Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Sep 2023 20:17; skupaj popravljeno 4 krat

NORWEGIAN VIVA

TEHNOLOŠKI BISER

Dolžina: 294 metrov
Teža: 142.500 t
Potnikov: 3.099
Posadka: 1.506

V Trstu ugledala luč sveta luksuzna križarka nove generacije

'Norveška Vivo', pravi tehnološki biser med križarskimi ladjami, je pred dnevi izplula iz ladjedelnice Fincantieri v Trstu. Dogodek so proslavili na tradicionalen način tako, da so v ladjo privarili spominski kovanec.

V ladjedelnici Marghera v Trstu je bila splovljena nova ladja italijanskega ladjedelniškega podjetja Fincantieri: 'Norwegian Viva' (Norveška Viva), druga od šestih ladij nove generacije za križarjenje, ki jih bo Fincantieri izdelal za križarskega operaterja Norwegian Cruise Line (NCL). S 143.500 tonami, skoraj 300 metri dolžine in z zmogljivostjo za 3.100 potnikov tvori jedro nove flote NCL .

Fincantieri je eno največjih ladjedelniških podjetij na svetu z več kot 7000 zgrajenimi ladjami; med njihovimi naročniki pa so glavni operaterji križarjenj, italijanska mornarica ter številne tuje mornarice, med njimi tudi ameriška mornarica; podjetje je tudi ključni akter v nekaterih najpomembnejših evropskih obrambnih partnerskih programih.
https://www.regionalobala.si/novica/tehnoloski-biser-v-trstu-ugledala-luc-sveta-luksuzna-krizarka-nove-generacije-video
https://www.facebook.com/hashtag/norwegianviva
https://www.ncl.com/fr/en/cruise-ship/viva

KOPER

V Koper je 3.septembra priplula ena največjih potniških ladij doslej, Norwegian Viva. Pred tem je bila v Ravenni, v Koper pa je pripeljala 3290 potnikov, za katere skrbi 1400 članov posadke.

Ker je v koprsko pristanišče potniška ladja priplula prvič, so jo ob tej priložnosti na krovu obiskali podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič s predstavniki Mestne občine Koper, Luke Koper in ladijskega agenta. Iz Kopra bo izplula danes, ob 23. uri, njena naslednja postaja pa bo Trst.

Ladjo Norwegian Viva so zgradili v ladjedelnici Fincantieri v Margheri pri Benetkah, na krstno plovbo je odrinila 10. avgusta. Dolga je skoraj 300 metrov in ima 143.500 bruto registrskih ton prostornine. Gre za sicer drugo od šestih ladij nove generacije za križarjenje ladjarja Norwegian Cruise Line.

Po podatkih več specializiranih spletnih strani o križarjenjih je bilo naročilo ladje vredno približno 800 milijonov evrov. Registrirana je na Bahamih.

Na koprskem potniškem terminalu v tem mesecu sicer pričakujejo še šest prihodov. 9. septembra bo priplula ladja Viking Sea, dan kasneje Marella Explorer, 19. septembra Enchantment of the seas in Mein Schiff 5, 26. septembra Marella Ecplorer 2, 27. pa še enkrat Marella Explorer.
https://primorske.svet24.si/primorska/istra/v-kopru-potniska-ladja-velikanka
https://www.regionalobala.si/novica/ste-jo-opazili-v-koprsko-luko-vplula-300-metrska-lepotica-norwegian-viva-s-skoraj-3000-potniki-na-kr

zoran13

MODRA RAKOVICA

NE SAMO V ISTRI, TUDI V NAŠEM MORJU JE!

Povzroča ekološko in ekonomsko škodo, smo pa ena zadnjih držav, ki smo ga dobili

Modra rakovica, o kateri smo poročali včeraj, da je bila najdena pri Rovinju, v dolini Neretve pa imajo z njo zaradi velikega razmnoževanja že velike težave, je bila najdena tudi v slovenskem morju, prvič leta 2019. Za to vrsto raka je značilno, da hitro odraste, ima velik reproduktivni potencial, je odličen plavalec, agresivnež in zna odlično izkoriščati vire v svojem okolju. Ker gre za invazivno tujerodno vrsto, kar pomeni, da povzroča ekološko in ekonomsko škodo, je spremljanje njegove prisotnosti v slovenskem morju še kako pomembno.

"Pri nas se je ta vrsta raka šele pojavila. Zaskrbljujoče je, ker gre za tujerodno invazivno vrsto. To pomeni, da povzroča ekološko in ekonomsko škodo. Tujerodnih invazivnih vrst je v našem morju okoli deset odstotkov, preostale tujerodne vrste, ki so prisotne v 90 odstotkih, ne delajo nobene škode. Zato jih je potrebno, ko se tujerodne invazivne vrste pojavijo, spremljati," pojasnjuje prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran – Nacionalnega inštituta za biologijo.

Modra rakovica se izredno hitro širi po vsem svetu in velja za eno najbolj invazivnih vrst rakov. V Franciji je bila prvič dokumentirana leta 1900, 1937 je prispela v Egejsko morje, 1949 je omenjena v italijanskem Gradežu. V zadnjih dveh desetletjih je bil najdena na različnih mestih od jadranski obali. V slovenskem morju so jo prvi opazili domači ribiči, ko se je ujela v ribiške mreže.

Marca 2019 je bila najdena samica modre rakovice v Jernejevem kanalu, oktobra 2019 še ena samica v Strunjanu in nato aprila 2020, prav tako samica, v Portorožu. Julija 2020 je bilo v Sečoveljskih solinah najdenih pet samic in en samec, nato pa še septembra in oktobra 2021 po ena samica v Fiesi in Piranu ter samec v Pacugu.

Primerki so bili najdeni v plitvem obalnem morju. Gre za vrsto raka, ki je sposoben prenašati izredna nihanja tako temperatur kot slanosti vode. Od kod je zašel k nam, lahko le ugibamo. "Pojavil se je razmeroma pozno. Smo ena zadnjih držav, ki smo ga dobili," razlaga Lipej. Lahko, da je prišel iz italijanskega dela Tržaškega zaliva, lahko je prišel iz Istre ali z ladijskimi balastnimi vodami.

"Za zdaj je še premrzlo, konec marca in aprila pa bi se že lahko pojavili primeri v našem morju," pravi Lipej. Raziskave piranske morske biološke postaje bodo pokazale, kako nevaren bo ta morski agresivnež v našem okolju. "Niti pri prehranjevanju ni izbirčen. Lahko se hrani z drugimi raki in nevretenčarji, manjšimi ribami, kozicami. Prvič je bil opažen na Jadranu pred letom 1950, potem je izginil, zadnja leta pa se spet pojavlja. Očitno, ko smo v fazi segrevanja, se širi proti severu," ugotavlja Lipej in zaključuje:

Čeprav je bila modra rakovica doslej najdena le na manjšem številu lokalitet, je njeno pojavljanje in razširjanje smiselno spremljati, še posebej z vidika pridobivanja podatkov o funkcionalni vlogi, ki jo ima ta vrsta v pridnenem prehranjevalnem spletu sredozemskih obrežnih habitatov."
https://www.regionalobala.si/novica/ne-samo-v-istri-tudi-v-nasem-morju-je-povzroca-ekolosko-in-ekonomsko-skodo-smo-pa-ena-zadnjih-drzav-
https://www.regionalobala.si/novica/eleganten-a-agresiven-priplaval-v-istro-je-stroj-za-prezivetje-in-osvajanje-ozemelj
https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174983163

CALLINECTES SAPIDUS & PORTUNUS MARCHIS

Modri rak, Cnr: druga vrsta je bila identificirana v Jadranskem morju

To je Portunus marchis, ki izvira iz Rdečega morja in zahodnega Indijskega oceana

Druga vrsta modrega raka je bila identificirana v Jadranskem morju.

Po Callinectes sapidus, izvirajočem z ameriških atlantskih obal, ki je vdrl v glavna proizvodna območja školjk v Jadranu z resnimi ekološkimi in gospodarskimi vplivi v regijah Veneto in Emilia Romagna, je raziskovalna skupina Inštituta za biologijo in morsko biotehnologijo v Nacionalni raziskovalni svet (Cnr-Irbim) iz Ancone je dokazal prisotnost v Jadranu druge vrste modrega raka, Portunussegnis, ki izvira iz Rdečega morja in zahodnega Indijskega oceana.

Modra rakovica je danes eno največjih bogastev Tunizije

"Modra rakovica iz Rdečega morja, morfološko in ekološko podobna atlantski modri rakovici C. sapidus, je prek Sueškega prekopa že kolonizirala najbolj vzhodne sektorje Sredozemlja, kar je sprva imelo dramatične posledice za tunizijsko ribištvo. Ta vrsta je danes ena izmed najpomembnejši ribolovni viri za Tunizijo, preoblikovani in trženi na tujih trgih,« pravi Ernesto Azzurro, raziskovalni vodja Cnr-Irbim. "Tudi modri rak Rdečega morja - tako kot ameriški modri rak - najde svoj idealen habitat med lagunskimi okolji in odprtim morjem ter lahko razvije populacije z zelo visoko številčnostjo." Vrsto, o kateri so zdaj poročali v regiji Marche (Ancona), zahvaljujoč ujetju enega samega primerka, so že opazili na Siciliji.

Podnebne spremembe in spremljanje stanja morij

"Ta pomemben rezultat je bil mogoč zaradi dragocenega sodelovanja z lokalnimi ribiči, ki so ujeli vrsto in nemudoma opozorili naš inštitut," dodaja Fabio Grati, prvi raziskovalec Cnr-Irbim in prvi avtor študije. "Ta prihod je najverjetneje nov vnos, ki ga je mogoče pripisati pomorskemu transportu, verjetno balastnim vodam. Glede na ekološke značilnosti modrega rakovice v Rdečem morju in razpon toplotne tolerance menimo, da severni Jadran še ni gostoljuben ekosistem za to vrsto in s tem naj bi se trenutno izognili tveganju dvojne invazije modrega raka v Jadran,« dodaja Azzuro. "Vendar pa podnebne spremembe povečujejo ranljivost našega morja za to vrsto kolonizacije, zato je treba pojav skrbno spremljati z nacionalno strategijo."

Raki, ki se uporabljajo v kuhinji kot vir

Obe vrsti modrega raka imata zelo visoke prehranske in gastronomske lastnosti: uporaba teh rakov kot novih ribolovnih virov je strategija, ki so jo sprejele številne sredozemske države za dolgoročno obvladovanje problema.
https://www.tgcom24.mediaset.it/animali/granchio-blu-mar-adriatico-seconda-specie_69147091-202302k.shtml

FERRARA

Modri rak je bil opažen na več lokacijah. Na primer v Pontelagoscuro blizu Ferrare.Med 25. in 30. julijem so v Berri ulovili okoli deset kilogramov. Poročila so prišla tudi iz Bondena. Osebje univerzitetnih raziskovalcev spremlja napredovanje morilca školjk in ga tudi preučuje, da bi razumeli, kako se značaj raka "spreminja".

Med strokovnjaki, ki spremljajo modro rakovico, so Elena Tamburini, Mattia Lanzoni in Edoardo Turolla, biolog parka delte reke Pad."Od Amerike do Italije se zdi, da je spremenila svoj značaj," pravi Mattia Lanzoni, raziskovalec Unife. s svojimi kolegi je opazil "neobjavljene vidike v obnašanju rakov". Najprej so tu "veliki gibi, ki jih uspe narediti". Pravzaprav se modri raki običajno ne gibljejo toliko. V Italiji pa je iz morja, kjer pripravlja velike pojedine s školjkami, školjkami in ostrigami v zalivu Goro in v Comacchiu, prešla na reko Pad.

Kuharji ga uporabljajo pri kuhanju

"Imamo znanstvene dokaze o njegovem vzponu do Pontelagoscura, delčka Ferrare, ki gleda na Pad," nadaljuje Mattia Lanzoni, "druga opažanja so bila v Berri in Serravalleju. Potem so tu še zanesljiva poročila iz Bondena". Medtem jih ribiči ulovijo na tone. Izvažajo ga tudi v državo izvora, Ameriko. Kuharji so ga nato začeli uporabljati za svoje recepte in družbeni mediji so polni videoposnetkov državljanov, ki ga nameravajo skuhati. Po mnenju raziskovalcev bi lahko bil jesenski mraz tisti, ki bi lahko zaustavil njeno napredovanje. "Njegova aktivnost se upočasni, presnova se upočasni," pojasnjujejo, "ampak zime so zdaj vse bolj mile. Bomo videli".
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/allarme-granchio-blu-po-ferrara_69181809-202302k.shtml

ALARM V REKI PAD

Morilec školjk, ki je v naše morje prispel skrit v kalužni vodi ladij iz Amerike, se vzpenja po najdaljši reki v Italiji do vrat Ferrare. Po mnenju strokovnjakov je zdaj, ko je Pad začel naraščati, tega "nemogoče ustaviti".
https://www.tgcom24.mediaset.it/2023/video/allarme-granchio-blu-sta-risalendo-il-po_69386039-02k.shtml

zoran13 · Objavljeno: 07 Sep 2023 20:49 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

LETALONOSILKA USS GERARD F.FORD

Letalonosilka na jedrski pogon USS Gerald R. Ford je trenutno največje in najdražje bojno orožje. Njena ocenjena vrednost sega v vrtoglavih 13 milijard dolarjev. V Trstu bo zasidrana od nedelje, 17. septembra, do četrtka, 21. septembra 2023. Trst bodo preplavili tudi ameriški vojaki, zato se pričakuje proteste mirovnih in okoljevarstvenih organizacij.

Letalonosilko poganjata dva jedrska reaktorja, kar sproža nemalo pomislekov. Tako naj bi Agencija za okolje Arpa in luška kapitanija že zahtevali posebne varnostne ukrepe.

Letalonosilka USS Gerald R. Ford je bila splavljena leta 2017 in je eden najdražjih vojaških projektov v zgodovini. Z dolžino skoraj 340 metrov, višino 76 metrov in širino skoraj 80 metrov ima izjemne operativne zmogljivosti. Njena največja hitrost je kljub velikosti 30 vozlov, kar ustreza več kot 55 kilometrom na uro. Ena od posebnosti je tudi njena skoraj neomejena energetska avtonomija, ki jo omogočajo jedrski reaktorji z življenjsko dobo 20 let.

Sprejme 4660 članov posadke ter nosi in obravnava do 75 letal hkrati, kar vključuje lovce, helikopterje in brezpilotna letala, to pa ladji omogoča izvajanje različnih vojaških operacij.

Prisotnost super letalonosilke v Sredozemskem morju ni naključna. V srednji Jadran je prispela lani z namenom, da bi omogočila Natove vaje, zdaj pa je v strateškem položaju v luči rusko-ukrajinskega konflikta.
https://www.regionalobala.si/novica/v-trstu-zahtevajo-posebne-varnostne-ukrepe-prihaja-najvecje-in-najdrazje-bojno-orozje-foto
https://primorske.svet24.si/primorska/pri-sosedih/v-trst-prihaja-najvecja-letalonosilka-na-svetu?utm_source=most_read_lnk&utm_medium=most_read&utm_campaign=most_read&pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk&pk_medium=most_read

zoran13 · Objavljeno: 19 Sep 2023 22:12 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

RIBIČI & Co.

Ribištvo, pa če hočemo ali si nočemo zatiskati oči, v Sloveniji ni več omembe vredna gospodarska panoga. To že dolgo ni. Minili so dnevi, ko je “industrija sardel in druge ribe” Delamaris prehranjevala polovico vseh lačnih ust v nekdanjih skupni državi. Minili so dnevi, ko je slovenska flota lovila vse tja do daljnega Visa in bila vodilna v izlovu plave ribe na Jadranu. In minili so dnevi, ko so klenega ribiča na pomolu čakale gruče radovednih otrok.

Slovenskega ribiča so spravili v kot. Tja so ga spravile tegobe z razmejitvijo Piranskega zaliva, nove prehranjevalne in potrošniške navade, zapletena birokracija, zakonodaja, ki mu pogosto ni naklonjena, v kot so ga spravile podnebne spremembe, ribolov na črno, poplava ribe z azijskih in drugih trgov, pomanjkanje sardel in druge plave ribe, nenazadnje ga je v kot spravila tudi država, ki ga očitno ne razume, izkorišča pa ga samo tedaj, ko ga potrebuje v svoje politične namene. Zakaj torej ohraniti pri življenju tega ribiča in to panogo, ki ni več donosna kot nekoč? Ribištvo je del slovenske identitete, tradicionalna obrt, ki so jo nekateri predniki opravljali in izpopolnili že pred stoletji. A to vsekakor ni edini razlog, zakaj bi tej dejavnosti morali stopiti še bolj naproti. Dejstvo je, da globalna ribiška industrija in njene orjaške ribiške flote ogrožajo in povzročajo izumrtje številnih živalskih vrst. Tudi ribolov, ki je na embalažah ribjih izdelkov označen kot trajnosten, je pogosto vse prej kot to. Nekatere ribogojnice, denimo, za krmo uporabljajo malo plavo ribo, ki pa jo je prej treba uloviti. V orjaških količinah. Ta peklenski stroj, ki pleni ter ropa po morjih in oceanih, tej neverjetni zakladnici življenja in biotske raznovrstnosti, pa poganjamo vsi. Poganja ga vsak potrošnik, ki kupi soma iz Vietnama, kozice s Tajske ali škampe z Norveške. Da, tudi slovenske restavracije, ki sredi poletja turistom cvrejo patagonske lignje.

Minili so dnevi, ko je slovenska flota lovila vse tja do daljnega Visa in bila vodilna v izlovu plave ribe na Jadranu. In minili so dnevi, ko so klenega ribiča na pomolu čakale gruče radovednih otrok.

In morda ima prav v tem kontekstu slovensko ribištvo za odigrati še eno pomembno vlogo. Čeprav bo njegovo staro slavo težko obuditi, bi bilo treba dobro premisliti, kako ga napraviti trajnostnega, kako podpreti ulov slovenske ribe, zato da bi zmanjšali potrebo po tuji, s tem pa preprečili uničevanje oceanov in drugih vodnih teles. Premisliti bi bilo treba, kako napraviti življenje ribiča zopet dostojno, da bo njegov trud po dolgih ur bičanja morja in vetra poplačan. Premisliti bi bilo treba, kako okrepiti slovensko ribiško floto z nakupom zelenih, okolju prijaznih plovil ter kako zmanjšati prilov in škodo, ki jo nekatera ribiška orodja povzročajo naravi. Svet bo namreč lepši, ko bodo lignji spet slovenski.
https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/ko-bodo-lignji-spet-slovenski

MISEL DNEVA

“Po mojem mnenju se slovenska ribiška zgodba bliža h koncu. Tudi mladih ribičev ni več.”
Kristijan Jež, ribič
Torek, 19. september 2023
https://primorske.svet24.si/

zoran13 · Objavljeno: 20 Sep 2023 21:56 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PIKČASTA MEDUZA & PHYLLORHIZA PUNCTUATA

Arpa Sardinia je septembra poročala o opažanju številnih primerkov vrste Phyllorhiza punctuata, ki izvira iz zahodnega Pacifika.

Septembra je Arpa Sardegna poročala o opažanju številnih primerkov Phyllorhiza punctuata (von Lendenfeld 1884) v zalivu Olbia, vrste meduz, ki izvira iz zahodnega Pacifika in se zaradi številnih belih pik na dežniku imenuje "pikčasta meduza". zaradi česar je dobilo nenavadno ime. Identifikacija je potekala med dejavnostmi spremljanja, predvidenimi v projektu pomorske strategije (direktiva 2008/56/ES), s strani tehnikov iz departmaja Sassari in Gallura Arpa Sardegna, ki jim je pomagalo osebje pristaniške uprave Olbia, ki zagotavlja logistično podporo za operacije.

Vrsta Phyllorhiza punctuata lahko doseže precejšnje razsežnosti (tudi 60 centimetrov v premeru), poroča Arpa Sardegna, vendar ne bi smela vzbujati skrbi pri kopalcih, saj ne pika.

Prehranjuje pa se s planktonom, ribjimi jajčeci in ličinkami ter tako postane potencialna nevarnost za lokalno ribjo skupnost.

Prva opažanja pikčaste meduze v Sredozemlju segajo v leto 2009, v zadnjih letih pa o tej vrsti poročajo vse pogosteje, saj je v našem morju zagotovo našla idealne pogoje za svojo prilagoditev.

Opažanja so se zgodila med raziskovanjem in vzorčenjem, predvidenim v okviru Deskriptorja 2 Morske strategije, tj. tiste posebne preiskovalne dejavnosti, ki se ukvarja z identifikacijo neavtohtonih vrst, tako imenovanih Nis (neavtohtonih vrst). Ta vrsta monitoringa se izvaja na območjih, ki jih prizadene mednarodni pomorski promet, zato je potencialno povezana s tveganjem vnosa tujerodnih vrst.
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/sardegna/non-solo-granchio-blu-la-medusa-a-pois-a-olbia_70077819-202302k.shtml

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 26 Apr 2024 11:59; skupaj popravljeno 2 krat

NEKOČ & DANES

"SLAVNIK KOPER"

* 1946 - Prvi mejnik je 25. september 1946, rojstvo - prične z 10 kamioni svoje delo podjetje "Avtopodjetje Koper", ki je dalo temelje za razvoj prepotrebne prometne dejavnosti na izmučenem, od vojne uničenem istrskem področju.
* 1947 - 5. februarja 1947 je bilo ustanovljeno podjetje z imenom "Avtopodjetje ADRIA" - delniška družba s pretežno zasebnim kapitalom 8 delničarjev. Nabavljen je prvi avtobus - Fiat 626.
* 1948 - Nakup zemljišča v Semedeli ter pričetek izgradnje garažno - servisnega objekta.
* 1951 - 25. marca 1951 je bilo podjetje predano v upravljanje delavcem.
* 1954 - Z januarjem 1954 je postopno prevzelo dobroimetje in obveznosti "Avtopodjetje Slavnik" saj je bilo 7. marca 1954 podjetje "ADRIA" kot delniška družba likvidirano.
* 1957 - 1958 - Na osnovi sklepov delavskih svetov "Potovalnega urada Adria" Portorož (21.12.1957), "Avtopodjetja Primorje" Piran (13.2.1958) in "Avtopodjetja Slavnik" (17.2.1958) sta se Potovalni urad Adria in Avtopodjetje Primorje priključila Avtopodjetju Slavnik. Kasneje v letu 1958 se preimenujejo v "Slavnik Koper".
* 1963 - 1. novembra 1963 se je podjetju pripojilo podjetje "Istra-auto Umag" - pričela se je delitev in specializacija dela: avtobusni promet pri Slavniku, tovorni promet pri Istra-autu.
* 1967 - Organiziranost v dve različni smeri - remontna in prometna dejavnost - ki se je v letih izoblikovala, je rodila njune različne interese, ki so se stopnjevali do take mere, da so popolnoma skalili medsebojne odnose. To je privedlo do uvedbe prisilne uprave dne 17. oktobra 1967.
* 1968 - 1977 - Novi val, ki je s prisilno upravo prišel v podjetje, je v letih 1968 do 1971 želel pospešiti razvoj obstoječih dejavnosti ter istočasno preusmeriti razvoj z integracijami matičnega podjetja s podjetji različnih dejavnosti. Naložbe, ki so bile v tistem času zelo intenzivne, so močno okrepile prevozne zmogljivosti s kakovostnimi uvoženimi vozili in izoblikovale nove objekte za turistično - hotelsko ter industrijsko dejavnost. Zastavljeni cilji so bili smeli, vendar je bila heterogenost dejavnosti prevelika, tako da se njihove različne potrebe niso mogle smotrno povezovati. Zaradi tako zastavljenega razvojnega programa se je 30. julija 1971 prvi izločil Istra-auto Umag z vso tovorno dejavnostjo, od leta 1974 dalje pa so se odcepljala ostala podjetja, ki so se v obravnavanem obdobju izoblikovala oz. pridruževala matičnemu podjetju. Tako je matično podjetje "SLAVNIK KOPER" leta 1977 ostalo samo s svojo osnovno prometno dejavnostjo.
* 1991 - Tega leta se podjetje preoblikuje v delniško družbo in preimenuje v "Slavnik International d.d."
* 1993 - Po daljši agoniji se upravni odbor družbe 20. januarja odloči in pošlje podjetje v stečaj, kateri se uradno začne z 9. februarjem 1993, dejansko pa 1. marca
* 1994 - S 1. februarjem 1994 odkupi njegovo dejavnost, večino zaposlenih ter avtobusov "Avtošola I&I d.o.o.", katera se kasneje preoblikuje v delniško družbo ter preimenuje v "I&I Avtobusni prevozi d.d."
* 2004 - V prvi polovici leta 2004 podjetje "I&I Avtobusni prevozi" zamenja lastništvo. Novi lastnik postane francoska multinacionalka "Vivendi Universal" preko svojega švedskega hčerinskega podjetja na - "Connex AB".
* 2007 - Ker se francoski lastniki "Vivendi Universal" preimenujejo v "Veolia Environnement" se s tem preimenujejo tudi vsa hčerinska podjetja in tako "I&I Avtobusni prevozi" postane "Veolia transport Dolenjska in Primorska d.d."
* 2013 - 29. januarja 2013 se po 20-ih letih zaključi stečajni postopek podjetja Slavnik International. V mesecu maju pa Veolia Transport zamenja lastništvo in posledično tudi ime v "Arriva Dolenjska in Primorska d.o.o."
https://autobusi.org/forum/index.php?topic=24356.0
https://www.facebook.com/radiocapris/photos/a.10150487328187269/10150487329097269/?type=3
https://arriva.si/avtobusni-prevozi/mestni-avtobusni-prevozi/mestni-promet-koper/
https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/3155/slavnik-koper

NEKOČ & DANES - II.

NEMCI PRODALI ARRIVO AMERIKANCEM

Nemški logistični velikan Deutsche Bahn je z ameriško investicijsko družbo I Squared Capital podpisal dogovor o prodaji svoje mednarodne hčerinske družbe Arriva, ki je prisotna tudi v Sloveniji. Kot je Deutsche Bahn pojasnil ob današnji naznanitvi prodaje, je bil dogovor podpisan "čez noč".

V nemški družbi pričakujejo, da bo prenos zaključen prihodnje leto, pri čemer mora prodaji zeleno luč najprej dati še nemška vlada, ki je lastnica Deutsche Bahn.

Arriva upravlja z avtobusi in vlaki v Veliki Britaniji, kjer je med glavnimi upravljavci ikoničnega dvonadstropnega rdečega avtobusa v britanski prestolnici, in še desetih drugih evropskih državah, tudi v Sloveniji.

Arriva Slovenija, ki se je v preteklih letih s prevzemi močno okrepila na slovenskem trgu, je poleg Nomaga glavni ponudnik avtobusnih prevozov v državi. Glede na podatke z njihove spletne strani ima 550 avtobusov in 950 zaposlenih.

Deutsche Bahn cene prodaje ni navedel, glede na poročanje medijev pa naj bi I Squared Capital za nakup Arrive odštel okoli 1,6 milijarde evrov. V to ceno naj bi bila vključena tudi milijarda evrov Arrivinega dolga, ki ga bo novi lastnik, ki se osredotoča na naložbe v infrastrukturo, kot del dogovora prevzel.
https://live.finance.si/nemci-prodali-arrivo-americanom/a/9017907

zoran13

MS BERGE ISTRA

Dolžina: 314 metrov

"Krstim te, Berge Istra," je ob predaji v uporabo velikega tankerja z nosilnostjo 227.500 DWT leta 1972 dejala Jovanka Broz. Štiri leta kasneje je ladja skrivnostno izginila med plovbo v bližini otoka Mindanao na Filipinih. Ladja je tovorila železovo rudo iz Brazilije na Japonsko. 30 ljudi je umrlo, dva mornarja pa so rešili japonski ribiči.

Nesreča 314-metrskega tankerja Berge Istra je zagotovo ena večjih pomorskih nesreč, povezanih s SFRJ. Nenavadno izginotje pa je v Jugoslaviji spodbudilo številna ugibanja in teorije zarote.

Tanker Berge Istra je bil sicer v lasti norveške družbe Sig. Bergesen d.y., registriran pa je bil v Liberiji. Tanker je pripadal razredu kombiniranih ladij za prevoz nafte, razsutega tovora in rude. Hkrati je bil tudi največji v seriji štirih tankerjev, ki so jih zgradili v Uljaniku. Sestrske ladje so nosile ime Berge Adria, Berge Brioni in Berge Vanga.

Tanker je odplul iz pristanišča Tubaraoa v Braziliji. Prevažal je železovo rudo na Japonsko. Nenadoma pa je v Tihem oceanu, v bližini otoka Mindanao, utihnil njegov signal. Teden dni kasneje, 7. januarja 1976, so razglasili izginotje ladje, stekla je iskalna akcija, ki ni obrodila sadov. Izginotje je povzročilo velik odziv v jugoslovanskih medijih, pojavile pa so se tudi številne špekulacije.

Umrlo je 30 članov posadke, preživela pa sta le 41-letna Španca Barreto Leon in 39-letni Epifanio Lopez, ki ju je skoraj povsem onemogla 20. januarja na odprtem morju našla japonska ribiška ladja, štiri dni po tem, ko so uradno prekinili obsežno iskalno akcijo. Brodolomca sta na splavu preživela 20 dni z minimalnimi zalogami vode in hrane v pločevinkah.

Vse do trenutka, ko so preživela člana posadke našli japonski ribiči, je večina domače javnosti verjela, da so ladjo ugrabili pirati. Lokacija izginotja ladje je bila namreč znotraj območja, kjer so bili aktivni pirati. Spet drugi so ugibali, da je ladjo uničila neeksplodirana podvodna mina iz druge svetovne vojne ali ponesreči izstreljeni torpedo oziroma raketa. Španca pa sta razkrila, da je na ladji prišlo do eksplozije.

Leon in Lopez sta imela srečo, ker sta se v času eksplozije nahajala na premcu ladje. Najprej sta zaslišala močno eksplozijo, nato pa še dve šibkejši, ki sta prelomili ladjo. Tanker je hitro začel toniti. Eden od preživelih se je nato hitro prijel za splav, drugi pa je priplaval do splava, na katerega ga je nato potegnil tovariš.

Nato so se začela nova ugibanja. Najbolj popularna je bila teorija, da so eksplozijo povzročili ostanki nafte v tovornem prostoru, ki je bil napolnjen z železovo rudo. Direktor norveškega podjetja je sicer ves čas trdil, da je bil tanker žrtev izbruha podvodnega vulkana. Ob tem pa se je nato v Jugoslaviji govorilo, da je podjetje samo potopilo tanker, saj si je obetalo visoke zavarovalne premije. To sta sicer uradno zanikali tako Norveška kot Jugoslavija, pa tudi različni strokovnjaki.

Glavni projektant ladje Mladen Klasić je zavrnil trditve, da je bila težava v dizajnu ladje. Povedal je, da je bil razlog za tragedijo varjenje na palubi ladje. Njegova predvidevanja sta potrdila tudi španska člana posadke, ki sta povedala, da je v trenutku eksplozije nekdo varil na palubi. Prvi kapitan ladje je sicer prepovedal varjenje med plovbo, vendar je krmilo v Braziliji prevzel drugi kapitan, ki pa očitno ni bil tako dosleden. Nedoslednost ga je stala življenja, na dno Tihega ocena pa je s seboj potegnil še 29 ljudi.

Dogodek pa očitno ni služil kot resen opomnik kapitanu sestrske ladje Berge Vanga, ki je izginila 29. oktobra 1979, prav tako na relaciji Brazilija–Japonska. Natančen vzrok nesreče ni znan, verjetno so eksplozijo povzročili ostanki nafte. Umrlo je 40 oseb. Po teh dveh nesrečah niso več gradili podobnih ladij in nafte niso nikoli prevažali skupaj z rudo.

Na nedavnem filmskem festivalu v Pulju so predvajali tudi dokumentarni film z naslovom Berge Istra, avtorjev Zorana Angeleskega in Dražena Majića. Film temelji na doslej še nevidenih arhivskih posnetkih, izjavah vpletenih ter tudi na usodi drugega tankerja Berge Vanga.
https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-izgnil-najvecji-jugoslovanski-tanker.html
https://www.regionalexpress.hr/site/more/postavljena-spomen-ploa-brodovima-berge-istra-i-berge-vanga

zoran13

DIRKE V PORTOROŽU

Slovenija ni imela dirkališča in zato tudi ne odmevnih mednarodnih dirk

Slovenija nikoli ni imela dirkališča in zato so se pri nas že v dvajsetih letih uveljavile gorske dirke (Ljubelj, pozneje Gorjanci), cestno-hitrostne dirke pa so bile omejene predvsem na mestne ulice.

Še največ tovrstnih dirk je bilo v prvih dvajsetih letih po 2. svetovni vojni: šlo je predvsem za motociklistične dirke, kjer so kot gosti nastopili tudi avtomobilisti. Dirke so prirejali v Kamniku, Škofji Loki, Mariboru, Velenju, leta 1951 tudi po središču Ljubljane.
To so bile dirke na nacionalni ravni, kjer so avtomobilisti vozili predvsem finančno dostopne fičke, mednarodno uveljavljenih prireditev z zvenečimi tujimi imeni pa Slovenija ni gostila.

Portoroške avto-moto dirke kot odgovor spektaklu v Opatiji

Izjema je vendarle obstajala. V začetku šestdesetih let je namreč koprsko društvo AMD Koper pod pokroviteljstvom Tomosa začelo organizirati avto-moto dirke v Portorožu.
To je bil odgovor na mednarodno uveljavljene avto-moto dirke v hrvaški Opatiji. Tudi na slovenski obali je bila proga na razdalji Portorož−Valeta−Lucija−Portorož zelo razgibana, tako tehnično zahtevna kot adrenalinsko privlačna s srhljivimi spusti, imela pa je tudi precejšnjo razliko v nadmorski višini.
"Dirka v Portorožu je name naredila posebej močan vtis, saj je bila to enkratna steza. Umeščena je bila ob morju od Lucije do Portoroža, potem je sledil dvig po ovinkih med mogočnimi drevesi in stenami do Valete in zelo hiter spust do Lucije. Zelo sem bil navdušen nad portoroško dirko, tako da je tudi to pozneje vplivalo name, da sem se tudi sam posvetil avtomobilskim krožnim dirkam," se dirke pred pol stoletja spominja Drago Božič, dirkač in organizator slovenskih krožnih avtomobilskih dirk.
Takrat sta ga v Portorož peljala oče in mama. Med gledalci dirke sta bila takrat tudi poznejši uspešen dirkač Sergej Fikfak in Franci Jerančič.

Formule so v Portorožu dosegle povprečno hitrost nad 100 kilometri na uro

Dirka v Portorožu z uradnim nazivom Velika nagrada Primorske je leta 1961 prvič gostila dirkalnike formule 3. Na 5,75 kilometra dolgi progi so vozili deset krogov, s povprečno hitrostjo 101,8 kilometra na uro pa je zmagal Avstrijec Rolf Markl s formulo cooper T56-ford.
Leto pozneje je na dirki sodeloval tudi Kurt Ahrens, ki je pozneje z brabhamom odpeljal štiri dirke v svetovnem prvenstvu formule ena in bil leta 1969 na VN Nemčije sedmi.

Jochen Rindt je bil v Portorožu drugi

Portorož in Slovenija sta na svojih avtomobilskih dirkah najbolj slavnega dirkača gostila 8. in 9. septembra 1963. Jochen Rindt je bil takrat sicer še dokaj neuveljavljeno ime, saj je svoj debi na dirkah formule ena opravil šele naslednje leto v Avstriji.

Rindt je v Portorož pripotoval skupaj s prijateljem Kurtom Bardi-Barryjem. Tega leta sta potovala po Evropi in vozila na različnih dirkah formule 3. Tudi v Sloveniji sta bila glavna favorita. Petnajst krogov sta s svojima cooperjema T67-Ford odpeljala v dobrih 50 minutah, Barry pa je bil od Rindta hitrejši za 38 sekund. Preostali dirkači so zaostali za več kot en krog, Barry je s časom 3:15,8 postavil tudi najhitrejši čas dirke.

Na spustu proti Luciji tudi tragična nesreča nemškega dirkača

Dirke formule 3 so v Portorožu med letoma 1961 in 1966 dobili Rolf Markl, Kurt Ahrens jr., Kurt Bardi-Barry, Jacques Bernusset in David Cole. Ta je 18. septembra 1966 najhitrejši krog na dirki postavil s povprečno hitrostjo 121 kilometrov na uro, kar je bilo pet kilometrov na uro hitreje od najboljšega motociklista.

Leta 1964 je sobotni trening zaznamovala tudi tragična nesreča, ko je na ravnem odseku med spustom proti Luciji s ceste odneslo Romana Dirschla, ki je vozil pod imenom Franz Muller. Nesreča naj bi se zgodila zaradi počene gume, Dirschl je življenje izgubil po trku ob drevo. Tekmovalci iz njegove ekipe na dirki zato niso nastopili.
https://siol.net/avtomoto/reportaze/jochen-rindt-v-portorozu-50-let-od-dirkanja-zvezdnika-f1-378412

zoran13

LUKA KOPER

ČEZOCEANKA GORICA

* Ladjedelnica: NAPIER &; MILLER Ltd.,GLASGOW, V. Britanija
* Leto: 1926
* B.T: 5.918 t
* NT: 3.737 t
* DWT/mt: 9.300 t
* Dolžina: 135,7 m
* Širina: 17,1 m
* Ugrez: 7,41 m
* Motor: J.Brown&Co., parni 4.eksp.,
* Največja hitrost: 9 vozlov

7.decembra 2022 mineva 64 let od prihoda prve ladje Gorice. Takrat so v koprskem pristanišču slavnostno odprli prvo, 135 metrov dolgo operativno obalo. Slabo desetletje kasneje so v luki s prihodom prvega vlaka, ki je v Koper pripeljal 60 vagonov sladkorja s Češkoslovaške, slovesno odprli tudi novo železniško progo Koper–Prešnica.

Zadnji mesec v letu je zares poseben mesec, a ne samo zaradi prazničnega vzdušja. Pred več desetletji so bili prebivalci Kopra priča prav posebnim, zgodovinskim dogodkom. Najprej je 7. decembra leta 1958 v pristanišče vplula prva ladja, devet let kasneje, 2. decembra 1967, je v Luko Koper pripeljal tudi prvi vlak. Ti dogodki so bili ključni predvsem za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije.

Gradili pristanišče, čeprav je oblast nasprotovala

A pot ustanovitve, gradnje in zagona pristanišča je bila nadvse zahtevna. Ker takratna jugoslovanska oblast ni dovolila gradnje luke, je Okrajni ljudski odbor Koper ustanovil Upravo za melioracijo koprskega zaliva. Ta se je nato preimenovala v Vodno skupnost Koper, ki jo je hitro po ustanovitvi prevzel Danilo Petrinja, ključni človek in mož, ki je pognal kolesje zagona pristanišča.

Kljub močnemu nasprotovanju republiških in zveznih organov so se odločili za ta projekt. Večji del finančnih sredstev vodne skupnosti so plačevali prebivalci slovenske Istre, del denarja so zbrali iz fonda, namenjenega delavcem. Delavci, zanesenjaki in vsi tisti, ki jim je Koper nekaj pomenil, so nato v kratkem času po načelu udarništva tudi zgradili koprsko pristanišče.

Čezoceanka Gorica iz Benetk

Zavrtimo čas nazaj in se vrnimo v 1. december leta 1958, ko je tovorni parnik Gorica, sicer last slovenskega ladjarja Splošna plovba Piran, v pristanišču Porto Marghera v Benetkah odložil svoj tovor. V naslednjih dneh je čezoceanko čakala pot proti domu, a še prej se je ustavila v piranski ladjedelnici, kjer so jo nato pripravili za slavje ob prvem vplutju v Luko Koper.

Več tisočglava množica je ladjo v koprskem pristanišču pričakala 7. decembra leta 1958 – takrat je Vodna skupnost iz Kopra predala v uporabo prvi del operativne obale, ki jo je sicer začela graditi dve leti prej. Ladja je po koncu slovesnosti odplula nazaj v Piran, kjer so jo več mesecev pripravljali za zadnjo pot na daljno Japonsko. Gorico so zgradili v škotskem Glasgowu davnega leta 1926, a jo je zatem kupila Splošna plovba Piran. Plovilo je poganjal 4-batni parni stroj, dosegalo je hitrost devetih vozlov.

Gradnja prvega in edinega tira

Priprave za projektiranje in gradnjo prvega tira so začeli vzporedno z načrtovanjem koprskega pristanišča, in sicer sredi 50. let prejšnjega stoletja. Ker takratne oblasti projekta niso podpirale, je nad investicijo bdela kar Luka Koper. Nasprotoval mu je celo prvi mož jugoslovanske države Josip Broz Tito, ki je med njegovo gradnjo decembra 1966 ukazal, da se sme graditi le proga Beograd–Bar.

A gradnje proge so se v Kopru lotili navkljub vsesplošnemu nasprotovanju. Delavci, ki so progo začeli graditi leta 1964, so namreč delali tudi po 12 ur dnevno, brez sodobne mehanizacije. Ker je bila organizacija dela odlična, je izvajalec del, Skupnost železniških podjetij, za izgradnjo potreboval dobra tri leta. Z 31,4 kilometra dolgo železniško progo se je koprsko pristanišče lahko vključilo v evropski železniški sistem in tako naredilo nov velik korak v smeri razvoja.

Prvi tir je še danes polno operativen, a zaradi hitrega razvoja slovenske in globalne logistike kmalu ne bo več zmogel zadostiti potrebam in zahtevam, ki jih diktira trg. Zato je ključnega pomena takojšnja izgradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper in čim prejšnja dograditev dodatnega železniškega tira. 27,1 kilometra dolga tirna povezava bo prinesla zagotovitev sodobne, zmogljive železniške navezave tovornega pristanišča Koper na železniško omrežje v Sloveniji in posledično tudi na širše evropsko železniško omrežje. Dela na drugem tiru naj bi zaključili predvidoma konec leta 2026.

Prihod prvega vlaka pospremil tudi Tito

Prvi vlak, ki je 2. decembra 1967 slovesno odprl novo progo, je s Češkoslovaške pripeljal 60 vagonov sladkorja. Takrat je v Koper z modrim vlakom prispel tudi takratni jugoslovanski vodja Tito in izrekel znamenito misel: "Ni Hamburg, ampak bo!". Tito se je kljub prvotnemu nasprotovanju v Kopru zadržal kar štiri ure in pol ter pohvalil gradnjo.
Danes po železniških tirih v in iz Luke Koper potuje skoraj 60 odstotkov vsega pretovorjenega blaga. 55 let od prihoda prvega vlaka v pristanišču letno sprejmejo približno 21.000 vlakov.
https://www.regionalobala.si/novica/skok-v-zgodovino-64-let-od-prve-ladje-55-let-od-prvega-vlaka-foto
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/flota_pretekle.html
http://www.splosnaplovba.com/

zoran13

POZEJDONKA

Je posebna morska trava, ki se razteza od Rude v Izoli, pa vse do rta Ronek v Kopru. Zaradi tega, ker je zaščitena in zelo ogrožena, so tudi na tem območju prepovedane vse gradnje in posegi v morje, saj bi s tem uničili to edinstveno morsko travo.

Večja zaplata morskega travnika pozejdonke (Posidonia oceanica), ki se razteza med Izolo in Koprom, je verjetno ena izmed največjih zanimivosti morske biodiverzitete, ki jo premoremo v slovenskem morju. V bistvu je edini morski travnik te vrste daleč naokoli.

https://www.traven.si/traven/index.php?option=com_k2&view=item&id=259:rastisce-pozejdonke&Itemid=1484
https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2014/03/2017_4_2_zlozenka_vranjek_SLO.pdf

zoran13

JESENSKO PETJE

Okoli našega doma je veliko ptičjega petja, razoraznih šumov in nasploh zvokov, ki jih ne znamo umestiti v naravo. Velikokrat mislim, da se je oglasila sinička, pa se je plavček, drugič me spet zanima, kako se oglaša taščica, ki sem jo videl v grmju in vedno pride, ko ji potrosim drobtine. Potem mi je znan zvok kukavice, spoznam tudi pesem vrane in še posebej kos, ki se pod večer oglaša iz najvišjih vej v bližini. Da ne govorimo o znani pesmi čuka ter čebljanju domačih vrabčkov. Pa zvok golobov in jerebic, kakšen krat pa se mi zgodi, da slišim znani zvok fazana, ko se s kolesom vozim po Parenzani do Strunjana ali še dlje. Za to pa je vedno lepo in poučno prisluhniti živalim, ki nas obkrožajo, morda pa nam hočejo s tem marsikaj povedati, samo prisluhniti jim moramo...

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ogla%C5%A1anje_ptic
https://www.rsg.si/2022/01/24/zacela-se-je-akcija-ptice-okoli-nas/
https://play.google.com/store/apps/details?id=com.winnyringtones.birds&hl=sl&gl=US
https://www.facebook.com/events/muzej-in-galerije-mesta-ljubljane/glasovi-ptic/2764739046890938/
https://www.gnezdilnice.si/index.php?path=tascica
https://www.youtube.com/watch?v=hqtIxCydT5w&t=9s
https://www.youtube.com/watch?v=kY77boQedBo

zoran13

JADRANSKI SUSRETI

To je bila nova zabavna oddaja programa Televizije Zagreb (TVZ), pod imenom "Jadranski susreti", začela je 23.07.1971 leta s prenosom iz Korčule med ekipo Korčule in Vele Luke. Finale te oddaje je bilo petdeset dni kasneje 3.septembra 1971 leta med Umagom in Trogirjem.
Najpopularnejši zabavni program TVZ je nastal na podlagi predloga urednika zabavno glasbenega programa Saše Bjelousova. Tukaj je šlo pravzaprav o kmečkih športnih igrah, ki so temeljile na pomorski tradiciji, igrami s potezanjem vrvi in plezanja na jambor do vrha po pršute. Uredniki so bili Miro Mahelič in Lazo Goluža, ki je bil scenariist ter avtor iger, uredniki Borut Hvala iz Slovenije, Mario Kalebota in najdlje Ivan Hetrich, voditelji Ljubo Jelčić in Mladen Delić, zatem pa Helga Vlahović in Oliver Mlakar.

To so bila zlata osemdeta, na vseh področjih dela in življenja. Tudi v Izoli smo se pripravljali za poletne igre "Jadranski susreti", med obalnimii mesti, takrat smo hoteli vsi tekmovati, zato se je vedno izbiralo najboljše športnike in športnice, ki so potem resnično tekmovali v vseh zvrsteh. Med najbolj zanimivimi je bilo vlečenja vrvi "štrika" in plezanje po jamboru do pršutov, ki si jih je kasneje razdelila zmagovalna ekipa, pa saj jih je bilo toliko, da je vsak dobil kakšen košček.

Spominjam se, da je naša ekipa Izole tekmovala v polfinalu leta 1978 v Opatiji in izgubila z ekipo Poreča s tesnim izidom 13:12, tako, da se je v finale uvrstila ekipa Poreča.
https://ne-np.facebook.com/100063522348415/videos/154570981371964/?__so__=permalink
https://www.youtube.com/watch?v=Im70pNrKIgU
https://www.youtube.com/watch?v=7dNlw44S9Jw
https://www.youtube.com/watch?v=pveUEUkpVOI
https://www.youtube.com/watch?v=aDetLJt3rBg
https://www.youtube.com/watch?v=aGLQ6aJnQNE
https://www.youtube.com/watch?v=5MutEogD1rY&t=1s
https://www.youtube.com/watch?v=8eg_HxtM-to
https://www.youtube.com/watch?v=3_zRmfvx3tM

zoran13

NORWEGIAN EPIC

Dolžina: 329 metrov
Širina: 52 metrov
Teža: 155.873 GRT
Potnikov: 4.100
Posadka: 1.724

Za potniški terminal koprskega pristanišča je bil oktober najbolj prometen mesec doslej. Prispelo je 18 ladij s skupaj nekaj več kot 20.000 potniki. Priplula je tudi največja potniška ladja doslej. To je 330 metrov dolga Norwegian Epic, ki je v soboto po podatkih Luke Koper pripeljala 4500 turistov. Z več vidikov je rekordna tudi celotna sezona.

Norwegian Epic je bila ob dokončanju leta 2010 tretja največja ladja za križarjenja na svetu in je stala več kot milijardo evrov. Skoraj 156.000 bruto registrskih ton prostornine je razdeljeno na 19 palub. Poleg potnikov prevaža tudi približno 1500 članov posadke.

Prejšnja rekorderka koprskega potniškega terminala je bila Norwegian Viva, ki je prispela 3. septembra letos. 19. septembra so v Kopru proslavili tudi prihod milijontega ladijskega turista, 5. oktobra pa so postavili še en rekord, saj so bile hkrati v pristanišču privezane štiri ladje za križarjenja.

V oktobru se je za postanek v Kopru odločilo sedem ladjarjev, to so Norwegian cruise line, Oceania cruises, Fred Olsen Cruise Line, Azamara, Marella Cruises, Viking Cruises in Regent Seven Seas cruises.

Če se bo sezona, ki se je začela 1. aprila, nadaljevala po načrtih, bo do 23. decembra prispelo 81 potniških ladij s kapaciteto 124.000 potnikov. Število prihodov bo tako za tri preseglo rekordno leto 2019. Lani so zabeležili 65 prihodov ladij za križarjenja.
https://www.regionalobala.si/novica/ste-jo-videli-v-koper-priplula-najvecja-potniska-ladja-doslej-foto
https://www.regionalobala.si/novica/na-koprskem-potniskem-terminalu-pricakali-milijontega-gosta-to-je-bila-alice-moore-iz-teksasa-foto
https://www.ncl.com/fr/en/cruise-ship/epic?CID=PS_DIG_NA_BRA_GOO_NA_NA_SHIPEPI_NA_NA_CEU700000002478908-71700000099573428-58700007999334780-norwegian+epic&gclid=EAIaIQobChMIh4OK5qWgggMV7DkGAB1dAwi_EAAYASAAEgLsV_D_BwE&gclsrc=aw.ds
https://www.ncl.com/fr/en/cruise-ship
https://www.youtube.com/watch?v=NmPl8pW6tcw&t=3s

zoran13 · Objavljeno: 05 Nov 2023 00:08 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

DNEVI BAKALAJA V IZOLI

Jed, ki je bila v preteklosti pogosto na krožnikih prebivalcev Istre

V enajstih izolskih gostilnah in restavracijah od 3.novembra do 19. novembra ponujajo na različne načine pripravljeno polenovko oziroma narečno bakala, ki je bil v preteklosti nepogrešljiv del istrske kuhinje. Dnevi bakalaja so zadnji od kulinaričnih festivalov, ki jih je letos priredilo Turistično združenje Izola.

Kot poudarjajo organizatorji, je bakala več kot hladna predjed oziroma ribji namaz. Jed, pripravljena iz posušene severnomorske ribe trske, je bila v preteklosti pogosto na krožnikih prebivalcev Istre, predvsem v postnem času pred božičnimi ali velikonočnimi prazniki.

V nekaterih izolskih gostinskih lokalih bodo v prihodnjih dveh tednih ponujali bakala tudi na drugačne načine, kot jih imajo v redni ponudbi. Kot poudarjajo v turističnem združenju, je veliko istrskih gostincev zavezanih ohranjanju tradicije in pripravljanju enostavnih, pristnih jedi. Zato bodo na pristen istrski način pripravili tudi bakala.

Kulinarika je tisti motiv, ki k obisku Izole vabi celo leto, menijo v Turističnem združenju Izola. Kot so spomnili, so na spletni strani Visit Izola predstavljene razne kulinarične zgodbe, recepti in predstavitve ponudnikov.

Fast Food Veni, Gostilna Doro, Gostilna Korte, Gostilna Manjada, Gostilna Ribič Izola, Gostilna Sidro, Gostilna Perla, Gamberin, Restavracija Hotela Marina Izola, Restavracija Parangal

https://www.regionalobala.si/novica/v-izoli-dnevi-bakalaja-jed-ki-je-bila-v-preteklosti-pogosto-na-kroznikih-prebivalcev-istre
https://www.facebook.com/VisitIzola/posts/765775545588978?ref=embed_post

zoran13 · Objavljeno: 11 Nov 2023 23:03 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

MORIGENOS AKADEMIJA

Priložnost za mlade navdušence nad delfini, s strokovnjaki tudi na teren

Morigenos – Slovensko društvo za morske sesalce vzpostavlja lastno akademijo, v okviru katere bodo mladi imeli možnost aktivno sodelovati v dejavnostih, ki ne koristijo samo okolju, ampak tudi njihovemu osebnemu razvoju ter jim ponuditi prostor za kakovostno preživljanje prostega časa.

Potekala bo v Centru za delfine v Piranu, ki je začel z delovanjem to poletje, udeleženci pa bodo sodelovali tudi na terenskih dogodkih. Pod vodstvom strokovnjakov bodo mladi v letu 2024 na šestnajstih srečanjih pridobivali uporabne veščine ter sodelovali v razpravah in delavnicah o pomembnih okoljskih in družbenih temah.

Sodelovanje v Morigenos akademiji je za vse udeležence brezplačno. To mladim omogoča neprecenljivo priložnost, da razširijo svoja znanja, se zavzamejo za ohranjanje narave in postanejo ambasadorji pozitivnih sprememb.

Društvo Morigenos je za izvedbo izobraževalnega projekta Morigenos akademija pridobilo evropska sredstva, projekt je bil namreč prepoznan in izbran med mnogimi v sklopu razpisa za podporo manjših in srednjih projektov v okviru programa Impact4Values.

Dijaki srednjih šol in učenci iz osmih ter devetih razredov osnovnih šol so vabljeni, da se čimprej prijavijo, saj je število prostih mest omejeno. Rok za prijave je postavljen na 1. december 2023. Dodatne informacije o projektu in kako se prijaviti so dostopne na njihovi spletni strani, lahko pa se obrnete direktno na njih prek e-pošte morigenos.center@gmail.com oziroma pokličite na 031 771 077.

URNIK:
sre – pet in zadnja sobota v mesecu (10:00 – 16:00)
Spoznajte skrivnostni svet delfinov, prisluhnite zvokom morja in morskih živali ter se preizkusite v veščinah morskih raziskovalcev.

POSVOJITE DELFINA

Posvojite delfina iz slovenskega morja in podprite varstvo delfinov in njihovega okolja v severnem Jadranu.

S posvojitvijo delfina nam boste pomagali pri raziskovanju morskih sesalcev v Sloveniji in severnem Jadranu. Prav tako želimo s to akcijo z vami deliti naše veselje, znanje in izkušnje iz sveta teh neverjetnih živali ter opozoriti na pomembnost varstva morskega okolja.
Posvojitev je simbolična; za delfina, ki ga boste posvojili, vam ne bo treba kakorkoli skrbeti, saj bo še naprej svobodno plaval v našem morju.

Posvojite lahko enega ali več od 10 delfinov, ki se na tem območju zadržujejo najpogosteje in se nam zaradi svojega vedenja zdijo najzanimivejši. Danes z območja slovenskih in okoliških voda poznamo nekaj čez 150 različnih delfinov, približno polovico pa jih videvamo redno.

Z donacijo, ki jo boste prispevali za enoletno posvojitev delfina, boste finančno podprli naše delo in s tem pripomogli k ohranjanju našega morja in njegove biotske raznovrstnosti.
Donacija je poljubna, pripravili pa smo nekaj primerov, kako nam lahko pomagate:
* donacija v višini 30 € pokrije strošek poldnevnega dela na terenu z raziskovalnim plovilom,
* donacija v višini 60 € pokrije strošek celodnevnega dela na terenu z raziskovalnim plovilom,
* donacija v višini 90 € pokrije strošek nakupa daljnogleda, ki je nujen pripomoček za naše delo.
https://www.regionalobala.si/novica/v-piran-prihaja-morigenos-akademija-priloznost-za-mlade-navdusence-nad-delfini-s-strokovnjaki-tudi-n
https://www.morigenos.org/
https://www.morigenos.org/posvojite-delfina/
https://www.regionalobala.si/novica/v-piran-prihaja-morigenos-akademija-priloznost-za-mlade-navdusence-nad-delfini-s-strokovnjaki-tudi-n

zoran13 · Objavljeno: 16 Nov 2023 00:23 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SEČOVELJSKE SOLINE - I.

JESEN - 53.dan:

FLAMINGI

Plamenci so ponovno obiskali Krajinski park Sečoveljske soline. Očarljivi prizor je navdušil mnoge.

Jata 150 plamencev (Phoenicopterus roseus), ki jih bolje poznamo pod imenom flamingi, je za kratek čas graciozno pristala na območju parka.

"Nepozabnih 20 minut preživetih v družbi teh lepotcev," je o flamingih, znanih po svojem osupljivem roza perju, zapisal uporabnik Facebooka in ob tem podelil dih vzemajoče fotografije.
https://www.regionalobala.si/novica/prizor-ki-je-navdusil-mnoge-plamenci-so-ponovno-obiskali-secoveljske-soline-foto
https://www.facebook.com/photo/?fbid=24185674334380521&set=pcb.24185704651044156

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli