Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 25 Apr 2023 23:02 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

TOMOS & Co.

EUROSPIN ?

V Kopru bo v prihodnjih mesecih zrasla še ena prodajalna Eurospina. Zanjo je trgovec lani od Hidrie kupil približno hektar zemljišča, na katerem so pred dnevi začeli rušiti izpraznjene in propadajoče nekdaj Tomosove objekte. Poslovili so se tudi stari iglavci, ki so bili novim gospodarjem očitno v ...

Tomos je bil ustanovljen julija leta 1945, in sicer s podpisom sklepa o ustanovitvi tovarne motornih koles v Sežani. Že oktobra istega leta se je slovenska vlada odločila za gradnjo tovarne v Kopru, saj je Koper postajal glavno središče primorske industrije. Od samega začetka je Tomos izdeloval robustna motorna kolesa, primerna za neurejene in strme ceste. Kar nekaj časa so motorna vozila sestavljali v začasnih prostorih. Leta 1959 pa je novo tovarno v Kopru uradno odprl predsednik SFRJ Josip Broz – Tito.

Prvi izdelek, ki ga je Tomos predstavil javnosti, je bil motor Tomos Puch SG 250. Že v prvem letu delovanja so sestavili tudi 124 skuterjev RL in kar 100 mopedov. Tomos je svoje moči zelo hitro usmeril v lasten razvoj serijskih modelov. Začetki lastnega razvoja mopedov segajo v pozna 50. leta, ko so nastajale številne izpeljanke modela Puch MS 50. Tako imenovani Colibriji so imeli oznako VS 50. Najuspešnejši med njimi pa je bil Colibri tip 12.

V začetku 60. let se je Tomos osredotočil izključno na izdelavo dvotaktnih motorjev. Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila najplodnejše obdobje Tomosa. Že na začetku 70. let so se namreč v Tomosu pričele prve priprave na izdelavo avtomatikov lastne konstrukcije. Nastal je Automatic A1, za katerega so v celoti izpopolnili motor z eno prestavo in ga vgradili v prirejeni cevni okvir starega avtomatika. Leta 1973 je nastal tudi Avtomatik A3. Avtomatik A3 je predstavljal pomembno prelomnico, saj so se Tomosovi motorji prav s tem jeklenim konjičkom začeli tudi na pogled ločevati od licenčnih Puchovih.

Med mladimi so v 70. letih postali zelo priljubljeni mopedi iz družin A-OS, A-ON in APN. Zlasti motorna vozila iz družine APN so mlade najbolj navduševala. Med drugim so v sedemdesetih naredili tudi prve Colibrije, ki so že imeli vgrajen motor Tomosove lastne konstrukcije (Colibri 14V).
Novi mejnik v razvojni dejavnosti so s seboj prinesla 80. leta, ko je Tomos posodobil celoten program dvokolesnih vozil. Prav posebno pozornost so z novim programom namenili tudi zmanjšanju hrupa in škodljivih snovi v izpuhu. Tako je nastal APN 6. Predstavnik nove generacije tomosovih motornih koles pa je postal BT 50 iz leta 1985. Kasneje so na osnovi tega modela izdelali model ATX 50C v terenski izvedbi. Leta 1998 poleg avtomatikov A3 torej zasledimo še ATX 50C, dve izvedbi APN 6, nov Colibri in TX5, ki je bil moped za otroke v kros izvedbi. Programu se je nato pridružil še Flexer.
Koprsko podjetje Tomos tako uspešno deluje že 61 let. Omeniti velja, da je Tomos med leti 1998 in 2016 postalo sestavni del korporacije Hidria. Ključni trgi za podjetje so: Nizozemska, države Beneluksa, Hrvaška, Srbija, Makedonija in nenazadnje tudi Slovenija.

Motorji, ustvarjeni za progo

Že leta 1956 so v Tomosu oblikovali ekipo dirkačev, ki se je še isto leto udeležila mednarodne dirke v Leningradu in osvojila prvo mesto v razredih 125 cm3 in 250 cm3. Na Tomosovo pobudo so leta 1959 prav na mednarodnih moto dirkah v Portorožu uvedli posebno kategorijo motornih koles prostornine do 50 cm3. Dirkalni Tomos Colibri je bil pionir cestno-hitrostnih dirk v tem razredu in je na tej dirki zmagal s povprečno hitrostjo 93 km/h. Leta 1960 se je Tomosova ekipa udeležila prvih tekmovanj v tujini. Tomosovi dirkalniki so zmagovali in zanimanje za Tomosove motocikle je temu primerno tudi naraščalo.
Zaradi velikega zanimanja za dirkalna motorna kolesa prostornine 50 kubičnih centimetrov doma in v tujini so v Tomosu leta 1962 izdelali prvo serijo dirkalnih motornih koles tipa D-5 in jo leta 1964 še posodobili.

Kot je zapisano na uradni spletni strani Tomosa, je mednarodna motociklistična zveza leta 1969 omejila najmanjšo dovoljeno težo dirkalnih motornih koles na 60 kg in največje število prestav na 6. Temu so se v Tomosu prilagodili z razvojem novega dirkalnega motornega kolesa D-6-S. Tomosova ekipa je z novim dirkalnikom nastopala na državnem prvenstvu Jugoslavije že leta 1968, leto kasneje se je udeležila tudi dirk za svetovno prvenstvo. Italijanski voznik Gilberto Parlotti je z njim leta 1969 in 1970 osvojil italijansko državno prvenstvo. Prav tako je leta 1970 Tomos osvojil naslova državnih prvakov v cestnohitrostnih motorističnih dirkah Švedske in Finske.
Potem ko je leta 1975 po 13 letih Tomosu naslov državnega prvaka odvzel nemški Kreidler, so v Tomosu nekaj let razvijali nova cestnodirkalna motorna kolesa. “Specialke”, kot so jih imenovali, so dopolnjevali in izpopolnjevali od modela GP (grand prix), GP 77 do GP 78 … Sledil je model GP 79, ki je na testiranjih na letališču Grobnik dosegel najvišjo hitrost, okoli 204 km/h, a ga zaradi izboljšav, ki po predpisih niso bile veljavne, na dirkah niso smeli uporabiti. Sezona 1983 je bila zadnja, ko je na dirkah za svetovno prvenstvo motornih koles sodeloval razred s prostornino motorja do 50 cm3.

Na Tomosovih motociklih so se kalili tudi najboljši slovenski vozniki

30. 11. 2004 se je zbrala komisija za hitrostni motociklizem, ki je na seji obravnavala tudi predlog podjetja Tomos Koper, ki naj bi ponudilo voznikom pogoje za nastop v pokalu Tomos v razredu Supermotard 125 ccm. V zapisniku je zapisano takole:
Tomosu so bili postavljeni naslednji pogoji:
– prvi dve leti za voznike niso potrebne licence
– vozniki plačajo organizatorju prijavnino, ki jo določi organizator v višini največ 10.000,00 Sit (takrat smo imeli še tolarje)
– v program se uvede 8 dirk v Sloveniji
Tovarna Tomos je ponujene pogoje sprejela in navedla kaj ponuja sama:
– motorno kolo Tomos z motorjem Yamaha 125 ccm ter komplet oblačil
– starost sodelujočih – letnik 1985 do 1991
– nagrade: na posameznih dirkah pokali, na koncu prvenstva zmagovalcu pokal, v trajno last zmagovalno vozilo, drugi- in tretjeuvrščeni prejmeta mopede Tomos
– Tomos poskrbi za infrastrukturo na dirkah z dvema šotoroma in svojo ekipo
– poskrbi za obveščanje v medijih glede izbora voznikov in vse v zvezi s tem

Po nekaj pomislekih so naposled le dali zeleno luč Pokalu Tomos. Tomos se je tako z letom 2005 vrnil na tekmovalna pota. Mladi pa so končno dobili priložnost stopiti v stik s svetom, kjer vas objame cunami adrenalina in poezija izpušnih cevi. Tako so se na Tomosovih motociklih preizkusili vozniki kot so: Uroš Nastran, Jan Habat, Alen Malnar, Matevž Hribar … Poleg naštetih voznikov sta se na Tomosovih motociklih kalila tudi Marko Ukota in Tine Saražin iz Kopra. Slednji je v svoji dirkaški karieri, ki jo je začel prav na Tomosovem motociklu, dosegal zavidljive rezultate (državni prvak – 2006, podprvak Tomos cup – 2007, prvak prvenstva Triveneto v kategoriji Expert – 2010, tretji v kategoriji top Class za prvenstvo Triveneto – 2012, podprvak prvenstva Triveneto Top class 2013, 2014 …). V letu 2015 pa je osvojil kar tri prvenstva, in sicer Slovensko državno prvenstvo, Srbsko državno prvenstvo in prvenstvo Alpe Adria.
https://ekopercapodistria.si/kultura/tovarna-tomos-zgodba-o-uspehu/
sl.wikipedia.org/wiki/Tomos

MISEL DNEVA

Te dni smo Koprčani žalostni. Pred leti smo bili, ko je na Tomosu gorelo, danes pa, ko rušijo in briđejo vse, kar je še od Tomosa ostalo.
Stevo Vujič, eden od skrbnikov Tomosove dediščine
Primorske novice, 17.april 2023
www.primorske.si

zoran13 · Objavljeno: 29 Apr 2023 22:23 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PETRA L

Globalna težnja po večjih količinah obnovljive električne energije pospešuje gradnjo velikih vetrnih polj tudi na morju, to pa kljub mnogim preventivnim ukrepom povečuje nevarnosti za gost ladijski promet. Ta še vedno ostaja gonilna sila svetovne trgovine.

V Severnem morju nad Nemčijo je prišlo do nenavadne in do zdaj domnevno prve pomorske nesreče, v kateri je tovorna ladja trčila v vetrno turbino. Do trka je prišlo 45 kilometrov od obale. Ladja je trčila v turbino, ki je sicer v lasti danskega podjetja Ørsted.

Ladja z imenom Petra L je dolga 74 metrov in stara že skoraj 40 let, na njej pa je bilo v času trka 1.500 ton pšenice. Ladja je bila poškodovana in vanjo je začela stekati voda, vseeno pa ji je uspelo pripluti do nemškega Emdna. V trčenju ni bil poškodovan nihče od članov posadke.

Vzrok nesreče za zdaj še ni znan, lokalne oblasti pa bodo preverile vse okoliščine dogodka in predvsem, ali je do trčenja prišlo zaradi morebitnih navigacijskih oziroma krmilnih nepravilnosti na ladji.
https://siol.net/avtomoto/novice/pa-se-je-zgodilo-ladja-je-trcila-v-vetrno-turbino-video-605366

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jul 2023 07:08; skupaj popravljeno 4 krat

NAFTA & Co.

HOTEL DELFIN

Ni steklo do 3000 litrov, ampak kar do 30.000 litrov nafte

Skoraj pet mesecev po izlitju nafte iz podzemnega rezervoarja hotela Delfin je jasno, da okrog božiča v okolje ni odteklo 3000 litrov nafte, kot so sprva menili v hotelu Delfin, ampak tudi do desetkrat več. Ker gre za nesrečo, pri kateri lahko v okolju nastane škoda, razlito nafto od včeraj ...

Šele naknadno smo ugotovili, da je prišlo do večdnevnega puščanja nafte zaradi napake pooblaščenega servisa podjetja, ki je izvajalo ...
https://www.primorske.si/primorska/istra/ni-steklo-do-3000-ampak-kar-do-30000-litrov-nafte

HOTEL DELFIN - I.

Pretekli četrtek smo od sprehajalcev prejeli informacijo in video posnetke, da so opazili naftne madeže v morju v izolski marini. Kot nam je sporočil direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec, »naftni madeži niso posledica izlitja nafte iz ladij, ampak so kopenskega izvora. Gre za posledice okoljske nesreče iz preteklega decembra. Meteorske vode ob nalivih dvigajo in spirajo ostanke razlitja nafte v pristanišče.« Konec preteklega decembra se je zaradi puščanja ventila za regulacijo tlaka nafte v Hotelu Delfin ta prek meteornega kanalizacijskega jaška izlila v Marino Izola in povzročila večje onesnaženje morja.

O zadevi smo povprašali tudi območno okoljsko inšpekcijo, ki nam je sporočila, da je »inšpektor območne enote Inšpektorata za okolje in energijo iz Kopra zaradi informacije iz izolske marine o onesnaženju morja z oljnimi madeži ponovno opravil izredni nadzor izliva kurilnega olja iz sistema ogrevanja hotela Delfin. Na kraju samem je bilo v morju v Marini Izola na lokaciji pomola D videti madeže izlitega kurilnega olja. V morju je bila postavljena lovilna pregrada in večje število pivnikov. V zraku je bilo čutiti vonj po naftnih derivatih.«

V času inšpekcijskega pregleda je bil prisoten tudi vodja vzdrževanja Hotela Delfin, ki jim je pojasnil, da je ocenjena količina izpuščenega kurilnega olja zaradi okoljske nesreče, ki se je zgodila v decembru leta 2022, približno 20.000 litrov. Odstranilo se je približno 5000 litrov kurilnega olja, preostala količina pa se še vedno nahaja v zemljini, ki se predvsem v času padavin izpira v morje. Takoj po zaznavi oljnih madežev v morju so jih zajezili s pregradami, zajezeno kurilno olje pa odstranjujejo z večjim številom pivnikov oziroma jih po njihovem naročilu odstranjuje tudi podjetje Eko plus. »Opravili smo tudi sondiranje ter redno in preventivno čistimo vse meteorne vode in kanalizacijo, da takoj odstranimo vsako najmanjšo sled kontaminacije. Kljub temu smo ugotovili, da ukrepi niso dovolj učinkoviti in iščemo ustrezne rešitve. Kontaktirali smo že nekaj podjetij v tujini kot doma, ki imajo izkušnje na tem področju, da nam pri tem svetujejo in pomagajo. Hotel Delfin želi onesnaževanje čimprej sanirati, saj želi živeti v sožitju z naravo, ki je tudi naša neposredna okolica in nam to veliko pomeni,« je med drugim povedal direktor Hotela Delfin Miloš Milivojević.

V hotelu pa poleg naštetih aktivnosti in ukrepov iščejo tudi zelene rešitve. V letošnjem letu želijo zmanjšati porabo goriva in ga nadomestiti z ustreznejšimi, bolj zelenimi alternativami. Inšpekcijski postopek zaenkrat še poteka.
https://megafon.si/pisemo/zakaj-so-v-marini-izola-spet-naftni-madezi/

HOTEL DELFIN - II.

Je nafta sredi Izole res zasebna stvar?

Ravnanje hotela Delfin Zveze društev upokojencev Slovenije po izlitju nafte v Izoli je šolski primer zgrešenega upravljanja ob okoljski nesreči, pri kateri okolju grozi tudi škoda. Pri tem pa nimamo v mislih odzivov hotelskega vodstva okrog lanskega božiča, ko je najverjetneje prišlo do izlitja nafte iz njihovega podzemnega rezervoarja, ampak dogajanje po 30. decembru in še bolj po mesecu zatem.

Na predzadnji dan lanskega leta je izolska Komunala ugotovila, od kod je uhajala nafta, in po tedanjih ocenah hotelskega vodstva je iz rezervoarja odteklo približno 3000 litrov. Stekli so v zemljo, od tam v odtok meteorne vode in končali na gladini morja nasproti hotela, torej v izolski marini. Od tam so jih valovi, tokovi in vetrovi odnesli proti Srednji šoli Izola, naprej proti mandraču in še kam. Koliko litrov nafte je takrat tavalo po izolskem akvatoriju, lahko samo ugibamo, toda bolj pomembno je, da direktor hotela Miloš Milivojević zdaj pravi, da so že konec januarja ugotovili, da so jim iz rezervoarja ušle bistveno večje količine, kar 30.000 litrov nafte.

Če odmislimo vprašanje, kako niso tega v hotelu z 220 sobami sredi kurilne sezone že prej opazili, saj je razlika desetkratna, se ne moremo ne vprašati, kako ni odgovorna oseba hotelskega podjetja pomislila, da utegne 30.000 litrov nevarne snovi povzročiti škodo v okolju. Kajti v tem primeru bi se moral direktor po naši zakonodaji obrniti na agencijo za okolje, medtem ko se je sam do 12. maja odzval le na klic okoljskega inšpektorja. Sporno je tudi, da ta odgovorna oseba ni pomislila, da tako obsežno razlitje nafte ne zadeva samo njihovega podjetja, ampak tudi njihove sosede, vodstvo občine in Izolane. Saj vendar izlita nafta po vsakem nalivu konča v marini, skozi katero vodi priljubljena izolska sprehajalna pot, na gladini morja, ki je javno dobro, pa jo je - v obliki madežev, na katerih se ustvarjajo mavrice - zlahka videti in prepoznati.

Čeprav je nafto mogoče tudi vohati, je Milivojević ves ta čas zavajal javnost, naj sam v teh dneh še tako vneto trdi, da je seznanjal pristojne službe in dajal prednost sanaciji okolja. A bližajoča se kopalna sezona bo svojevrsten test tudi zanj, ne samo za Izolane in turiste, saj gostje hotela, ki s sabo pogosto pripeljejo tudi vnuke kratkohlačnike, radi obiskujejo kopališče Delfin. To pa je od marine le kakšen meter stran. Bo to dovolj, da se bo kopališče ognilo zaudarjajočim mavričnim madežem?
https://www.primorske.si/mnenja/komentarji/je-nafta-sredi-izole-res-zasebna-stvar

HOTEL DELFIN - III.

RAZKRIVAMO: To je zgodba Izolana, ki je prvi prijavil razlitje nafte že 26. decembra lani

Čeprav na Inšpektoratu za okolje in energijo zatrjujejo, da so bili o izlitju kurilnega olja v Izoli obveščeni šele 30. decembra 2022 s strani Operativnega klicnega centra (OKC), pa dokumenti in fotografije, ki smo jih pridobili v uredništvu s strani Izolana razkrivajo, da je bila prva informacija o tem, da v morje izteka nafta, inšpektoratu posredovana kar štiri dni prej. Zakaj se pristojni niso odzvali takoj po prejemu prijave in ali bi lahko bila razsežnost ekološke nesreče ob hitrem ukrepanju manjša?

V uredništvo nas je poklical Izolan, ki nam je posredoval fotografije in dokument, s katerimi je podkrepil svoje pričevanje, da je bil prvi, ki je iztekanje nafte poskušal prijaviti različnim inštitucijam in to že 26. decembra 2022.

Izolan, ki se je s partnerko v tistih dneh večkrat sprehajal ob obali, je madeže na morski gladini opazoval že več dni, ko se je tudi sam začudil, da očitno nihče ne reagira. Poskušal je ugotoviti, komu lahko sploh videno prijavi, zato je 26. decembra poklical Upravo za pomorstvo oziroma Sektor za varovanje obalnega morja, ki je v državi pristojen za ukrepanje ob nenadnem onesnaženju morja. Vodja sektorja Arturo Steffe mu je ob tem dejal, naj kar sam pokliče telefonsko številko 112 ter prijavi madeže.

Zakaj tega ni Steffe storil sam, smo ga vprašali in ali je res dolžnost navadnih občanov, da kličejo na različne številke ter iščejo 'uradno zadolženega' za prijavo okoljskih nesreč? Steffe je odgovoril, da je takšen "uradni postopek". Pojasnil je še, da so bili na lokaciji naslednji dan, torej 27. decembra, vendar niso mogli ugotoviti vira razlitja; prva ocena je bila, da gre za manjšo količine nafte iz kakšnega plovila ter da bi se nafto lahko odstranilo v nekaj dneh že zgolj s pomočjo pivnikov. Da gre za razlitje nafte iz podzemne cisterne Hotela Delfin in to za izjemno velike količine, pa po besedah Steffeta ni bilo možno ugotoviti.

Tudi v Hotelu Delfin zatrjujejo, da o izlitju kurilnega olja niso vedeli ničesar, dokler jih o tem ni obvestila Komunala Izola, kar se je zgodilo 30. decembra. "Ko se je ugotovil izvor puščanja, smo nemudoma poklicali klicni center – organ pristojen za obveščanje – na telefon 112 ter hkrati nemudoma izvedli nujne ukrepe, da se je takoj preprečilo nadaljnjo puščanje," pojasnjujejo in dodajajo: "O izlitju smo obvestili vse pristojne inštitucije, gasilce, inšpektorja za okolje, civilno zaščito, Sektor za varovanje obalnega morja (SVOM), Dravo in policijo." Pa vendar je nafta iztekala v morje po vsej verjetnosti vsaj teden dni, preden so v hotelu sploh opazili, da se nekaj dogaja, četudi se je iz morja širil smrad po nafti.

Izolan nam je poslal tudi anonimno prijavo, da je poleg klica, obvestil tudi Inšpektorat RS za okolje in energijo, ki je bil o razlitju obveščen že 26. decembra, in v kateri je jasno navedel, da je na morski gladini znotraj zaliva marine prisotna velika količina madežev nafte in smrad ter da je takšno stanje že več dni.

Zakaj niso reagirali vsaj štiri dni prej?

Ker se v medijih pojavljajo informacije, da je bil inšpektorat o izlitju nafte obveščen 30. decembra in to s strani klicnega centra, pri čemer gre za očitno protislovje, smo inšpektorat zaprosili za pojasnilo. Zanimalo nas je, kdaj je bil Inšpektorat dejansko prvič obveščen o izlitju nafte ter kako so stekli postopki obveščanja, preverjanja in ukrepanja po prejetju te anonimne prijave.

Iz odgovora izhaja, da je inšpektorat prijavo razlitja nafte dejansko dobil že 26. decembra, vendar pristojni niso takoj odreagirali, ker iz prijave niso razbrali, "da gre za večje količine". Kot so zapisali: "Anonimna prijava je bila podana dne 26. 12. 2022. V prijavi je bilo navedeno, da so se v marini pojavili naftni madeži, kjer bi takšen madež lahko pričakovali zaradi okvarjenega plovila. Iz same prijave ni bilo mogoče razbrati ali razumeti, da gre za večje količine kurilnega olja. Dejstvo je, da so se količine izlitega kurilnega olja ugotavljale bistveno kasneje."

Nafta je po naših ocenah nemoteno iztekala vsaj teden dni, preden so pristojni državni organi odreagirali in pričeli z ukrepanjem. Tudi inšpektorat je uvedel postopek šele 30. decembra. "V konkretni zadevi je klicni center (OKC) 30. 12. 2022 takratni IRSOP obvestil, da se je po kanalizacijskih vodih za meteorno vodo, ki vodijo do morja, izlilo kurilno olje iz hotela Delfin ter da so bile obveščene vse intervencijske službe VGP Drava, Swom in gasilska brigada Koper." Tedaj je inšpektor za okolje tudi uvedel inšpekcijski postopek in ukrepal, a, kot poudarjajo, "inšpektor ni ena od služb, ki sodelujejo v intervenciji".

Veliko je nelogičnosti in prelaganja odgovornosti v tej, po vsej verjetnosti eni največjih okoljskih nesreč v izolski občini. Jutri nadaljujemo z razkrivanjem nenavadnih postopkov in ravnanj oz. neravnanj odgovornih državnih organov in pa tudi župana Milana Bogatiča, ki so pripeljali do tega, da so razsežnosti bistveno večje od predstavljenih. Naj samo omenimo, da je po nekaterih ocenah količina nafte, ki se zadržuje pod zemljo, tudi do enkrat večja od doslej objavljenih podatkov.
https://www.regionalobala.si/novica/razkrivamo-to-je-zgodba-izolana-ki-je-prvi-prijavil-razlitje-nafte-ze-26-decembra-lani

HOTEL DELFIN - IV.

ČRPANJE NAFTE

VEČ KOT POL LETA KASNEJE

V Izoli končno začeli s črpanjem razlite nafte iz hotela Delfin

Lanskega decembra je v morje v Izoli iztekla nafta iz rezervoarja hotela Delfin. Po več kot pol leta se je črpanje kurilnega olja iz zemljine končno začelo.

Po različnih informacijah v zadnjih mesecih je po zadnji oceni v morje izteklo približno 30.000 litrov kurilnega olja. Po programu sanacije, ki ga je izdelal Geološki zavod, izvaja črpanje tehnična služba hotela, ki dnevno odstrani preko 100 litrov kurilnega olja, je povedal direktor hotela Delfin Miloš Milivojević.

Po besedah Janje Turšič iz Agencije za okolje pa nafte ne črpajo iz vseh vrtin, najbolj intenzivno črpanje poteka iz ene vrtine večjega premera. "Do sedaj je bilo po naših podatkih zaradi tega izlitja kurilnega olja oddano pooblaščenemu prevzemnikov odpadkov približno 3.200 litrov zaoljene vode in 2.000 litrov kurilnega olja. Vsekakor se predvideva da bo sanacija kar dolgotrajna in na čas sanacije lahko vplivajo tako hidrološki pogoji, ki so povezani s padavinami – če je več padavin to pomeni da se tudi razlito kurilno olje bolj spira," je še pojasnila Turšič.

"Črpanje bo verjetno trajalo še nekaj tednov, to je težko napovedati. Predvsem pa je odvisno od sprotnih učinkov črpanja in propustnosti zemljine," je povedal Milivojević.

Koliko časa bo trajalo, da počrpajo vse, kar je izteklo, ne ve nihče. Kdo bo torej odgovarjal za razlitje? Inšpektorat za okolje pojasnjuje, da je hotel Delfin v roku upošteval njihove uredbe in odločbe glede sanacije. Inšpekcijski postopek sicer še ni zaključen, inšpektor mora do začetka septembra opraviti še prvi pregled izpraznjenega nepremičnega rezervoarja.

Zadevo preiskuje tudi policija. Opravili so ogled kraja kaznivega dejanja, še naprej pa zbirajo obvestila in dokaze. V preiskavo so vključeni različni državni organi in javne agencije s področja varovanja okolja, izsledki preiskave še niso znani, so nam pojasnili. Ko bo preiskava zaključena, bodo o izsledkih obvestili tudi javnost.
https://www.regionalobala.si/novica/vec-kot-pol-leta-kasneje-v-izoli-koncno-zaceli-s-crpanjem-razlite-nafte-iz-hotela-delfin-video

MISEL DNEVA

"Ravnanje hotela Delfin Zveze društev upokojencev Slovenije po izlitju nafte v Izoli je šolski primer zgrešenega upravljanja ob okoljski nesreči, pri kateri okolju grozi tudi škoda.”
Mirjana Cerin, novinarka Primorskih novic
Sobota, 20.maja 2023
www.primorske.si

zoran13

DNEVI ARTIČOK

27.in 28.maja 2023 bo v Strunjanu veselo, saj bodo na stojnicah prodajali Artičoke...

Na dnevih artičok s tržnico domačih pridelkov in izdelkov, brezplačnim vodenjem po Strunjanskih solinah, predavanjem o uporabi artičok v kulinariki, delavnicami in kulinaričnimi dobrotami...
https://kmeckiglas.com/post/716716/strunjan-v-znamenju-articok-
https://m.facebook.com/strunjan/posts/853159471387668/

STRUNJANSKA ARTIČOKA JE AVTOHTONA RASTLINA

Artičoke so poleg kakija najbolj znan sadež, ki uspeva v Strunjanu, vendar naj bi bile v nasprotju s kakijem avtohtona istrska rastlina. Zato se že pojavljajo ideje, da bi domačo ali strunjansko artičoko vpisali v sortno listo, saj je genetska analiza pokazala, da se zelo razlikuje od komercialno dostopnejših sort.

V slovensko Istro naj bi artičoke prišle iz Beneške republike v 15. stoletju, sam izvor rastline pa se največkrat povezuje z Arabci, ki naj bi prinesli prva semena v Sredozemlje, kar naj bi dokazovalo tudi ime »al harshuff« – v italijanščini »carciofo« in španščini »alcachofa«. Ime v angleščini, francoščini in nemščini, od koder je povzeta tudi slovenska beseda, izhaja iz stare latinske italijanščine »alcocalum«, »articocalus«, »articiocco« ali »articoca«. Artičoke sicer poznajo po vsem svetu, gojijo jih vse do Severne in Južne Amerike ter Kitajske. Največja izvoznica je Italija, kjer jih pridelajo 400.000 ton, sledita Egipt in Španija. V Sloveniji se jih pridela malo, nekaj več kot tono na leto, in še te zgolj v slovenski Istri, čeprav ima ta v kulinariki in zdravstvu izredno cenjena rastlina potencial za gojenje tudi drugod po Sloveniji. Izmed 30 različnih vrst artičok sta v Sloveniji najbolj znani sorti romanesco oziroma chianti, ki ima značilne velike cvetove in se pri nas v trgovskih centrih in na tržnicah pojavlja že marca, ter domača avtohtona artičoka, ki so jo, ker je pridelajo največ v Strunjanu, poimenovali kar strunjanska artičoka ter ji tako kot kakiju posvetili celo praznik. Strunjanska artičoka sicer še ni vpisana v sortno listo, tj. uradni seznam sort kmetijskih rastlin, ki so zaključile postopek vpisa v sortno listo v Republiki Sloveniji, so pa na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem z analizo DNK že ugotovili, da strunjanske artičoke res predstavljajo svoj genski bazen, ki je najverjetneje nastajal zadnjih sto let in več.

Strunjanski »aborigin« kot kralj kakijev in artičok
Franca Giassija iz Strunjana imajo mnogi za strunjanskega kralja kakijev in artičok. Zase pravi, da je tako kot artičoka strunjanski »aborigin« in je najbolj zaslužen za to, da sta tako kaki in artičoka dobila svoj praznik. Kot ustanovitelj in predsednik Turističnega društva Salinera iz Strunjana je namreč želel, da bi za kaki, kasneje pa še artičoko zvedelo čim več ljudi s celine, kot pravijo območju za Črnim Kalom pravoverni Istrani. »Leta 1990 sem začel saditi kakije. Takrat jih ni nihče povohal, zdaj ga ima pred hišo že praktično vsa Slovenija. Podobno je z artičokami. Prvi praznik smo organizirali pred desetimi leti, zdaj je povpraševanja po strunjanskih artičokah vedno več. Tudi zato, ker imajo specifičen okus. Čeprav so nekoliko manjše kot gojene z italijanskih plantaž, so boljšega okusa. Razlika med lepo uvoženo in istrsko artičoko je enaka razliki med gojenimi in divjimi šparglji,« razloži Giassi in vehementno doda, da »naša strunjanska artičoka še nima imena. Podobna je sicer artičokam z otoka Sant Erasmo v beneški laguni, vendar imajo italijanske bolj špičaste cvetove.« No, kasneje malce potoži, da letos praznika artičok ne bo, ker je vreme preveč neugodno, kar se je zgodilo že drugič, odkar se slavi praznik te čudovite in zdravilne rastline. A kljub praznični promociji artičok v istrski kulinarični ponudbi praktično ni, tudi ko je sezona. »Če bi bila sladka kot kaki, bi bilo morda drugače. Zakaj se ni prijela, ne vem, čeprav je zelo zdrava,« pove Franco Giassi na svoji njivi, ko se premaknemo nekaj metrov za hišo. Večino artičok proda zadrugi Agraria, nekaj malega lokalnim gostincem, ostalo pa na prazniku artičok in turistom na svoji kmetiji. Letos bo letina sicer dobra, vendar rast zaradi preobilice dežja zaostaja. Lani ob tem času so praktično vse artičoke že pobrali in prodali.

Artičoka je nežna rastlina
Razlog, zakaj je artičoka še vedno rastlina, ki največ uspeva na domačih vrtovih in jo imajo bolj kot ne vsi le za osebno uporabo, naj bi se po besedah Jane Bolčič skrival tudi v tem, da je artičoka rastlina, ki ne prenese nizkih temperatur. Le do minus pet stopinj Celzija. »Leta 1996, ko je bila huda pozeba, so bili mladi nasadi artičoke povsem uničeni,« pravi svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Zato jo lahko gojijo le na izredno ugodnih mikroklimatskih legah, mladi nasadi pa potrebujejo tudi namakanje v sušnih poletnih mesecih. Zakaj je tudi na menijih v restavracijah po slovenski Istri redko prisotna, pa Bolčičeva vidi razlog v tem, da trgovci ne znajo ravnati z občutljivimi cvetovi. »Delajo napako, ker je ne prodajajo tako kot na primer v Italiji na tržnicah v šopkih, ki so v vodi, podobno kot se prodaja divje šparglje. Če ni v vodi, postane artičoka vlaknasta in je ljudje ne marajo. Obrana mora biti pravi čas, ker je nežna rastlina.« To, da se domače vijoličaste strunjanske artičoke veliko bolje prodajajo kot gojene italijanske, pove tudi Patricija Pirnat, vodja pridelave v KZ Agraria Koper. »Ko pridejo v naše trgovinice, jih takoj razgrabijo. Vendar jih je žal malo,« pravi Pirnatova. Zato bi radi v Agrarii spodbudili čim več kmetov, da bi artičoke začeli saditi bolj intenzivno. S tem namenom so se povezali z Univerzo na Primorskem, da bi dokazali, da gre res za avtohtono rastlino, in jo kot takšno vpisali v sortno listo. To jim utegne celo uspeti, saj so analize, ki so jih opravili na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, pokazale, da gre pri strunjanski artičoki res za posebno sorto.

»Genetsko profiliranje DNK smo opravili na 33 vzorcih artičok. Od tega smo 29 vzorcev nabrali pri različnih pridelovalcih strunjanskih artičok iz Slovenske Istre in jih nato genetsko primerjali s štirimi znanimi italijanskimi sortami (carciofo romanesco, violetto di romagna, romolo, emerald). Genetska analiza je pokazala, da se strunjanska artičoka zelo razlikuje od komercialno dostopnih sort,« pravi Dunja Bandelj, vodja projekta. Sicer se je tudi znotraj strunjanske skupine artičok pokazala genetska raznolikost, ki pa je najverjetneje posledica različnih praks razmnoževanja ter izmenjave sadilnega materiala med pridelovalci. »Ne glede na to pa smo z genetsko analizo pokazali, da strunjanska artičoka predstavlja svojo edinstveno dednino, ki jo bo treba v nadaljevanju sistematsko proučiti in okarakterizirati,« doda Bandljeva. Eden tistih, ki se artičokam posvečajo tako na znanstvenem področju kot v praksi, je Matjaž Sakelšak iz Svetega Petra nad dolino Dragonje. Je edini, ki je artičoki posvetil svojo diplomo na Univerzi na Primorskem in jo tudi začel saditi. Trenutno ima v obdelavi njivo s 500 sadikami, na leto jih pridela za zdaj skromnih 50 kilogramov, vendar namerava nasade še širiti. »Povpraševanje je, ni pa še tako, da bi človek rekel, da bo namesto oljk posadil artičoke. Ampak kljub vsemu zgodba že postaja tržno zanimiva,« pravi Sakelšak.
https://www.dnevnik.si/1042887689
https://www.primorske.si/primorska/istra/v-znamenju-dobrot-iz-articok
www.dnevnik.si/1042887689
www.primorske.si/pri...iz-articok

zoran13

PEDOČI

Vonj domačih pedočev, ki jih boste lahko preizkusili v mnogih izolskih gostilnah in restavracijah, bo očaral Izolo med 19. majem in 4. junijem.

Sodelujoči ponudniki:

Casa della Pizza • Fast Food Veni • Restavracija Bujol • Restavracija Doro • Gostlina Korte • Gostilna Manjada • Gostilna Ribič • Gostilna Sidro • Gostilna Sonja • Gostilnica Gušt • Grill pri Perotu • Morski val • Oh my Grill • Gostilna Pergola • Restavracija Istra • Restavracija Kamin • Ribja kantina Arrigoni • Restavracija Marina • Restavracija Parangal

Priprava školjk je enostavna

Pri nabavi in pripravi školjk je potrebno slediti le nekaj usmeritvam. Kupujemo žive školjke, ki imajo celo lupino in so še vedno zaprte. Na njih ne sme biti blata ali peska, medtem ko lupinice rakcev in podobnih manjših organizmov ni moteča. Pri gojenih klapavicah je na vidnem mestu označen kraj gojenja, gojitelj, veterinarska številka in datum proizvodnje. Naše gostince, ki sodelujejo na Dnevih domačih pedočev, oskrbujeta lokalna dobavitelja Mytilus in Prosub, ki zagotavljata, da se v kuhinjah vedno nahajajo le sveže in najbolj okusne školjke.

Gojišča se nahajajo na območjih Krajinskih parkov Sečoveljske soline, Strunjan in Debeli rtič.

Priprava školjk je primerna tudi za popolne kuharske začetnike. Za pedoče na buzaro potrebujete le nekaj kvalitetnih sestavin. Namige, kako skuhati okusen obrok, pa nam je zaupal chef Dušan in znane izolske gostilne Sonja.

Ste vedeli, da školjk med kuhanjem ne mešamo, ampak posodo, v kateri jih pripravljamo, le potresamo? Če jih mešamo s kuhalnico, meso pogosto pade iz lupin.

Sveže in lokalno

Gostinci, vključeni v kulinarične dneve, so tudi del pobude Kilometer nič, ki se osredotoča na promocijo pridelkov iz neposrednega okolja. Pobuda jih zavezuje, da v svojih kuhinjah zagotavljajo vsaj 80% vhodnih surovin iz bližnje okolice in le-te nabavljajo neposredno pri ponudnikih.

Tak način dobave sledi vodilu »Iz morja oziroma njive na krožnik« in je poleg zagotovila, da se na izolskih krožnikih znajdejo sveže in polnovredne jedi, tudi pomemben doprinos k podpori lokalnih ponudnikov.

Ena izmed možnosti za nakup okusnih plodov istrske zemlje je tudi lokalna tržnica Ruba sz moje njive.
https://www.visitizola.com/okusi/dnevi-domacih-pedocev
https://www.visitizola.com/okusi/ruba-sz-moje-njive

zoran13

DRIVE IN & LORETO

/13/...tako so dali ime novi tržnici v Jagodju, ki bi naj ponujala sadje in zelenjavo domačih proizvajalcev iz Obale, pa se je zalomilo tudi pri odprtju. Ta bi morala biti že konec aprila 2023. Prav tako že ptički čivkajo, da so jim ostali pridelovalci oziroma prodajalci grozili ravno zaradi prodaje sadja in zelenjave: Embarassed

LORETO

Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava je v sklopu programa Evropa investira v podeželje javnega poziva LAS Istre uredila tržnico lokalnih kmetijskih pridelovalcev 'Kilometer nič'. Namen projekta, pri katerem so poleg krajevne skupnosti sodelovali še vodilni partner Krajinski park Strunjan, Ljudska univerza Koper ter Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, je razširiti ponudbo lokalnih pridelovalcev tudi izven mestnega središča, kjer že deluje tržnica Ruba sz moje njive ter omejiti nekontrolirano ilegalno prodajo sadja in zelenjave ob glavni cesti.

"Vesel sem, da bodo imeli lokalni kmetijski pridelovalci končno možnost ponuditi svoje pridelke po načelu kilometer nič, saj se na tem območju že vrst let borimo s stojnično ponudbo sadja in zelenjave, ki prepotuje na stotine kilometrov. Projekt, za katerega si je Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava že vrsto let prizadevala, prinaša pozitivne učinke v lokalno okolje tudi z vidika turizma," je uvodoma povedal župan Milan Bogatič.

Mateja Čalušić, poslanka DZ ter podpredsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pojasnila, na kakšen način bodo poslanci iz slovenske Istre pristopili k ureditvi problematike nelegalne prodaje sadja in zelenjave ob cesti: "Preverila sem z ministrstvi in zadeva je kompleksna, zato se bomo v kratkem sestali v medresorski skupini. Prizadevali si bomo čim prej oblikovati pravno podlago ter medresorske inšpekcijske službe, ki bodo lahko zagotovile red na tržišču, bodisi s plačevanjem glob za kršitelje ali preprečevanjem hitrega zapiranja in ustanavljanja novih podjetij za namen nelegalne prodaje."

Da bi tržnica hitreje zaživela, je bil del projektnih sredstev namenjen tudi krepitvi kompetenc tako ponudnikov kot uporabnikov inovativne tržnice. Ljudska univerza Koper je izvedla delavnice za starejše in za ponudnike izdelkov na spletni tržnici.

"Dvanajst delavnic v Gažonu, Kubedu, Strunjanu in Izoli je potekalo v duhu medgeneracijskega prenosa znanja. Starejši udeleženci so se ob pomoči mlajše generacije z zanosom lotili uporabe digitalnih tehnologij, spletnega nakupovanja, komunikacijskih aplikacij, družbenih omrežij in drugih vsebin, s katerimi bodo lahko suvereno naročali izdelke prek spleta. Na delavnici za lokalne pridelovalce, ki želijo svoje pridelke in izdelke tržiti na spletu, pa so udeleženci pridobili osnove spletnega oglaševanja in prodaje," je povedala Ksenija Zečević z Ljudske univerze Koper.

Odziv na delavnice je presegel pričakovanja, saj so se po izvedbi na Ljudsko univerzo Koper obrnili prebivalci z več drugih krajevnih skupnosti z željo po ponudbi tovrstnih delavnic tudi v njihovem kraju. Nekaj so jih že dodatno izvedli, kar nekaj pa jih imajo v načrtu do poletja.

Eden izmed projektnih partnerjev je tudi Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre – Zemlja in morje (ZEPI), ki spodbuja ekološko kmetovanje kot najbolj trajnostno obliko kmetovanja. Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre prodaja lokalne pridelke in izdelke ter certificirane ekološke izdelke visoke kakovosti. "Veseli smo, da bomo prisotni na tako zanimivi destinaciji, ki združuje obmorsko Istro z zaledjem," ni skrival navdušenja Blaž Ćeklić. V okviru projekta Drive in tržnica Loreto je zadruga pridobila dvižni paketni viličar, talno in električno tehnico, del sredstev pa namenila za promocijo.

Tržnica z domačimi pridelki v Jagodju in v mestnem jedru

Tržnica v Jagodju bo predvidoma delovala trikrat tedensko od aprila do novembra, obenem pa je že omogočen nakup lokalnih pridelkov prek spleta. Krajevna skupnost je pridobila evropska sredstva v višini dobrih 55.000 evrov od celotne vrednosti investicije, ki znaša slabih 80.000 evrov, razlika bo financirana iz lastnih sredstev krajevne skupnosti. Od maja do septembra ob sredah in sobotah bo še naprej delovala tudi sezonska tržnica v mestnem jedru.

Današnji dogodek so popestrili šavrinki Nevija in Maja iz Kulturnega društva Malija s ponudbo izvrstnih domačih hroštol in kitarist Nicola Štule.
https://www.regionalobala.si/novica/po-domace-pridelke-na-trznico-loreto-zazivela-bo-konec-aprila-nakup-prek-spleta-je-ze-na-voljo-video
https://www.regionalobala.si/novica/inspektorji-uresnicili-svoje-napovedi-opazil-jih-je-tudi-bralec-od-zgodnjih-jutranjih-ur-pa-vse-do-v

zoran13 · Objavljeno: 20 Jun 2023 21:07 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

Ocean Gate

TITAN

Na Atlantiku bijejo boj s časom, da bi našli izginulo podmornico s petimi člani posadke, za katero se je v nedeljo, slabi dve uri po potopu, izgubila vsaka sled, poroča CNN. Po zadnjih podatkih imajo v podmornici kisika še za okoli 40 ur. Podvodno raziskovalno vozilo, v katerem so imeli ob potopu zaloge kisika za 96 ur, je bilo namenjeno na ogled razbitin čezoceanke Titanik, ki ležijo približno 700 kilometrov jugovzhodno od Nove Fundlandije. Francija je na območje danes poslala plovilo francoskega oceanografskega inštituta, opremljeno z globokomorskim robotom, ki bo pomagalo iskati izginulo podmornico.

Ameriška in kanadska mornarica, obalna straža ter tudi komercialne reševalne družbe nadaljujejo iskanje plovila Titan, a še vedno ni jasno, kaj se je zgodilo s pogrešano podmornico, zakaj je izgubila stik s posadko na površju in kje oziroma kako globoko bi lahko bila.

Po besedah Erica Fusila, strokovnjaka za podmornice z Univerze v Adelajdi, je iskanje zapleteno zaradi omejenih podvodnih komunikacijskih možnosti. "Ker med Titanom in podporno ladjo na površini ni povezave, je edini način za komunikacijo skozi morsko vodo," je dejal. Nad vodo, na prostem so na voljo radar in druga komunikacijska sredstva, pod vodo pa se reflektorji ali laserski žarki absorbirajo v nekaj metrih. To pomeni, da tudi radar ali GPS nista na voljo, je dodal.

Člani posadke naj bi imeli v ponedeljek zvečer na voljo še za nekaj manj kot štiri dni kisika, kar je tudi običajna polna kapaciteta podmornice Titan ob potopu. Po zadnjih podatkih ga imajo na voljo le še za okoli 40 ur, je sporočila ameriška obalna straža in dodala, da iskanje zaenkrat že ni obrodilo sadov.

Posadko ogrožajo globina, pomanjkanje zraka in mraz

Razmere na dnu oceana so kot z drugega planeta. Posadka bi se lahko spopadala z zmanjševanjem ravni kisika, visokim pritiskom in hudim mrazom, sploh če je na dnu morja, saj je temperatura vode na tej globini tik nad lediščem. Ocean je na tem območju globok približno 3,5 kilometra.

Člani posadke naj bi imeli v ponedeljek zvečer na voljo še za nekaj manj kot štiri dni kisika, kar je tudi običajna polna kapaciteta podmornice Titan ob potopu.

"Predvidevamo, da imajo kisika za nekje od 70 do polnih 96 ur," je dejal kontraadmiral ameriške obalne straže John W. Mauger. "Gre za oddaljeno območje in velik izziv, vendar uporabljamo vsa razpoložljiva sredstva, da bi našli plovilo in rešili ljudi na krovu," je dodal.

Stik s podmornico je bil izgubljen približno uro in 45 minut po tem, ko se je v nedeljo potopila proti mestu, kjer ležijo razbitine slavne čezoceanske ladje Titanik. OceanGate osemurno potovanje na dno oceana, ki stane 250.000 dolarjev, oglašuje kot "priložnost, da se odklopite od vsakdanjega življenja in odkrijete nekaj resnično izjemnega".

K sreči vsaj območje iskanja ni zelo veliko. "Podmornica ne bo šla zelo daleč. Če je zašla v težave blizu površja, bi jo sicer lahko nekoliko odneslo, po dnu pa se ne premika hitreje kot z nekaj več kot tremi kilometri na uro. Vendar to ne pomeni, da bo iskanje majhne podmornice v tako globokih in prostranih vodah preprosto," pravi David Gallo, višji svetovalec družbe Strategic Initiatives, RMS Titanic, ki ima v lasti ekskluzivne pravice do upravljanja razbitin Titanika.

Kdo so člani posadke podmornice?

Med petimi ljudmi, ki so ujeti v podmornici, je med drugim britanski podjetnik in pilot Hamish Harding, kar je potrdila tudi njegova družina. Poleg njega naj bi bili del posadke še Stockton Rush - direktor podjetja OceanGate, ki je organiziralo odpravo, pakistanski poslovnež Šahzada Davud in njegov sin Suleman, ki sta člana ene najbogatejših družin v Pakistanu, ter 73-letni francoski raziskovalec Paul-Henry Nargeolet, poroča BBC.

Francosko ministrstvo za pomorstvo je danes sporočilo, da je na pomoč reševalcem poslalo plovilo Atalante francoskega oceanografskega inštituta (IFREMER), opremljeno z globokomorskim podvodnim robotom. Na območje naj bi prispelo danes okoli 18. ure po srednjeevropskem času.

Kaj vse bi lahko šlo narobe na podmornici?

- Izpad elektrike, ki bi lahko povzročil izgubo komunikacije. Nekatera podvodna plovila imajo dodatni vir energije, če primarni električni sistem odpove, vendar ni jasno, ali je imel Titan rezervno napajanje, ko je izginil.

- Kratek stik bi lahko povzročil požar na krovu, ki ne bi samo uničil sistemov plovila, temveč bi tudi ustvaril strupene hlape v majhnem, zaprtem prostoru.

- Poplave so vedno podvodna nevarnost, v veliki globini, kjer leži Titanik, pa bi ogromen pritisk povzročil implozijo večine plovil. Titan je sicer opremljen z inovativnim sistemom za nadzor pritiska na plovilo.

- Ovire na dnu; glede na močne podvodne tokove in obilico ostankov razbitin Titanika na dnu oceana obstaja možnost, da se podmornica ujame v past in ne more nadaljevati poti.
https://siol.net/novice/svet/pogresana-podmornica-resevalci-bijejo-boj-s-pritiskom-mrazom-in-pomanjkanjem-zraka-609550

REŠEVANJE

Več ladji ter letal ameriške in kanadske vojske je vključenih v iskanje izginule podmornice Titan s petimi potniki, ki je izginila v nedeljo zvečer blizu razbitin Titanika. Po oceni obalne straže so zaloge kisika pošle danes do 13.18, o podmornici pa še vedno ni nobenega sledi. Pomoč v operaciji, ki je v odločilni fazi, pošiljajo tudi Britanci. V teh dneh pa je na družbenem omrežju TikTok zaokrožil tudi posnetek zadnjega potopa zdaj pogrešane podmornice, ki ga je ujela 22-letna Abbie Jackson, snemalka na raziskovalnem plovilu Polar Prince, ki je sledilo podmornici. "Gledam podmornico, ki se potaplja proti Titaniku," je zapisala pod posnetek.

Do danes ima posnetek že več kot 26 milijonov ogledov. "Video, ki je nastal trenutek pred katastrofo", je posnetek opisal eden od uporabnikov TikToka.

Ameriška obalna straža je ocenila, da je kisika za ljudi v podmornici zmanjkalo danes do 13.18. Po podatkih družbe OceanGate ima namreč podmornica v primeru nevarnosti zagotovljeno 96-urno oskrbo s kisikom.

Reševalne ekipe, ki iščejo podmornico Titan, se zdaj zanašajo le še na srečo. Simon Boxall z Univerze v Southamptonu je za Sky News pojasnil, da še vedno ni znano, katero točko je Titan dosegel na svojem potovanju, preden je izgubil stik.

Raziskovalec morskih globin David Gallo je dejal, da bi bil potreben čudež, da bi rešili potnike na Titanu, a dodal, da še vedno upa nanj. "Naši upi so veliki. Na tej točki potrebujemo čudež, čudeži se dogajajo, zato sem zelo optimističen," je dejal in dodal, da bo tudi po tem, ko podmornico najdejo, trajalo več ur, da pridejo do nje.

L'Atalante

Francoski globokomorski robot pripravljen na iskanje

Po zadnjih podatkih je francoski robot prispel na dno ocena in bo začel iskati podmornico, je sporočila ameriška obalna straža. V več tvitih je agencija potrdila, da je L'Atalante prispel na kraj iskanja. Morsko dno je doseglo tudi kanadsko plovilo Horizon Arctic in začelo iskati plovilo.

Podmornico iščejo na površini v velikosti Slovenije, poleg tega pa sta na tem mestu dva najbolj zapletena toka na svetu. Na kraj iskanja so že napotili medicinsko osebje, na poti je tudi hiperbarična komora.

Na podmornici je, kot smo že pisali, pet ljudi, med njimi britanski milijarder, francoski pilot podmornice, pakistanski poslovnež in njegov 19-letni sin ter izvršni direktor podjetja OceanGate, ki upravlja podmornico Titan.
https://siol.net/novice/svet/o-podmornici-ni-sledi-zaloge-kisika-so-posle-zdaj-se-zanasajo-le-na-sreco-609731
https://www.24ur.com/novice/tujina/iskanje-podmornice-v-odlocilni-fazi-ostalo-le-se-za-nekaj-ur-kisika.html

RAZBITINE

Ameriška obalna straža je sporočila, da je daljinsko vodeno podvodno plovilo v bližini Titanika na območju iskanja odkrilo "polje razbitin". Eden od strokovnjakov je razkril, da naj bi bili med odkritimi ostanki tudi deli podmornice, kar je pozneje na tiskovni konferenci potrdila tudi obalna straža. Odkrili so pet večjih kosov podmornice, takoj po odkritju pa so stopili v stik z družinami potnikov na krovu Titana. Podjetje OceanGate, ki upravlja z izginulo podmornico, je tik pred tem sporočilo, da je posadka umrla, družinam pa izreklo sožalje.

"Glede na zadnje informacije verjamemo, da so naš izvršni direktor Stockton Rush, Shahzada Dawood in njegov sin Suleman Dawood, Hamish Harding in Paul-Henri Nargeolet na žalost umrli," so v podjetju OceanGate, ki upravlja s podmornico Titan, zapisali v izjavi za javnost. Dodali so, da so bili pokojni pravi raziskovalci, ki so imeli izrazit pustolovski duh in globoko strast do raziskovanja in varovanja svetovnih oceanov.

"Naša srca so s temi petimi dušami in vsemi člani njihovih družin. Žalujemo zaradi izgube življenj in veselja, ki so ga prinesli vsem, ki so jih poznali," so zapisali. Hvaležnost pa so izrazili do vseh, ki so sodelovali v iskalni akciji, organizacijam in mednarodni skupnost.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je podvodno plovilo na daljinsko vodenje ROV Horizon Arctic na morskem dnu našel polje razbitin. Te se nahajajo v bližini Titanika, poroča BBC. "Razbitine so skladne s katastrofalno izgubo tlačne komore," je na tiskovni konferenci dejal kontraadmiral John Mauger iz ameriške obalne straže, ki vodi iskanje Titana.

Pet večjih kosov razbitin, ki nakazujejo, da gre za ostanke podmornice Titan, so odkrili okoli 480 metrov stran od Titanika. Tam so odkrili repni del podmornice. Takoj po odkritju so obvestili družine peterice moških, ki so se nahajali v podmornici. Obalna straža jim je izrazila sožalje. Podvodni roboti bodo ostali na prizorišču in nadaljevali z iskanjem: "Nadaljujemo s kartiranjem polja ruševin in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da v celoti kartiramo, kaj je tam spodaj."

Na vprašanje novinarjev, ali je do nesreče prišlo v trenutku, ko so nadmorske ekipe izgubile stik s podmornico, torej uro in 45 minut po potopu, ali kasneje, predstavniki obalne straže še niso mogli odgovoriti. "Za zdaj je še prezgodaj, da bi lahko trdili, kdaj je prišlo do implozije," je dejal Mauger.

Obalna straža je v zgodnejših fazah iskanja preiskala tudi zvoke, ki so prihajali iz podvodnega iskalnega območja. Kontraadmiral je na tiskovni konferenci v bostonskem pristanišču dejal, da se zdi, da ti zvoki niso povezani z ostanki, ki so jih našli na morskem dnu.

BBC-jev znanstveni sodelavec Jonathan Amos je že pred opozoril na dejstvo, da obalna straža v zadnjih dneh ni delila veliko informacij ter da bi lahko zato prvotna novica o odkritih razbitinah zelo pomembna in tudi resnično povezana s podmornico.

Sicer so bili strokovnjaki že vse od začetka iskalne in reševalne akcije zaskrbljeni, da bi Titan lahko utrpel implozijo zaradi okvare trupa. Gre za scenarij, ki bi lahko pojasnil odkrite razbitine. In vse kaže, da se je morda zgodilo prav to. Medij je namreč kasneje govoril s potapljaškim strokovnjakom in prijateljem potnikov na Titanu Davidom Mearnsom, ki je povedal, da so raziskovalci med razbitinami odkrili zadnji pokrov podmornice in podvozje.

"To je nekonvencionalna podmornica. Zadnji pokrov ima koničasto obliko, na pristajalnem okvirju pa stoji celotna podmornica. To je del, na katerem obstoji, ko se dotakne dna," je dejal in dodal, da trupa še niso odkrili.

Zaplato ruševin je našel ROV s kanadskega komercialnega plovila Horizon Arctic, ki je sinoči prispelo v bližino razbitin Titanika. Naložen je bil s podporno opremo, nosil pa je tudi Odysseus 6k ROV, ki lahko doseže globine 6000 metrov. Robot se lahko uporablja tudi za pridobivanje predmetov z dna oceana.

So reševalno akcijo sprožili prepozno?

Po novici, da je peterica potnikov v podmornici umrla, se je oglasila starejša sestra pakistanskega poslovneža Shahzada Dawooda, ki je dejala, da je popolnoma skrušena, da sta bila na krovu Titana tako njen brat kot njen 19-letni nečak.

"Grozno mi je, da je moral skozi toliko travme in napetosti tudi ves svet. Počutim se, kot da sem bila ujeta v res slabem filmu z odštevanjem. A nihče ni vedel, do česa odštevamo," je za NBC News dejala Azmeh Dawood in dodala, da je ob misli na peterico na krovu podmornice težko dihala.

Povedala je tudi, da si njen nečak ni želel iti na podmornico, a da se je strinjal, da bo v odpravi sodeloval zaradi očeta. Slednjemu je bilo namreč potovanje zelo pomembno, saj je bil svoje celotno življenje navdušen nad Titanikom. Sama se sicer plovbe v Titanu, pravi, ne bi nikoli udeležila, pa četudi bi ji za to ponudili milijon evrov.

Družina britanskega milijarderja Hamisha Hardinga, ki je na krovu podmornice, je medtem podjetje OceanGate obtožila, da je si je vzelo preveč časa, preden je oblasti obvestilo o izginotju podmornice.

Komunikacija med podmornico in površinsko ladjo Polar Prince je bila izgubljena v nedeljo ob približno 9.45 po lokalnem času, uro in 45 minut po začetku spuščanja proti razbitini Titanika. Ameriška obalna straža pa je bila o tem obveščena šele ob 17.40 po lokalnem času – skoraj osem ur po izginotju.

Hardigova sestrična Kathleen Cosnett je dejala, da so te informacije grozne. "Tako dolgo je trajalo, preden so jih začeli reševati. Veliko predolgo. Mislila bi si, da bodo reševalno akcijo sprožili najkasneje tri ure po izginotju," je dodala.

Žrtvam, med katerimi so bili tudi trije britanski državljani (milijarder Hamish Harding, poslovnež Shahzada Dawood in 19-letni Suleman), se je že poklonil britanski zunanji minister James Cleverly. Dejal je, da gre za tragično novico, in zagotovil, da britanska vlada podpira prizadete družine.

Pomoč več držav

Kanadsko letalo je v torek in sredo na območju iskanja zaznalo podvodne zvoke. Uradniki so povedali, da ne vedo, kaj je zvoke povzročilo, robotsko plovilo, ki je doslej preiskovalo območje, pa je dalo negativne rezultate. Poslali so dodatna plovila na daljinsko upravljanje. "Oprema, ki je na kraju in ki prihaja, je najbolj izpopolnjena na svetu in zagotovo lahko doseže te globine," je že dopoldan dejal izvršni direktor kanadskega podjetja Horizon Maritime Sean Leet.

Kasneje so sicer sporočili, da zvoki najverjetneje niso povezani z razbitino podmornice, ki so jo zvečer našli na morskem dnu.

Ob Franciji, Kanadi in ZDA je pomoč ponudila tudi Velika Britanija. Kot je sporočil tiskovni predstavnik vlade, je Združeno kraljestvo na prošnjo ameriške obalne straže napotilo človeka z izkušnjami pri upravljanju s podmornicami in posebno opremo, ki se lahko potopi do 6000 metrov globoko.

V globokem morju je pomagalo francosko plovilo s podmornico Victor 6000, ki lahko doseže morsko dno in pošilja fotografije. Na območje pa so skušali iz Jerseyja pripeljati še eno globokomorsko plovilo, ki pripada podjetju za globokomorske raziskave Magellan, Juliet. A so pri tem naleteli na težave.

V iskalni operaciji so razširili območje iskanja, tako da sedaj obsega območje, ki je dvakrat večje od Slovenije v globini štirih kilometrov pod gladino oceana. Ameriška obalna straža sicer ocenjuje, da naj bi ob 7.18 po vzhodnem ameriškem času oz. ob 13.18 po srednjeevropskem času v podmornici zmanjkalo kisika. "Situacija ni najboljša in moramo se pripraviti na najhujše," je za Sky News popoldan dejal upokojeni kontraadmiral Chris Parry in ocenil, da so možnosti za preživetje posadke Titana na tej točki vse manjše.

Upali, da bi Titan odkrili na površju

Strokovnjaki so dejali, da bi bil najboljši scenarij, če bi Titan našli na površini oceana. Opremljen je namreč z varnostnimi sistemi, ki mu pomagajo, da se v nujnih primerih dvigne na površje, tudi če so vsi na krovu nezavestni. Če bi Titan obtičal na dnu oceana, pa bi potnikom sčasoma zmanjkalo kisika in bi se zaradi izjemnega mraza podhladili.

Imeli so teorije, da bi se lahko plovilo ujelo tudi v ribiško mrežo ali drugo zanko. V teh primerih bi bilo najbolje, če bi ga dosegli s pomočjo daljinsko vodenega robota na optičnem kablu, je dejal zaslužni profesor znanosti o Zemlji in okolju na univerzi Syracuse Jeff Karson. Razpoke Titanovega trupa v globini pa bi pomenile takojšnjo smrt zaradi velikega pritiska v globokem oceanu.

Predstavnik ameriške mornarice je v sredo sporočil, da je v St. John's prispel poseben mornariški reševalni sistem, s katerim bi lahko podmornico Titan potegnili na površje. Vendar pa bo to za potnike prepozno, saj bi potrebovali okoli 24 ur, da bi sistem priklopili na podmornico, ki je še niso niti našli.

Majhna podmornica z imenom Titan, ki je v lasti podjetja za podvodno raziskovanje OceanGate Expeditions, je od leta 2021 z vsakoletnimi potovanji beležila razpad Titanika in podvodni ekosistem okoli njega. Titan je v nedeljo izginil na oddaljenem območju severnega Atlantskega oceana.
https://www.24ur.com/novice/tujina/iskanje-podmornice-v-odlocilni-fazi-ostalo-le-se-za-nekaj-ur-kisika.html

zoran13 · Objavljeno: 03 Jul 2023 07:20 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

BLUE ANGEL

NA KRKU NASEDLA SLOVENSKA JAHTA

Z luksuzno Blue Angel vplul v luko v Makarski in naredil razdejanje

Blizu marine Punat na otoku Krk je v soboto zvečer nasedla slovenska jahta. V času nesreče, katere vzrok še ni znan, je bilo na krovu 11,6 metrov dolgega plovila šest ljudi, vsi slovenski državljani, med njimi tudi lastnik. V nesreči ni bil nihče poškodovan, je danes sporočilo hrvaško ministrstvo za morje in promet. V Makarski pa je včeraj okoli 15.30 prišlo do nesreče, ko je 37 metrov dolga jahta Blue Angel vplula v luko in pri tem poškodovala dve plovili. Zatem se je plovilo hitro namenilo proti izhodu iz luke in pri tem udarilo še več drugih plovil, tri tudi poškodovalo. Poškodovana naj bi bila tudi jahta.

Po navedbah očividcev naj bi kapitan Blue Angela dobil opozorilo, da je prevelik za vplutje v luko. Preiskavo je prevzela Lučka kapetanija.

Slovenska jahta na Krku nasedla po vsej dolžini na obalo

Kot je še zapisalo hrvaško ministrstvo za morje in promet v sporočilu za javnost, je na kraj nesreče na Krku naprej prispel hrvaški državljan, ki je kljub težko dostopnemu območju, polnemu čeri, pomagal posadki na kopno.

Iz še neznanega vzroka je jahta po vsej dolžini nasedla na obalo. Na kraju nesreče niso opazili onesnaženja. Po navedbah ministrstva bodo danes stekle priprave na dvig jahte s čeri in vleko plovila.
https://www.regionalobala.si/novica/na-krku-nasedla-slovenska-jahta-z-luksuzno-blue-angel-vplul-v-luko-v-makarski-in-naredil-razdejanje-
https://www.youtube.com/watch?v=5HvgEY_vY_0&t=172s

zoran13 · Objavljeno: 03 Jul 2023 20:45 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KIT MARE

ATRAKCIJA V IZOLI

Zakaj je kit Mare tako poseben

V Izoli, natančneje na območju Marine Up, je od junija dalje "'zasijal" velikanski kit, ki je vse prej kot običajen. Izdelan je iz recikliranih plastenk in predstavlja edinstveno instalacijo, ki spodbuja razmišljanje in ozaveščanje o pomembnosti varovanja našega morja. Kit, ki je bil ustvarjen pod okriljem programa Zelene Akademije, nosi ime Mare, kar v italijanskem jeziku pomeni morje.

Mare je postal prava atrakcija tako za domačine kot za turiste, ki z veseljem obiskujejo Marino Up in se s to edinstveno stvaritvijo fotografirajo. Ta nenavaden kit je postal simbol, ki nas opominja na pomembnost ohranjanja naših oceanov in bogatega morskega življenja. Ob pogledu na Mareta se nam odpirajo nova razmišljanja in kritične debate o našem odnosu do okolja.

Program Zelene Akademije, ki je bil ustanovljen leta 2019, se aktivno zavzema za ozaveščanje ljudi o problematiki onesnaževanja morja. Program se osredotoča na uporabnike priobalnega pasu in morja ter spodbuja posameznike k ukrepanju in skupni odgovornosti za ohranitev čistega in zdravega morja. Cilj programa je opozarjati ljudi, da lahko vsak s svojim prispevkom in majhnim trudom prispeva k ohranjanju čistega morja, ki ga bomo lahko brezskrbno uživali tudi čez 20 let.

Program je posebej namenjen mladim osnovnošolcem, ki se vključujejo v čiščenje obale ter se nato podajo na jadrnico, kjer skupaj z izvajalci programa doživijo jadranje in pridobivajo dragocene informacije o pomembnosti ohranjanja morja. Zelena Akademija se trudi prilagoditi podatke glede na starost udeležencev, da bi v vsakem otroku prebudili zavest o družbeni odgovornosti in pomembnosti skrbi za naše okolje.

Skupaj z otroki iz izolskih vrtcev Mavrica in Dante Alighieri je predstavnik Zelene Akademije Jure Orel kitu podelil ime Mare, kar simbolizira moč in lepoto morja. Ta edinstvena instalacija je postala priljubljena turistična točka, ki privablja mnogo obiskovalcev. S tem pa tudi Mare postaja naš zvesti spremljevalec na potovanju po planetu Zemlja, saj nas opominja na pomembnost sobivanja z naravo in njenega spoštovanja.

Čeprav program morda trenutno ni v polnem teku, ekipa Zelene Akademije aktivno deluje na družbenih omrežjih. Svojevrstne objave poskušajo prebuditi vsaj kanček družbene odgovornosti pri posameznikih, ciljnih skupinah in gospodarskih subjektih. Sporočajo nam, da je čas, da se zavemo pomena sobivanja z naravo, da jo zaščitimo in negujemo, namesto da le gostujemo v njenih prostorih. Ohranimo naše morje čisto in varno za prihodnje generacije, da bodo tudi oni lahko občudovali lepoto in bogastvo življenja pod morsko gladino.
https://www.regionalobala.si/novica/atrakcija-v-izoli-zakaj-je-kit-mare-tako-poseben-foto

zoran13 · Objavljeno: 17 Jul 2023 08:10 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NEPTUNE STRIKE

USS Gerald R.Ford

10. julija se je začela Natova vaja Neptune Strike 2023-2. Tako kot v prejšnjih izdajah Neptune Strike, vključno z NEST 23.1 februarja 2023, bo NEST 23.2 vključeval prenos pooblastil (TOA) dodeljenih nacionalnih sil na poveljstvo in nadzor STRIKFORNATO in Nato. Zavezniške sile bodo izvedle različne razvoje v podporo ciljem okrepljene dejavnosti v celotnem evropskem zračnem prostoru, vodnih poteh in ozemlju.

Med vajo NEST 23.2 bo največja letalonosilka na svetu, USS Gerald R. Ford (CVN 7 Cool

, že drugič v dveh mesecih prešla pod Natovo poveljstvo.

Poleg Geralda R. Forda se bo dejavnosti pridružilo več zavezniških enot, vključno z letalonosilko italijanske mornarice ITS Garibaldi (C551) ter zavezniškimi ladjami, letali in kopenskimi enotami, kar bo okrepilo zamenljivost zavezniških sil in agilnost Natovega poveljstva in nadzorne strukture.

Med Natovimi sredstvi imamo tudi fregato italijanske mornarice ITS Alpino (F594), ki je integrirana v CSG USS Ford, in fregato francoske mornarice FS Languedoc (D653).

Na vaji v Jonskem morju sodelujeta minolovec ITS Viareggio (M 5559) in naftalnik ITS Stromboli (A 5327), ki sta delovala z rušilcem USS Paul Ignatius (DDG-117) in naftalcem USNS Leroy Grumman ( T-AO-195) v zadnjih dneh.

V vaji je vključenih več najsodobnejših letal, vključno z letali USS Ford, italijanskimi reaktivci AV-8B+ in španskimi F/A-18.
https://www.natomultimedia.tv/app/asset/691915
https://www.navy.mil/Press-Office/News-Stories/Article/3453116/us-sixth-fleet-naval-striking-and-support-forces-nato-kick-off-neptune-strike-2/
https://www.itamilradar.com/2023/07/12/neptune-strike-2023-2-has-begun/

zoran13 · Objavljeno: 20 Jul 2023 07:14 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

TIMOTHY LYNDSAY SHADDOCK

REŠEN PO TREH MESECIH NA ODPRTEM MORJU!

"Povsem sem se naveličal žvečiti suši"

54-letnega Avstralca Timothya Lyndsaya Shaddocka je rešila mehiška ladja za lov na tune potem, ko je tri mesece preživel na odprtem morju s svojo psičko Bello. Po neverjetnem doživetju je srečno stopil na kopno v mehiškem mestu Manzanillo.

Shaddock je na veselje novinarjev v pristanišču, približno 210 milj zahodno od Ciudad de Mexica, razigrano povedal, da je "v redu" in da se počuti "veliko bolje kot prej". Ob tem se je smehljal, imel je nekajdnevno brado in je bil izrazito vitek. Iskreno je izrazil hvaležnost in poudaril, da sta tako on kot njegova 'neverjetna' psička Bella v dobrem stanju, piše Daily Mail.

Na spodnjem posnetku lahko vidite ribiško ladjo, ki pluje k Shaddockovemu plovilu in takoj, ko kapitan Andres pozdravi z besedami "pozdravljen gospod", vidite Avstralca, kako položi roko na prsni koš in zaduši solze ter ponavlja "hvala vam, tako zelo vam hvala". Njegov glas se trese od čustev, ko vedno znova izreka 'hvala' posadki - prvim ljudem, ki jih je videl po treh mesecih - preden ti preverijo, ali ima kakšna zdravila ali orožje.

Shaddockov katamaran je aprila odplul proti tropski francoski Polineziji. Nazadnje je videl kopno v začetku maja, ko je zaplul iz Cortezovega morja v Tihi ocean, ko je bil polna luna. Shaddock je priznal, da je imel dobro zalogo hrane, vendar je zaradi neurja ostal brez elektronike in kuhanja. Skupaj z Bello sta preživela z uživanjem surove ribe. "Povsem sem se naveličal žvečiti suši," se je pošalil, medtem ko je opozoril na svojo 'koščeno' postavo.

Priznal je, da je bilo na morju "veliko slabih dni, vendar tudi dobrih. "Najhujši sta bili utrujenost in izčrpanost," je povedal. Čas si je krajšal s popravili in ostajal pozitiven, ko je užival v plavanju. "Iskal sem srečo v sebi in jo velikokrat našel, sam na odprtem morju. Včasih sem šel tudi v vodo in užival v njej."

Iz podjetje Grupomar, ki upravlja z ribiško floto, natančnega datuma rešitve niso sporočili. Povedali so le, da je bil Shaddock s psičko izčrpan, saj sta bila brez hrane in zavetja. Posadka ladje za lov na tune je poskrbela za njuno zdravstveno oskrbo, prehrano in hidracijo. Shaddock je dejal, da je ladja postala njegovo novo kopno in da je bila Bella takoj priljubljena med posadko. Razložil je tudi, kako se je spoznal s psičko. "Bella me je nekako našla sredi Mehike. Trikrat sem ji skušal najti dom, a mi je vedno sledila v vodo. Je veliko pogumnejša kot jaz, to je gotovo."
https://www.regionalobala.si/novica/resen-po-treh-mesecih-na-odprtem-morju-povsem-sem-se-navelical-zveciti-susi-foto-video

zoran13

PROBLEMATIČEN LOKALNI PROMET

BELVEDERE & STRUNJAN

/13/...V soboto smo hoteli ravno po tej cesti v Strunjan, pa nas je malo po kampu ustavil redar...povedal je, da se tu po tej cesti ne smemo voziti v Strunjan...lokalna cesta za lokalno prebivalstvo...kar pomeni, da lokalno prebivalstvo iz Izole, ne sme po cesti na Belvederju v Strunjan na kopanje...tudi glede na goro pločevine na glavni cesti, ne...rekel je, da naj bo tokrat opomin, sicer je kazen 200 €...Halo...s takšnim neprijaznim odnosom do državljanov in občanov, bodo naše plaže in hotelske zmogljivosti, samo še bolj prazne: Embarassed

POGOSTO UPORABLJATE CESTO ČEZ BELVEDERE?

V bodoče raje dvakrat premislite, lahko se vam zgodi to

Pred kratkim smo poročali o dotrajani cesti čez Belvedere, ki je obenem tudi zelo prometno obremenjena. Čeprav je cesta namenjena za lokalni promet in je za nameček še zelo ozka, jo poleg prebivalcev Belvederja ter gostov tamkajšnjega hotela in kampa uporabljajo tako prebivalci obalnih občin, kot tudi turisti. Vožnja po tej 'bližnjici' namreč precej skrajša pot med Izolo in Piranom, predvsem pa se vozniki izognejo vsakodnevni gneči na glavni cesti skozi strunjanski drevored.

Tako si je pot do strunjanske plaže želel skrajšati tudi naš bralec, doma iz Izole, a ga je na Belvederju pričakalo neprijetno presenečenje. Ustavil ga je namreč redar, ki mu je povedal, da se po tej cesti ne sme voziti, saj je namenjena le za lokalni promet. To ga je začudilo; bil je namreč prepričan, da omejitev na lokalni promet pomeni, da cesto lahko uporabljajo vsi občani Izole.

“Lokalno prebivalstvo iz Izole ne sme po cesti na Belvederju v Strunjan na kopanje, tudi glede na goro pločevine na glavni cesti ne,” je bil začuden. Še bolj ga je presenetilo, da je lahko za svoje početje kaznovan. "Redar je rekel, da naj bo tokrat opomin, drugače da je kazen 200 evrov," je bil zgrožen in jezno dodal "halo?! S takšnim neprijaznim odnosom do državljanov in občanov bodo naše plaže in hotelske zmogljivosti samo še bolj prazne."

Na Občini Izola smo preverili, ali drži informacija, da smejo cesto čez Belvedere uporabljati le prebivalci tega območja, ostali vozniki pa ne, tudi če živijo v občini Izola. Zanimalo nas je tudi, od kdaj je ta prometni režim v veljavi in če je morda omejen le na turistično sezono, ali je omejitev ustrezno označena s prometnimi znaki, kdo upoštevanje omejitve nadzoruje in kakšne sankcije lahko doletijo kršitelje.

Na Občini so potrdili, da informacija delno drži. "Promet na tej cesti ureja 47. člen Zakona o cestah ki določa, da je lokalni promet na območju omejene uporabe javne ceste promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče," so pojasnili in dodali, da je "omejitev prometa v veljavi že dalj časa, označena je s prometno signalizacijo in ni omejena na turistično sezono."

Nadzor prometa na tem območju predvsem v času prometnih konic v obdobju turistične sezone izvajajo občinski redarji. Ti so, poleg policije, po omenjenem zakonu pooblaščeni tudi za kaznovanje kršiteljev, katerim lahko izrečejo bodisi globo, bodisi opozorilo; globa za voznika, ki omejitev krši, znaša 200 evrov. "Ob petkih, sobotah in nedeljah med 8. in 20. uro na prometni režim opozarjata tudi reditelja, ki delo opravljata na izolski in strunjanski strani," so še pojasnili na Občini Izola.
https://www.regionalobala.si/novica/na-belvederju-se-sprasujejo-kaj-je-to-foto-
https://www.regionalobala.si/novica/pogosto-uporabljate-cesto-cez-belvedere-v-bodoce-raje-dvakrat-premislite-lahko-se-vam-zgodi-to

zoran13 · Objavljeno: 28 Jul 2023 15:56 Naslov sporočila: PRESEŽKI

ALENKA ARTNIK - 109 METROV

KOPRČANKA NE NEHA NAVDUŠEVATI

Alenka Artnik znova postala svetovna rekorderka

Slovenska potapljačica Alenka Artnik je znova postala svetovna rekorderka. Na tekmovanju Vertical Blue na Bahamih se je 41-letna Koprčanka v potapljanju na vdih v disciplini z dvojno plavutjo (CWTB) potopila na rekordnih 109 metrov.

Koprčanka se je tretji dan tekmovanja potopila 107 metrov in postavila državni in osebni rekord, tri dni kasneje pa je šla še dva metra globlje in znova postala svetovna rekorderka.

"Kdo vodi svet?! Ženske," so zapisali na uradni spletni strani tekme, Alenka Artnik pa je dodala: "Potop je potekal točno tako, kot si vedno želim, da poteka. Tega ni vedno lahko izvesti. Čutim, da me je danes podpiralo celotno vesolje in prišel je rezultat."

Alenka Artnik se s prostim potapljanjem ukvarja dobro desetletje, od takrat pa je podrla številne mejnike. Leta 2017 je postala četrta ženska v zgodovini, ki se je potopila do stotih metrov.

V letih od 2018 do 2021 je šestkrat izboljšala svetovni globinski rekord. Leta 2021 je postala najgloblja ženska potapljačica na vdih s potopom na 122 m v disciplini z monoplavutjo. To znamko je letos sicer izboljšala Italijanka Alesia Zechinni, ki se je na Filipinih potopila do 123 m.
https://www.regionalobala.si/novica/koprcanka-ne-neha-navdusevati-alenka-artnik-znova-postala-svetovna-rekorderka

zoran13 · Objavljeno: 30 Jul 2023 17:32 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SMS Szent István

Jadranski Titanik: ena od najstrožje varovanih skrivnosti hrvaškega morja

Približno petnajst kilometrov jugozahodno od hrvaškega otoka Premuda na peščenem morskem dnu 66 metrov pod gladino počiva največja ladijska razbitina na Jadranu. Gre za ladjo SMS Szent István, nekoč ponos avstroogrske mornarice, ki sta jo ob bližajočem se koncu prve svetovne vojne potopila italijanska torpeda. Ladja SMS Szent István je med drugim zaslovela s tem, da je bila edina bojna ladja v prvi svetovni vojni, katere potop so ujeli s filmsko kamero. Sodobni videoposnetki ali fotografije ostankov ladje so sicer izredno redki, saj je potapljanje do razbitine, ki ima status zgodovinskega spomenika in vojnega grobišča, strogo prepovedano.

Avstroogrska mornarica je v začetku junija 1918, v izdihljajih prve svetovne vojne, iz oporišč na severu Jadranskega morja zagnala ofenzivo proti Otrantskim vratom, zgolj 60 kilometrov širokemu morskemu prelivu med obalama Italije in današnje Albanije, ki velja za najožji del Jadrana.

Otrantska vrata so bila zelo pomembna strateška točka, na kateri se je med prvo svetovno vojno lomila vojaška prevlada v Sredozemlju. Leta 2018 so ožino po hudih bojih v letih prej znova nadzorovale italijanske pomorske sile. Z blokado Otrantskih vrat so Italijani avstroogrski mornarici preprečevali dostop do Sredozemskega morja in naprej do Atlantika, nemškim plovilom pa pomoč avstroogrskim zaveznikom na Jadranu.

Avstroogrski admiral Miklós Horthy, takrat novopečeni vrhovni poveljnik avstroogrske mornarice, je za poskus napada na Otrantska vrata v ogenj poslal štiri bojne ladje razreda Tegetthoff, ki so veljale za ponos jadranske flote. Šlo je za tako imenovane ladje tipa dreadnought, kar pomeni močno oklepljena in s težko artilerijo opremljena bojna plovila.

Stodvainpetdesetmetrska ladja SMS Szent István je bila ena od četverice. Njena domača pomorska baza je bila od leta 1915 v Puli, vojne vihre pa zaradi zavezniške blokade Otrantskih vrat tako rekoč ni občutila. V 937 dneh od prihoda v Pulo je bila v pristanišču zasidrana kar 883 dni.

Admiral Horthy je ofenzivo na Otrantska vrata zagnal osmega junija 1918 na krovu svoje matične bojne ladje SMS Viribus Unitis, ene od štirih ladij razreda Tegetthoff, ki mu je pripadala tudi SMS Szent István. Istega dne je na jug Jadrana odplula tudi ladja SMS Prinz Eugen. Devetega junija sta sledili še SMS Szent István in SMS Tegetthoff, po kateri je družina avstroogrskih paradnih bojnih ladij dobila svoje ime.

Da bi ujeli avstroogrsko floto, sta zaostajajoči ladji močneje pritisnili na plin, zaradi česar se je iz njunih dimnikov, sploh tistih na SMS Szent István, kadilo bolj kot običajno.

Visoke stebre dima sta iz daljave opazila dva italijanska torpedna čolna na rutinski patrulji med dalmatinskimi otoki. Eden je neuspešno napadel SMS Tegetthoff, drugi pa je z dvema torpedoma zadel SMS Szent István. Na ladjah niso vedeli, kdo jih obstreljuje, in zavzeli so defenzivno držo po protokolu za primer napada podmornice.

Ladja SMS Szent István se je po eksplozijah torpedov, ki sta naluknjala njen trup in močno načela ladijsko kotlovnico, močno nagnila in se, kljub temu da so iz nje črpali vodo, začela potapljati.

Pod gladino Jadrana je SMS Szent István izginila desetega junija nekaj čez šesto uro zjutraj. V potopu ladje je umrlo 89 od 1.094 članov posadke. Razmeroma nizko število smrtnih žrtev je bilo kasneje pripisano zahtevi avstroogrske mornarice, da morajo vsi člani posadk njenih bojnih ladij znati plavati. V primerjavi z mornaricami drugih držav to takrat morda malce presenetljivo namreč ni bilo samoumevno.

Potop SMS Szent István je s palube Tegetthoffa, katerega posadka je z grozo spremljala sotrpine, ki so bežali in skakali s pogubljene ladje, posnela filmska ekipa.

SMS Szent István je tako ena od dveh vojaških ladij v zgodovini pomorskih bojev, katerih potop je bil ujet na filmski trak. Druga je bila britanska ladja HMS Barham, ki jo je leta 1941 med drugo svetovno vojno v Sredozemlju potopila nemška podmornica:

FRANC ŽELE

Eden od preživelih mornarjev z ladje SMS Szent István je bil tudi Slovenec Franc Žele (1896–1971). Na krov Istvána je leta 1915 prišel kot topniški inštruktor, pred tem se je namreč nekaj let kalil na sorodni ladji SMS Viribus Unitis, nato pa je prevzel položaj namestnika enega od poveljnikov artilerije na desnem boku ladje.

Žele je bil eden od redkih članov posadke ladje SMS Szent István, ki so se dejansko preizkusili v vojskovanju, saj je z enim od topov v času, ko je bilo plovilo zasidrano v Puli, sklatil italijansko letalo. Ta so namreč redno napadala avstroogrska mornariška oporišča na jadranu.

Po potopu ladje desetega junija 1918, ki ga je opisoval kot grozljivega, saj je slišal klice sotrpinov, ki so bili ujeti v prevrnjeni ladji, in videl več soborcev, ki so si vzeli življenje, je okreval v bolnišnici v Šibeniku. (Vir: Park vojaške zgodovine Pivka)

Danes do "jadranskega Titanika" ne sme nihče

Razbitino ladje SMS Szent István je v 70. letih prejšnjega stoletja locirala jugoslovanska mornarica. Prevrnjena počiva na peščenem morskem dnu 66 metrov pod gladino Jadranskega morja osem navtičnih milj oziroma približno 15 kilometrov jugozahodno od hrvaškega otoka Premuda.

Po razpadu Jugoslavije je razbitino v upravljanje prevzelo hrvaško ministrstvo za kulturo. Ostanki SMS Szent István so danes zaščiteni kot zgodovinski spomenik in vojno grobišče. Rekreativni potopi do razbitine so zato prepovedani.

SMS Szent István velja za največjo ladijsko razbitino na Jadranu. Tako imenovani jadranski Titanik, kot so nekateri poimenovali nekdanji ponos avstroogrske mornarice, sicer ni bil največja ladja, ki je kdaj potonila v Jadranskem morju.

Med drugo svetovno vojno, na primer, so britanska letala v Koprskem zalivu potopila italijanski čezoceanski parnik SS Rex, ki je bil več kot sto metrov daljši od SMS Szent István. Razbitino so v 50. letih prejšnjega stoletja sicer zvečine odstranili z morskega dna.
https://siol.net/novice/svet/jadranski-titanik-ena-od-najstrozje-varovanih-skrivnosti-hrvaskega-morja-556428
https://hr.wikipedia.org/wiki/SMS_Szent_Istv%C3%A1n
https://www.youtube.com/watch?v=TTowGROcr_I&t=292s

zoran13 · Objavljeno: 30 Jul 2023 17:46 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ARGO

Ladja hladilnica z imenom Argo se je 21. januarja 1948 je naletela na mino im se res potopila v Jadranu. Preživel je le en član posadke. Vsi ostali, 11 jih je, so izginili brez sledu

Brodolom motorne ladje Argo je ena največjih tragedij, ki so se zgodile na Jadranu kot neposredna posledica druge svetovne vojne, in v analih naše pomorske zgodovine skorajda sploh ni zapisana. Dolga leta je bila razbitina te ladje znana potapljačem, vendar je trajalo dolgo, da so jo identificirali. V organizaciji potapljaškega centra Vitez Wreck Diving iz Premanture smo se na njem večkrat potapljali. Po potopu na skrivnostni ladji smo pregledali vso literaturo o izgubah trgovskih ladij v drugi svetovni vojni in po njej. Bolnišnično ladjo, ki so jo omenili potapljači, je bilo mogoče takoj izključiti, saj je bilo gotovo, da gre za tovorno ladjo. Poleg tega je bila edina bolnišnična ladja, potopljena v bližini, Tübingen, ki so jo po vojni rešili in razrezali. Tako Dormio kot Luanam smo lahko prečkali kot ladji, za kateri se govori, da sta bili potopljeni v Kvarneriću, ker sta bila parnika zgrajena v začetku 20. stoletja, z navpičnim premcem in visokim dimnikom. Toda katera ladja bi potem lahko bila?!
https://www.burzanautike.com/hr/argo/4374/74
https://www.ourspace.si/sl/cebelnjak/razbitine_v_Jadranskem_morju

zoran13 · Objavljeno: 31 Jul 2023 19:36 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

FREMANTLE HIGHWAY

Zadnje novice o požaru na trajektu Fremantle Highway s 3783 avtomobili na krovu, veliko je električnih, niso spodbudne. Lahko ga doleti podobna usoda kot trajekt Felicity Ace, ki je z dragocenim tovorom končal tri kilometre pod vodno gladino.

Pretekli teden je ob obali Nizozemske na tovorni ladji, ki prevaža avtomobile, izbruhnil požar. Umrl je en član posadke, več drugih pa je poškodovanih. Ogenj bi lahko gorel več dni, so takrat sporočili iz obalne straže.

Velikanska ladja Fremantly Highway, ki je prevažala 3783 novih vozil, je plula med nemškim pristaniščem Bremerhaven in egiptovskim Port Saidom, ko naj bi se vnelo eno od električnih vozil na krovu, sumijo preiskovalci. Okoli ladje je več plovil, ki skrbijo za njeno varnost in stabilnost. Vendar ta prizadevanja otežuje vreme, veter in morski tokovi. Prvotni podatki so bili, da je na plovilu samo 28 električnih avtomobilov. Vendar pa je japonsko podjetje K Line, ki ima v najemu ladjo, prišlo do novih podatkov. Pojasnjujejo, da je električnih avtomobilov veliko več, skupaj 498, čeprav ni jasno, ali gre za čisto baterijska vozila ali priključne hibride z manjšimi litij-ionskimi baterijami. Vsekakor pa je na ladji dovolj "gorljivega materiala", da jo lahko uniči. In zato ni presenetljivo, da gasilci še vedno izgubljajo boj z ognjem.

Drugi večji požar na ladji bi utegnil vplivati na prevoz električnih avtomobilov v prihodnje. Že pred to tragedijo so nekateri ladjarji, na primer norveška Havila Kystruten, zaradi njihovega problematičnega gašenja popolnoma prepovedali prevoz električnih avtomobilov.
https://www.zurnal24.si/avto/na-strom/se-ena-goreca-ladja-z-avtomobili-na-dnu-morja-409745
https://www.zurnal24.si/avto/gori-ladja-s-4-000-luksuznimi-avtomobili-381762
https://www.youtube.com/watch?v=wjVmqMavlc4
https://www.youtube.com/watch?v=lEsO--Z2d2E

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli