogramov kakijev. "Od takrat smo stkali sodelovanje, ki pomeni pomoč našemu združenju pri realizaciji številnih aktivnosti predvsem na področju socialnovarstvenih programov," je dodala.
Okoli 80 prostovoljcev Parka Istra je po pojasnilih predsednika društva Figaruola Petra Babiča lani v enem mesecu popolnoma preobrazilo vas Smokvica. "Barvali so okna, okopavali fige, čistili zaraščene poti in domačije, popravljali podirajoče se kamnite zidove. Zraslo je prijateljstvo, ki traja še danes. Veseli smo, da bodo tudi letos pri nas v Smokvici gostovali kar dva meseca," je še povedal Babič.
http://www.regionalobala.si/novica/trajnostni-park-istra-slovenski-zmagovalec-pobude-energy-globe-award
http://parkistra.com/
http://parkistra.com/galerija/
http://parkistra.com/kontakt/
http://parkistra.com/projekti/re-viving-istra/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2814
|
| Objavljeno: 25 Jun 2017 09:00 Naslov sporočila: SPLOŠNA PLOVBA d.o.o., Portorož |
|
|
RUMENE PLOVKE IN KORIDORJI
Razmejitev med plovili in kopalci
Danes je uprava za pomorstvo začela v slovenskem morju nameščati plovke, ki označujejo območja, do koder se lahko kopalci oddaljijo od obale, obenem pa označijo zunanji pas, do katerega se lahko čolni zasidrajo.
Problematika preblizu zasidranih plovil v poletni sezoni je v zadnjih letih vse o bolj aktualna. Zaradi varnosti plovbe in varstva kopalcev Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (URSP) na začetku vsakega poletja označi območje, kjer sta plovba in sidranje strogo prepovedani. S tem poskuša prispevati k redu ob slovenski obali. Označeni so tudi koridorji, kjer se lahko čolni približajo obali, v koridorjih pa je prepovedano kopanje.
Letos se je URSP uskladila glede postavitve plovkov z vsemi obalnimi občinami, krajinskimi parki ter Zavodom za ohranjanje narave. Veliko pozornosti pri postavitvi bodo namenili zaščitenim morskim organizmom (npr. leščurjem in morski travi), zato bodo potapljači skrbno izbrali položaj postavitve posameznega sidra.
Plavajoči plovki so dobro vidne rumene barve, premera 40 centimetrov. Z betonskim sidrom so privezani na morsko dno s plavajočo vrvjo. Vsaka posamezna lokacija bo imela pet plovkov, kar pomeni skupaj 30 plovkov s sidrom. Omenjeni plovki niso namenjeni za privezovanje plovil, ampak označitvi območja, do koder se lahko kopalci oddaljijo od obale in s tem označitvi zunanjega pasu, do katerega se lahko čolni zasidrajo. Plovki bodo razmejevali plovne poti od morja, namenjena kopalcem, na enajstih lokacijah v slovenski Istri, praktično na vseh, kjer bi lahko prišlo do bližnjih srečanj kopalcev in plovil. Najpomembnejša sprememba glede na lansko sezono je na območju med Žusterno in Izolo, ki bo skoraj neprekinjeno označeno z značilnimi rumenimi plovki.
Patruljna plovila uprave za pomorstvo bodo morebitne kršitelje najprej opozarjala, v nadaljevanju pa bodo izrečene globe, in sicer za pravne osebe od 2100 do 35.000 evrov in za posameznika od 400 do 5000 evrov.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Razmejitev-med-plovili-in-kopalci-foto
Nazadnje urejal/a zoran13 26 Jun 2017 06:41; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
