Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Jan 2018 14:12; skupaj popravljeno 1 krat

SINOT NATURE

Luksuz na vodi, kot ga marsikdo nima doma

Jahta za milijarderje zaenkrat obstaja le na papirju oziroma kot računalniška 3D simulacija.

Pri konceptnem plovilu z imenom Nature (narava) gre za luksuzno jahto, na kateri je prostora za 18 gostov, zanje pa skrbi kar 50 članov posadke. Potniki bivajo v glamourozno opremljenih kabinah, osnovni namen posadke pa je poskrbeti, da jim ničesar ne manjka in so izpolnjene vse njihove želje.

120 metrov dolgo plovilo ima seveda tudi ogromni bazen, pa velika panoramska tla in celo "zidove", skozi katere je mogoče opazovati morje. Gosti se lahko na kopno prevažajo s kar tremi manjšimi čolni, z enim je celo mogoče na krov prepeljati avtomobil. Ne manjka niti osem vodnih skuterjev, s katerimi se lahko petičneži kratkočasijo.

Posadke ima dodatno še dva ločena čolna, s katerimi gredo nakupovati življenjske potrebščine. Trup jahte je izdelan iz jekla, dizajnirala pa jo je Nizozemska družba Sinot Exclusive Yacht Design. Kot je povedal predstavnik družbe združuje jahta lepoto in funkcionalnost na povsem nov način.

Ob številnih VIP spalnicah je najbolj prostorna kabina, v kateri k počitku leže lastnik te jahte, ki pa mora biti milijarder, sicer si je ne more privoščiti. Na Naravi je tudi prostor za sproščanje in relaksacijo z masažno mizo, pa telovadnica, kot tudi ovalno stopnišče za prehod v višja nadstropja.

Panoramska paluba je velika kar 900 kvadratnih metrov, v notranjosti pa je urejen miniaturni park, v katerem za dobro počutje rastlin skrbi napredna klimatska naprava. Jahta je zasnovana tako, da omogoča rabo v poslovne namene, kot tudi za prirejanje zabav in druženje z drugimi bogataši.
https://www.vecer.com/luksuz-na-vodi-kot-ga-marsikdo-nima-doma-6316408

zoran13

JADRANSKO MORJE

Jadransko morje čez 30 let skoraj brez rib

Organizacija WWF Adria je na Kongresnem trgu v Ljubljani postavila podmornico prihodnosti, v kateri si lahko obiskovalci ogledajo temačno prihodnost Jadranskega morja leta 2048. S tem želijo organizatorji opozoriti na slabo stanje morij predvsem zaradi prekomernega in sistemsko nereguliranega ribolova, je povedal Bojan Stojanović iz WWF Adria.
"Situacija je slaba tudi v Jadranskem morju, zato bodo v naslednjih letih nujni določeni ukrepi, ki bi zmanjšali pritisk na ribje vrste. Eden od teh ukrepov je trajnostno certificiranje rib," je poudaril Stojanović.

Oznake trajnostnega certificiranja MSC in ASC namreč zagotavljajo, da je poreklo ribiškega proizvoda trajnostno ribištvo ali odgovorna akvakultura, je zapisano v knjižici oziroma vodiču Zgodbe izza vašega krožnika, ki so jo v nevladni organizaciji WWF (World Wildlife Fund) Adria pripravili z namenom osveščanja o tej težavi.

Da bi zadovoljili povpraševanje potrošnikov, ribiči namreč polovijo več rib, kot jih lahko morja in oceani zagotovijo. Prekomeren izlov je tako postal druga največja grožnja našim morjem in oceanom, takoj za podnebnimi spremembami. Kar 93 odstotkov ocenjenih ribjih staležev v Sredozemlju je prekomerno izkoriščenih in 31 odstotkov svetovne ribje populacije se lovi prekomerno.

"Potrošniki smo tisti, ki določamo, kaj bo na trgovskih policah, in zato pri spremembi na bolje nosimo veliko odgovornost," je opozoril Stojanović. Potrošniki lahko pripomorejo k spremembi tako, da kupujejo certificirane ribiške proizvode, ne jedo mladic, preverijo oznake in se pozanimajo, od kod riba prihaja, je še zapisano v knjižici Zgodbe izza vašega krožnika.

Poleg rib in drugih prebivalcev morja, so neposredno ogroženi tudi ljudje, ki so odvisni od morja kot vira hrane in prihodka. Izdelki iz ribištva zagotavljajo dnevno potrebo beljakovin za tri milijarde ljudi po vsem svetu, in predstavljajo 20 odstotkov celotnega vnosa živalskih beljakovin, je zapisano na spletni strani WWF Adria.

WWF že več kot dve leti izvaja projekt za osveščanje ljudi o pomenu našega izbora proizvodov iz ribištva. Projekt "Fish Forward", pod okriljem katerega je bil tudi današnji dogodek, pa se izvaja v 11 državah EU, vključno s Slovenijo, je še zapisano na spletni strani WWF Adria.
http://www.primorske.si/2017/10/09/Jadransko-morje-cez-30-let-skoraj-brez-rib
http://croatia.panda.org/sl/novice/?uNewsID=313591
https://www.delo.si/novice/slovenija/prazna-prihodnost-jadranskega-morja.html

zoran13

MEDNARODNI DAN HRANE

16. oktober. Dan hrane. Ime verjetno zveni v najboljšem primeru ironično za več kot milijardo ljudi po vsem svetu, ki trpijo za podhranjenostjo in lakoto.

Svetovna gospodarska kriza je sprožila porast lakote po svetu in dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih štirih desetletjih, v poročilu ugotavljata Organizacija za prehrano in kmetijsko (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP). V letu dni se je število lačnih povečalo za vrtoglavih 100 milijonov, kar pomeni, da je lačna že šestina svetovnega prebivalstva. Na področju razvojnega cilja tisočletja, da bi se število lačnih med letoma 1990 in 2015 zmanjšalo na 420 milijonov, ni bil dosežen nikakršen napredek. Konsenz, mednarodno vodstvo in takojšnja akcija so nujno potrebni, da pomagajo končati to svetovno tragedijo.

Naj navedemo nekaj številk:
* več kot milijarda lačnih (šestina svetovnega prebivalstva)
* v enem letu 100 milijonov več lačnih
* 642 milijonov lačnih na azijsko-tihooceanskem območju
* 265 mio. v podsaharski Afriki
* 2 mio. na Bližnjem vzhodu in S. Afriki - 53 mio. v Lat. Ameriki in na Karibih
* 15 mio. v razvitih državah
* Afrika: 40 mio. otrok, mlajših od 5 let, z motnjami v razvoju
* cilj: do 2015 število lačnih zmanjšati na 420 mio.

Glavni donatorji letošnje akcije "Drobtinica" so : MERCATOR d.d., OBČINA IZOLA, KOMUNALNO PODJETJE IZOLA, O.Š. VOJKA ŠMUC, HOTEL DELFIN d.o.o., ART FOTO VANIČ, FOTO OPTIKA RIO , FEROKOR RAJKO KOREN, PEKARNA MLINČEK IZOLA - KRUH KOPER D.o.o., PEKARNA DAN IN NOČ, SLAŠČIČARNE EKREM, GALEB in DIANA. Vsem donatorjem se zahvaljujemo in sporočamo, da smo z njihovo pomočjo ter seveda s pomočjo meščanov Izole zbrali 789,36 EUR. Tako bomo pomagali učencem iz šibkih družin treh OŠ s 300 toplimi obroki.
HVALA vsem, ki ste prispevali za topli obrok otrokom.
http://izola.ozrk.si/sl/Arhiv_novic/drobtinica_2_2/

DROBTINICA

Spoštovani prijatelji, znanci, kolegi, člani RK Izola, člani različnih odborov in komisij, prostovoljci in vsi ostali,

Čas v katerem živimo, je čas, v katerem smo odvisni drug od drugega. Med nami so v tem času tudi in žal številne družine, ki potrebujejo našo pomoč.

V teh družinah so otroci - otroci naših prijateljev, sosedov, znancev, kolegov, sodelavcev, krajanov, občanov, mogoče celo naši otroci, ali naši vnuki.

Vedno in zgolj le OTROCI, ki si želijo sprejemljivih življenjskih razmer.

Zato se bomo, kot vsako leto, tudi letos ob Svetovnem dnevu hrane pridružili skupni RKS akciji, ki smo jo v Sloveniji poimenovali »Drobtinica«, namen katere je zbrati prostovoljne prispevke, v zameno za kruh, pecivo, ter druge prehranske dobrine, ki nam jih posebej za "Drobtinico" podarijo različni izolski donatorji.

Zbrana sredstva bomo, kot vsako leto, prenakazali vsem trem izolskim osnovnim šolam: OŠ Vojke Šmuc, OŠ Livade ter OŠ Dante Aligheri/Scuola Elementare Dante Aligheri.

Šole bodo nadalje ustrezno razdelile sredstva otrokom, iz socialno šibkih družin.

"Drobtinica" bo potekala v soboto, 14. oktobra 2017 od 9. do 12. ure, v centru Izole, na Trgu Republike (krožišče).

Z vašimi prispevki, z vašo drobtinico bomo izolskim otrokom pomagali do boljših življenjskih razmer in jim pričarali (še) več nasmehov.

Prisrčno vabljeni na našo/vašo stojnico.
S toplimi pozdravi, in s prošnjo, da vabilo po svojih močeh posredujete naprej, vsem za katere menite, da bi nas v soboto obiskali na stojnici. Hvala vam.
Nevija Božič, Predsednica
RKS - OBMOČNO ZDRUŽENJE IZOLA / CRS - Associazione territoriale di Isola
Ob starem zidovju 15/a, 6310 IZOLA - Isola
T: 05 640 10 20 / F: 05 640 10 20
E: izola.ozrk@ozrks.si / nevijab@gmail.com
W: http://www.izola.ozrk.si/

zoran13

PACIFIŠKI MROŽ

Smrtna obsodba za pacifiškega mroža

Trumpova administracija je 25 živalskim vrstam odrekla status ogroženih, "ker ni mogoče predvideti razsežnosti bodočih podnebnih sprememb".

Trumpova administracija je kljub znanstvenim dokazom o tem, da 25 živalskim vrstam - med njimi pacifiškemu mrožu (Odobenus rosmarus divergens), Barbourjevi grbičasti želvi (Graptemys barbouri), črnohrbtemu detlu (Picoides arcticus), Kirtlandovi kači (Clonophis kirtlandii) in sanfelipski gambuziji (Gambusia clarkhubbsi) - grozi izumrtje, zavrnila predlog o uvrstitvi slednjih na seznam ogroženih vrst. Ameriška vladna agencija za ribe in divjad (FWS) je odločitev utemeljila z dejstvom, da naj bi za spremembo statusa zaščite omenjenih živali primanjkovalo konkretnih dokazov.

Največ pozornosti je bil sicer deležen pacifiški mrož. Britanski časnik The Guardian je leta 2011 denimo poročal, da je ameriška agencija FWS v času administracije predsednika Baracka Obame ugotovila, da podnebne spremembe botrujejo neustavljivemu krčenju arktičnih ledenih površin, ki predstavljajo osrednji življenjski prostor za omenjeno živalsko vrsto in posledično močno ogrožajo njen obstoj.

Po ustoličenju Trumpove administracije so sodelavci agencije svoje stališče očitno nekoliko spremenili in v najnovejšem poročilu zapisali, da zaradi negotovosti podnebnih modelov po letu 2060 ni mogoče predvideti razsežnosti bodočih podnebnih sprememb, čeprav sicer upoštevajo dejstvo, da bodo verjetno še naprej botrovale taljenju arktičnega ledu. Številni znanstveniki medtem opozarjajo, da bi lahko arktični led do leta 2060 popolnoma izginil. Predstavniki ameriškega Centra za biotsko raznovrstnost (Center for Biological Diversity) so prepričani, da je Trumpova administracija s svojo odločitvijo pacifiškega mroža "obsodila na smrt", poroča spletni portal IFLscience.
https://www.vecer.com/smrtna-obsodba-za-pacifiskega-mroza-6327496

zoran13

DAN POTEM

/13/...ko sem bil še v osnovni šoli, se spominjam največjega doživetega neurja v Izoli, saj je bilo deroče vode toliko, da smo se pri slaščičarni Diana, znašli do pasu v vodi, nekateri pa smo v njej tudi malo čofotali in celo zaplavali. No, včeraj je bilo podobno, saj temni oblaki sredi popoldneva niso napovedovali nič dobrega. Začelo se je s sodro, kateri se je pridružil izjemno močan naliv, pa kasneje z močno točo ter na koncu spet s sodro, ki je klestila po oknih, strehah, nadstreških in polknih. Voda se je začela nabirati ob bloku, bilo je je vsako minuto več in več, segala pa je tudi čez pol vrta. Izpred vhoda se je iz klancev in bližnjega parkirišča ter drugih ulic začela voda nevarno dvigovati. To še posebej ob dejstvu, ko vršijo popravila ulic, se asfaltna prevleka avtomatsko samo dodaja in zaradi tega je vhod in stopnica v blok vedno nižji in nižji. Ob grozeči nevarnosti sem se hitro zdrznil in se hipoma odločil oditi v zaklonišče po že pripravljane vreče s peskom. Še sreča, da so bile vreče s peskom obvezna oprema za zaklonišča. Z veliko muko sem težke vreče znosil po dvojnih stopnicah ter pred vhodna vrata, tako da sem ga zaščitil pred najhujšim. Ob najvišjem stanju močno deroče blatne rjave vode, sta bila do vhoda v blok samo še dva prsta. Rešilna dva prsta. Na koncu so pomagali še sosedi, tako, da smo utrdili dve vrsti vreč, da ne bi prišlo do vdora v blok in bližnja stanovanja ter seveda klet oziroma zaklonišče. Grozeče, travmatično, nepozabno, vsi pa niso imeli te sreče in jim je poplavilo ter naredilo ogromno premoženjske škode. Na tak način sem pomagal očuvati premoženje in preprečiti še večjo škodo na naši imovini in skupni imovini v bloku: Laughing

POPLAVA

Tako močan naliv smo beležili pred 50 leti

Pristojne na Ministrstvu za okolje in prostor smo vprašali kdaj smo na zadnje v Izoli zabeležili tako veliko količino padavin ter prejeli sledeči odgovor: »Ob prehodu hladne fronte prek Slovenije 22. oktobra so zlasti popoldne nastajale nevihte, ki so jih spremljali tudi močnejši nalivi. Najmočnejši naliv je bil zabeležen na obali, kjer je v dveh urah padlo tudi več kot 50 mm dežja. Na samodejni ekološko-meteorološki postaji Koper Markovec smo v 145 minutah izmerili 87 milimetrov (litrov na kvadratni meter) dežja. V obdobju najhujšega naliva, ki je trajal od 16.50 do 17.45, pa 69 mm dežja. Zaradi precejšnjih krajevnih razlik je mogoče, da je kje na Obali padlo prek 100 mm dežja v manj kot dveh urah, saj je mreža merilnih postaj preredka, da bi zaznala največji ekstrem. Po omenjenih podatkih z Markovca in na podlagi dolgoletnih meritev na portoroškem letališču sklepamo, da je bila povratna doba za celoten naliv (87 mm v 145 minutah) okoli 25 let, za jedro naliva (69 mm v 55 minutah) pa okoli 50 let. Povratna doba je statistična mera za pogostost dogodka; naliv s povratno dobo 50 let pomeni, da takšen ali še močnejši dogodek nastopi povprečno enkrat na 50 let,« nam je povedal Gregor Vertačnik iz Ministrstva za okolje in prostor.
http://izola.si/medijsko-sredisce/novice/najnovejse-informacije-po-neurju-v-izoli/
http://www.24ur.com/novice/slovenija/voda-zalila-vrtce-sole-stanovanja-zaradi-neurja-v-izoli-danes-nekaj-tezav-v-vrtcih.html?focus=1
http://www.delo.si/novice/slovenija/po-neurju-v-izoli-voda-zacela-odtekati.html
http://www.regionalobala.si/novica/vecina-cest-znova-prevoznih-odprti-vsi-vrtci-razen-skoljke-koliksna-bo-skoda
http://www.primorske.si/Novice/Kronika/Voda-v-prostorih-tudi-dva-metra-visoko-foto
http://www.primorske.si/2017/10/23/Ko-v-manj-kot-dveh-urah-pade-za-dva-meseca-padavin
https://www.dnevnik.si/1042788779/kronika/zaradi-neurja-poplavilo-izolo

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Nov 2017 14:19; skupaj popravljeno 1 krat

BELI MORSKI VOLK & CARCHARODON CARCHARIAS

IZOLSKI BELI MORSKI VOLK - 1963

Prava domovina orjaških morskih živali, kot so kiti in veliki morski psi, so širna prostranstva oceanov. Na svojih neustavljivih križarjenjih, med toplim ekvatorialnim morjem in hladnejšimi vodami ob tečajih, pa posamezne živali ali manjše skupine neredko zaplavajo tudi v manjša morja. Tako se občasno zgodi, da se kateri od velikanov znajde tudi v Jadranu, redkeje pa, da trči celo v plitvi Tržaški zaliv. Takšna srečanja so sicer zelo redka, vendar se dogajajo. Pred štirimi desetletji so se slovenski ribiči razveselili obiska kar šestmetrskega belega morskega psa. In ne le, da so ga videli, celo ujeli so ga in razstavili radovednežem na izolskem pomolu. Zobatemu velikanu obisk v slovenskem morju prav gotovo ni prinesel nič dobrega. Pred nekaj leti pa je severni Jadran doletela prava invazija do deset metrov dolgih morskih psov orjakov. Italijani so jih našteli kar dvajset naenkrat. V primerjavi s človeku nevarnimi »velikimi belimi«, so bili ti, čeprav po velikosti druga največja vrsta na planetu, povsem nenevarni. Mirno so plavali tik pod površjem in s široko odprtimi žreli »sesali« plankton. Imel sem srečo, da sem lahko plaval v njihovi družbi kar tri dni, preden so se obrnili nazaj proti jugu. Precej bolj žalostno pa je bilo srečanje z največjim doslej ugotovljenim morskim obiskovalcem pri nas, trinajst metrov dolgim hrbtoplutim brazdastim kitom, ki je iz neznanega vzroka poginil v slovenskem morju. Rešiti ga ni bilo mogoče, saj je bil mrtev že kak mesec, preden ga je dvignilo na površino. V tolažbo nam je lahko le misel, da smo njegovo okostje ohranili in bo razstavljeno za prihodnje obiskovalce v novi zgradbi Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=472
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Izolski-beli-morski-volk.aspx
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Morski-psi--med-realnostjo-in-fikcijo-Stevena-Spie.aspx
https://sl.wikipedia.org/wiki/Beli_morski_volk

CARCHARODON CARCHARIAS

Beli morski volk (Carcharodon carcharias; imenovan tudi veliki beli morski pes) je v Jadranskem morju precej redek pojav. Znanstveniki že nekaj časa domnevajo, da beli morski sicer pes tudi živi v tem okolju, a za to obstaja zelo malo dokaznega gradiva. Na facebook strani Podvodni.hr pa so pred dvema dnevoma objavili njegov posnetek. Posneli so ga okoli 15 milj od italijanskega mesta Rimini, nekje na globini 40 metrov. Ni znano, kam je odplaval naprej.
http://www.podvodni.hr/
https://www.facebook.com/podvodni.hr/videos/vb.253265854759229/1458007410951728/?type=2&theater
https://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija#1042789706
http://www2.arnes.si/~ookskofijekp/ucenci09/www_ursa/beli_morski_volk.htm
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/trije-beli-morski-psi-strasijo-v-jadranu
http://www.zurnal24.si/vizita-za-zivali/novice/v-jadranskem-morju-30-vrst-morskih-psov-273709
http://www.blic.rs/vesti/svet/ribar-kod-kornata-ulovio-ajkulu-dugu-35-metara/gvrp4w4

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Nov 2017 14:34; skupaj popravljeno 1 krat

SMS WIEN

SPOMINI S POTOPLJENE LADJE

Minule dni so potapljači simbolično potegnili na površje nekaj manjših kosov ladje SMS Wien, ki je bila pri Škednju potopljena pred 100 leti, z nje se je rešilo nekaj domačinov, med njimi Openc Anton Sosič.

Desetega decembra bo minilo sto let, odkar so pri Škednju potopili avstro-ogrsko bojno ladjo SMS Wien, s katere se je rešilo nekaj domačinov, med njimi tudi Anton Sosič z Opčin. Ob jubileju v stari ribarnici v Trstu pripravljajo veliko razstavo.

V spomin na ta dogodek bosta 10. decembra maša in posvet, od 17. decembra do maja 2018 pa bo v nekdanji tržaški ribarnici velika mednarodna razstava o Jadranu. O brodolomcu Antonu Sosiču z Opčin je podatke zbral njegov sorodnik Zoran Sosič, openski družbeni delavec.

Avstro-ogrsko oklepnico SMS Wien, ki že sto let leži v blatu na morskem dnu pol milje od škedenjske železarne, je 10. decembra 1917 potopila italijanska vojna mornarica. Umrlo je 33 članov posadke, na krovu je bilo veliko Tržačanov, preživeli pa so s potapljajoče ladje v mrzlem morju sredi temne noči odplavali do obale. Kaže, da je bil med temi tudi mornar z Opčin - Anton Sosič, poznan tudi kot Tone Matučev, rojen leta 1892.

Kakor poroča Primorski dnevnik, je podatke o njem zbral Zoran Sosič, dober poznavalec vaške zgodovine in Antonov sorodnik - mornar je bil namreč bratranec Zoranovega očeta Viktorja in je k njim redno zahajal, umrl pa je leta 1955 na Opčinah.

Zoran Sosič je Antonovo zgodbo sestavil na podlagi ustnega izročila, zapisov in omembe v knjigi Angela Vremca Vas, ljudje in čas. V njej piše, da je bil Anton Sosič - Matučev mornar na vojni ladji Wien ter da se je ob njeni potopitvi rešil s plavanjem in prišel domov v samih spodnjih hlačah. Zato so ga orožniki aretirali in zaprli, ker se na Opčinah ni prijavil.
https://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Spomini-s-potopljene-ladje

zoran13 · Objavljeno: 28 Nov 2017 14:17 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

MSC SEASIDE

MSC Seaside je največja potniška lepotica, ki jih je italijanska ladjedelnica Fincantieri izdelala za družbo MSC in je 01.decembra 2017 odplula iz Trsta.

VIDEO LIVE:
29.11.2017 ob 11.00
https://www.fincantieri.com/en/
https://www.youtube.com/watch?time_continue=104&v=kAqVNvM2TyQ
https://www.youtube.com/watch?v=1X4rl5ru-hY
https://www.youtube.com/watch?v=f4Bx_hHyqU0
https://www.youtube.com/watch?v=6xUmtSOpuwI

Dolžina: 323 m
Širina: 41m
Hitrost: 21,3 vozlov
Teža: 154.000 ton
Potnikov: 5.179
Članov posadke: 1.413
Kabine potniške: 2070
Kabine posadke: 759
Število palub: 17

https://www.msccruisesusa.com/en-us/Discover-MSC/Cruise-Ships/MSC-Seaside.aspx
https://www.youtube.com/watch?v=ShIzNZSbqDU
https://www.msccruisesusa.com/en-us/Cruise-Deals/Top-Deals/MSC-Seaside-Sale.aspx
https://www.youtube.com/watch?v=CLiEPvV9zKM
https://www.msccruises.com.au/en-au/Discover-MSC/Cruise-Ships/MSC-Seaside/Deckplan.aspx
https://www.logitravel.co.uk/cruises/msc-cruises/technical-details-msc-seaside-16533818.html
http://www.ship-technology.com/projects/msc-seaside-cruise-ship/#5

FINCANTIERI S.P.A.

Osnovni kapital: 862.980.726 €
Število delnic: 1.692.119.070
Kapitalizacija: € 2.025.466,527 €
Nominalna cena delnice: 0,51 €
Borzna cena delnice:
* 03.07.1014 - 0,78 €
* 16.10.2014 - 0,62 €
* 20.04.2015 - 0,85 €
* 07.10.2015 - 0,71 €
* 11.02.2016 - 0,27 €
* 12.09.2016 - 0,43 €
* 10.05.2017 - 0,96 €
* 17.07.2017 - 1,10 €
* 29.08.2017 - 0,91 €
* 24.11.2017 - 1,183 €
* 27.11.2017 - 1,197 €
* 01.12.2017 - 1,203 €
* 29.12.2017 - 1,252 €
* 12.01.2018 - 1,41 €
* 24.01.2018 - 1,45 €
* 29.01.2018 - 1,52 €
* 08.02.2018 - 1,38 €
* 09.02.2018 - 1,344 €
* 06.03.2018 - 1,25 €
* 05.05.2018 - 1,36 €
https://www.fincantieri.com/en/investors-relations/stock-information/
http://www.emarketstorage.com/home/homepage.htm
https://www.fincantieri.com/en/media/press-releases/2017/informativa-sul-programma-di-acquisto-di-azioni-proprie-a-servizio-del-piano-di-incentivazione-performance-share-plan-2016---2018-di-fincantieri3/
https://www.fincantieri.com/en/investors-relations/company-profile/

zoran13 · Objavljeno: 09 Dec 2017 18:32 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

GORELO JE MORJE

Vabljeni v Pomorski muzej na predstavitev nove knjige avtorice dr. Nadje Terčon: Gorelo je morje

Ob 50. letnici preimenovanja Mestnega muzeja Piran v Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, vas Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran v sodelovanju s 430. mornariškim divizionom iz Ankarana vljudno vabi na predstavitev knjige

Nadje Terčon: GORELO JE MORJE – SERGEJ MAŠERA,
in sicer v petek, 8. decembra 2017, ob 11. uri
v Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, Cankarjevo nabrežje 3.

O poročniku bojne ladje in narodnem heroju Sergeju Mašeri, o njegovem življenju, pomenu ter trajnem zapisu v slovensko pomorsko in vojaško zgodovino bodo spregovorili: direktor Pomorskega muzeja “Sergej Mašera” Piran Franco Juri, župan Občine Piran Peter Bossman, poveljnik 430. mornariškega diviziona, kapitan bojne ladje Boris Geršak, avtor predgovora, kontraadmiral v pokoju Renato Petrič in avtorica knjige, muzejska svetnica, dr. Nadja Terčon.
http://www.pomorskimuzej.si/
http://www.piran.si/index.php?page=events&item=78&id=7613

zoran13 · Objavljeno: 15 Dec 2017 14:12 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SINJI GALEB ?

/13/...ker gre za veliko blamažo in sprenevedanje ter za zelo zaskrbljujoč odnos do narodove kulturne dediščine, ki ne bi smela nikoli priti v takšen položaj. Da ob tem ne govorimo o mahinacijah in manipulacijah, ki so se pri teh poslih odvijale, zato, da se dandanes vse skupaj na eleganten način prodaja po sramotni izklicni ceni 45.000 €!
Ob tem se pojavlja vprašanje, koliko je sploh še plovil, ki so bila izdelana v naši nekdanji Ladjedelnici Piran? Embarassed

RESNIK
Označba: PI-801
Podatki o plovilu
Vrsta plovila: Motorni čoln.
Vrsta pogona: Motor.
Dolžina: (m)12,90.
Širina: (m)4,80.
Številka trupa: -.
Material: les.
Barva: RJAVA.
Graditelj: LADJEDELNICA PIRAN.
Kraj gradnje: PIRAN.
Leto gradnje: 1911.
Namen uporabe: Gospodarski.
Število oseb, ki jih sme čoln prevažati: 12.
Nosilnost čolna: (t)4,16.
Število posadke: 2.
Bruto tonaža: (t)22,19.
Dovoljenje
Območje plovbe Obalno območje(C).
Veljavnost dovoljenje do 12. 7. 2018.
Številka vpisnega lista 01/03-373/2002-08.
Datum vpisa: 22. 5. 2002.
Datum izdaje: 17. 2. 2017.
Datum pregleda: -.
Številka dvojnika: -.
Izpostava: PIRAN.
Podatki o lastnikih
Priimek/Naziv: ŠMON.
Ime: BOJAN.
Prebivališče/Sedež: Aškrčeva ulica 006.
Pošta: 6330.
Naziv pošte: Piran/Pirano.
Delež: 24/24.
Pravni naslov pridobitve: nakup.
Podatki o motorjih plovila
Številka motorja: 6239.
Znamka motorja: FAMOS.
Model: -.
Vrsta: Vgrajeni.
Moč [KW]: 74.
Leto izdelave motorja: 1973.
Gorivo: Diesel.
Stvarne pravice in opombe:
Opomba:
Meje plovbe za javni prevoz oseb: razred D max do 6 Nm od mesta zatočišča in max do 3 Nm od obale (50 potnikov in 2 člana posadke). 1. 25.4.14 vpis zastavne pravice po notarskem zapisu SV 98/14 z dne 25.1.14 na podlagi notarskega zapisa št. 385/13 z dne 8
https://e-uprava.gov.si/javne-evidence/plovila/seznam-plovil.html?eq=xWf6gnWvXvQ2Xd0y2C3aGlS6yg1_SqTIVVaZ6CbTv2g

DRAŽBA SINJEGA GALEBA

Na dražbo barka iz serije Bratovščina sinjega galeba

Barko Sinji galeb so lastniki zastavili pri Sberbank za trimilijonsko posojilo. Zdaj je naprodaj za 45.000 €.

Sodni izvršitelj Tadej Poljak je za 20. december razpisal dražbo za skoraj 15 metrov dolgo barko z imenom Resnik, ki je bila izdelana leta 1911 v piranski ladjedelnici.

Sodni izvršitelj Tadej Poljak je za 20. december razpisal dražbo za skoraj 15 metrov dolgo barko z imenom Resnik, ki je bila izdelana leta 1911 v piranski ladjedelnici. V zadnjih letih je bila barka namenjena predvsem prevozu turistov, bolj slavna pa je njena preteklost. Barka je namreč vlogo Sinjega galeba odigrala v mladinski nanizanki Bratovščina Sinjega galeba, ki je bila posneta po istoimenski knjigi Toneta Seliškarja iz leta 1936. Na kratko: glavni junak Seliškarjeve zgodbe je dvanajstletni Ivo, ki s prijatelji ustanovi društvo in ga poimenuje Bratovščina Sinjega galeba, po jadrnici svojega očeta.

Od slave do dražbe

Manj slavna pa je novejša zgodovina barke. Lastniki so jo namreč zastavili pri Sberbank kot poroštvo za trimilijonsko posojilo za izgradnjo hotela Mirta v Strunjanu. Posojilo ni bilo nikoli vrnjeno, Sberbank pa je v nadaljevanju terjatev prodala družbi Oleander Resort, ki je sprožila izvršbo. Zato se bo barka na prvi javni dražbi znašla 20. decembra ob 10. uri, ko bo naprodaj po izklicni ceni 45.000 €.
IMG-20171211-162739-5a32744f8fea7-5a32744f93f4f.jpg

Izvršbo sprožil lastnik sosednjega hotela

Družba Oleander Resort, ki je v večinski lasti poslovneža in gradbinca Iztoka Krumpaka, je od sredine lanskega leta lastnica strunjanskega hotela Oleander, ki stoji ob hotelu Mirta. Ob tem spomnimo, da je Krumpak v sredini minulega leta hotel Olenader za 1.280.000,00 € kupil od Premogovnika Velenje.

»Sberbank je avgusta objavila razpis za nakup terjatev do družbe Bracera, ki smo jih uspešno odkupili oktobra. Za izvršbo smo se odločili, ker družba Bracera ne vrača posojil, prav tako se z njihovimi zastopniki ne moremo sporazumeti o vračilu dolga. Zato smo sprožili izvršbo njihovega premoženja, včeraj smo sprožili tudi stečaj družbe Bracera, ki je lastnica hotela Mirta in tudi nekaterih drugih nepremičnin na Obali,« nam je pojasnil Iztok Krumpak.
IMG-20171211-162703-5a3274c08465d-5a3274c086ae0.jpg

Za kakšno barko gre

Iz spletne strani sedanjega lastnika barke, je razvidno, da barka lahko sprejme 52 potnikov. Dolga je 14,6, široka pa 5 metrov. Poganja jo dizelski motor famos iz leta 1973 s 150 konjskimi močmi, ki omogoča hitrost sedmih vozlov. Zgrajena je iz hrastovega lesa. Iz registra plovil je dodatno razvidno, da je njena nosilnost 4,16 tone. Dovoljenje za plutje je veljavno do 12. julija prihodnje leto, a ga bo novi lastnik lahko podaljšal.
sinji-galeb-1-5a3274ff75f49-5a3274ff76ac7.jpg

NE GRE ZA SINJI GALEB

Ne gre za ladjo iz Sinjega galeba

Danes bi morali v Piranu izpeljati dražbo za čoln Resnik, za katerega so lastniki trdili, da gre za barko iz televizijske nadaljevanke Bratovščina sinjega galeba. Dražbe danes ni bilo, ker so lastniki prišli do dogovora z upniki.

Časnik Delo danes piše, da so jim vsaj iz štirih virov potrdili, da ladja Risnik ni bila uporabljena za snemanje kultne slovenske mladinske nadaljevanke, ki je nastala po literarni predlogi Toneta Seliškarja.

“Kje pa! Stari Sinji galeb so pred desetletji privezali visoko v Jernejevem kanalu, pri nekdanji Drogi, tam se je dotrajan potopil, njegov jambor so vgradili v drugo staro barko. To je vse, kar je ostalo od Sinjega galeba,” je za časnik povedal Boris Cepuder, avtoriteta na področju starih lesenjač, in dodal, da je Resnik bracera, medtem ko je bil Sinji galeb trabakula.

Izklicna cena za Risnik je bila 45.000 evrov, a po pisanju Dela naj bi bila barka vredna pol manj. Ladja je bila leta 1911 izdelana v piranski ladjedelnici, trenutno pa je privezana na piranskem pomolu in je namenjena za prevoz turistov. Leta 2001 jo je kupil Branko Šmon oziroma njegovo družinsko podjetje Bracera, ki je zašlo v denarne težave po gradnji hotela Mirta v Strunjanu. Delo piše, da naj bi Sberbank podjetju odobrilo posojilo v višini 2,9 milijona evrov, za kar je podjetje zastavilo nastajajoči hotel, stanovanje v Piranu in omenjeno barko. Bracera posojila ni vrnila, po pisanju časnika pa je terjatev od Sberbank odkupil izolski podjetnik Iztok Krumpak, ki je najprej sprožil izvršbo premoženja, prejšnji teden pa je sodišču predlagal postopek poenostavljene prisilne poravnave.
http://www.primorske.si/primorska/istra/ne-gre-za-ladjo-iz-sinjega-galeba

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Mar 2019 16:27; skupaj popravljeno 21 krat

LUKA KOPER d.d. - 60.let

Luka Koper je ta mesec praznovala 60 let poslovanja. V tem času je plula skozi bolj in manj mirna obdobja, a že prvi dnevi novega desetletja bodo zelo pestri. Za sredo je napovedan zbor delavcev, v četrtek bo skupščina delničarjev Luke odločala o nezaupnici upravi, v petek pa bodo imel nadzorniki družbe na dnevnem redu točko o zamenjavi uprave.

Prelomni trenutek se je s sprejetjem odločitve o razvoju pristanišča zgodil 5. oktobra 1954 s podpisom londonskega memoranduma, po katerem je Trst pripadel Italiji. Jugoslavija je ob podpisu londonskega memoranduma dobila še 25 milijonov dolarjev odškodnine kot nadomestilo za izgubljeno tržaško pristanišče oziroma kot pomoč za gradnjo koprskega pristanišča, ampak od tega kupa ameriškega denarja v Kopru niso dobili niti centa.

Gradili kljub nasprotovanju oblasti

Ker niso smeli graditi pristanišča, je prav 27. decembra 1955 Okrajni ljudski odbor Koper ustanovil Upravo za melioracijo koprskega zaliva. Uprava se je potem preimenovala v Vodno skupnost Koper, ki jo je decembra 1956 prevzel Danilo Petrinja - Primož. Brez njega ne bi bilo Luke Koper.

V svoji knjigi Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper–Prešnica je leta 1999 zapisal, da so se za ta gospodarski podvig odločili kljub resnim nasprotovanjem nekaterih republiških in zveznih oblastnih ter političnih organov. Večji del finančnih sredstev vodne skupnosti so plačevali prebivalci slovenske Istre in iz dela denarja, namenjenega delavcem. »Ne poznam primera, da bi v svetu na tak način gradili pristanišča in železniške proge,« je zapisal.

»Prignali so nas kot sužnje v Egiptu, na popolnoma pust kraj, naokrog so bili samo veliki kamni. Te kamne smo nalagali na vozičke in jih potiskali do morja, kjer smo jih stresli in tako utrjevali obalo,« se je spominjal 77-letni režiser, dramatik in esejist Dušan Jovanović, ki je poleti leta 1957 kot brigadir, sicer dijak Gimnazije Moste Ljubljana, poldrugi mesec udarniško pomagal graditi pristanišče. »Ko sem čez leta poslušal o uspehih Luke Koper, sem si rekel: Pa saj sem bil tam. Vedno, ko pridem v Koper, sem ponosen, da sem temu mestu nekaj dal,« je dejal Jovanović.

Slavnostno odprtje Luke je bilo 7. decembra 1958. Splošna plovba Piran je v Koper napotila svojo čezoceanko Gorica. Posadka ladje je bila po pričanju Danila Petrinje »praznično razpoložena«, po besedah Borisa Šnuderla pa da je plula prehitro in se pred vsaj 3000 glavo množico zaletela ob kamniti nasip tik pred novozgrajenim pomolom. Zaradi nesreče so s proslavo zamujali več kot eno uro
http://www.delo.si/novice/slovenija/sestdeset-let-luke-koper-v-objemu-pre-velikih-pristaniskih-interesov.html#

LUKA KOPER d.d.

Osnovni kapital: 58.420.964,78 €
Število navadnih kosovnih delnic: 14.000.000
Nominalna cena delnice: 4,8684 €
Knjigovodska vrednost delnice:
* 31.12.2003 - 17,21 €
* 31.12.2004 - 18,45 €
* 31.12.2005 - 19,35 €
* 31.12.2006 - 21,06 €
* 31.12.2007 - 24,33 €
* 31.12.2008 - 22,22 €
* 31.12.2009 - 18,62 €
* 31.12.2010 - 17,54 €
* 31.12.2011 - 17,192 €
* 31.12.2012 - 17,800 €
* 31.12.2013 - 17,29 €
* 31.12.2014 - 19,01 €
* 31.12.2015 - 20,20 €
* 31.12.2016 - 21,74 €

Dividende:
* 2013 - 0,17 €
* 2014 - 0,16 €
* 2015 - 0,61 €
* 2016 - 1,40 €

LKPG

* 20.11.1996 - 14,30 € - začetek kotacije na borzi
* 27.01.1997 - 13,07 €
* 27.01.1998 - 11,68 €
* 27.01.1999 - 17,77 €
* 27.01.2000 - 16,05 €
* 27.01.2001 - 14,43 €
* 27.01.2002 - 15,90 €
* 27.01.2003 - 19,89 €
* 27.01.2004 - 32,57 €
* 27.01.2005 - 33,99 €
* 27.01.2006 - 29,30 €
* 29.01.2007 - 55,29 €
* 09.08.2007 - 113,99 € - maksimalna vrednost delnice
* 28.01.2008 - 76,16 €
* 27.01.2009 - 24,00 €
* 27.01.2010 - 23,51 €
* 27.01.2011 - 15,50 €
* 7.01.2012 - 8,00 €
* 07.08.2012 - 6,49 € - minimalna vrednost delnice
* 28.01.2013 - 8,32 €
* 27.01.2014 - 12,40 €
* 29.01.2014 - 12,71 €
* 10.02.2014 - 12,81 €
* 10.03.2014 - 14,79 €
* 25.03.2014 - 13,61 €
* 08.04.2014 - 18,00 €
* 05.09.2014 - 27,75 €
* 30.12.2014 - 22,50 €
* 04.06.2015 - 26,80 €
* 16.11.2015 - 22,10 €
* 12.02.2016 - 20,72 €
* 30.12.2016 - 25,00 €
* 20.03.2017 - 32,97 €
* 10.05.2017 - 28,50 €
* 22.12.2017 - 30,30 €
* 04.01.2018 - 30,20 €
* 15.01.2018 - 31,20 €
* 19.01.2018 - 31,60 €
* 24.01.2018 - 32,50 €
* 26.01.2018 - 33,00 €
* 29.01.2018 - 33,00 €
* 30.01.2018 - 33,20 € - protest delavcev pred Luko Koper
* 31.01.2018 - 33,00 €
* 05.02.2018 - 31,40 €
* 09.02.2018 - 30,30 €
* 19.02.2018 - 31,60 €
* 06.03.2018 - 30,60 €
* 29.03.2018 - 29,70 €
* 05.05.2018 - 30,30 €
* 19.06.2018 - 32,00 €
* 03.07.2018 - 30,00 €
* 10.08.2018 - 31,80 €
* 08.10.2018 - 31,00 €
* 20.03.2019 - 27,20 €
http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?SecurityID=LKPG&doc=818
www.luka-kp.si/slo/m...ticek/3379

Imetništvo delnic LKPG članov nadzornega sveta in uprave:

Nadzorni svet:
* mag.Nebojša Topič, član nadzornega sveta - 9 delnic
* Marko Grabljevac, član nadzornega sveta - 10 delnic
* Rok Parovel, član nadzornega sveta - 8 delnic

Uprava:
* Dragomir Matić, predsednik uprave - 1.238 delnic
https://luka-kp.si/slo/poslovna-porocila

TOP 10

Stanje 30.10.2013

1. REPUBLIKA SLOVENIJA - 51,00 %
2. SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, d.d. - 11,13 %
3. KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. - 4,98 %
4. MESTNA OBČINA KOPER - 3,34 %
5. UNICREDIT BANK AUSTRIA AG - FIDUCIARNI RAČUN - 1,89 %
6. KD GALILEO, FLEKSIBILNA STRUKTURA NALOŽB - 1,13 %
7. PERSPEKTIVA FT d.o.o. - 0,90 %
8. KD INDIJA - KITAJSKA, DELNIŠKI - 0,85 %
9. EATON VANCE PARAMETRIC STRUCTURED EMERGING MARKETS FUND - 0,85 %
10. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. - 0,75 %

Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti.
Za nas je resnica naše ogledalo - slika preteklosti, odsev sedanjosti in pogled v prihodnost.
www.luka-kp.si/lp-20...index.html

»N e vem, kako bi na hitro obogateli.
Vem pa, kako boste na hitro obubožali: če boste poskusili na hitro obogateti.«
André Kostolany

»Rast tečajev se rodi v paniki, zraste v strahu, dozori v optimizmu in umre v evforiji.«
André Kostolany

»Izbirate lahko med naravno stabilnostjo zlata ter poštenostjo in inteligenco politikov. In z vsem spoštovanjem do teh gospodov vam svetujem, da, dokler obstaja kapitalistični sistem, izberete zlato.«
George Bernard Shaw

PRISTRANSKE NOVICE

RDEČE ZA LUKO

Na Ljubljanski borzi se je indekx blue chipov SBI TOP včeraj znižal. Kaj hočemo, na borzi včasih gospodari včasih bik, včasih pa hlača medved. Je pa res, da so se od delnic, ki so vključene v SBI TOP, najbolj pocenile delnice Luke Koper, ki so v ta indeks vključene komaj dva dni.
Primorske novice, sreda 26.03.2014
www.primorske.si

LUKA KOPER d.d. - LKPG

02.01.2014 - 9,850 €
08.04.2014 - 18,00 €
Knjigovodska vrednost delnice: 18,439 €
Donos 1 mesec: +24,21 %
Donos letos: +87,77 %
Donos 1 leto: +123,42 %
Donos 3 leta: 32,71 %
Donos 5 let: -14,40 %
www.denarinfinance.c...EL_ID=LKPG

66,25%

Točno za toliko je bila s strani SDH, na novo predlagana in kasneje izglasovana REKORDNA dividenda v višini 1,13€ na delnico, saj bo za to od celotno ustvarjenega dobička 15.880.814,24 €, namenjena večina, kar 15.820.000 € za izplačilo izglasovanih dividend. Po prvotnem predlogu je bilo predlaganih za dividendo 0,68 € na delnico, kar bi pomenilo skupaj 9.520.000 €.

TOP 10

1. Republika Slovenija - 7.140.000 delnic - 51,00 %
2. Slovenski državni holding, d.d. - 1.557.857 delnic - 11,13 %
3. Kapitalska družba, d.d. - 696.579 delnic - 4,98 %
4. Mestna občina Koper - 466.942 felnic - 3,34 %
5. SOP Ljubljana - 407.048 delnic - 2,91 %
6. Unicredit Bank Austria AG - fiduciarni - 167.539 delnic - 1,20 %
7. Zavarovalnica Triglav, d.d. - 104.756 delnic - 0,75 %
8. Parametric Emerging Markets Fund - 94.050 delnic - 0,67 %
9. Perspektiva FT - 80.000 delnic - 0,57 %
10. Aktsiaselts Trigon Funds - 75.802 delnic - 0,54 %
Skupaj: 10 največjih delničarjev: 10.790.573 delnic - 77,09 %
https://luka-kp.si/slo/lastniska-struktu ra-31-3-2015

TOP 10 - PREJEMNIKI DIVIDEND

1. Republika Slovenija - 8.069.200 €
2. Slovenski državni holding, d.d. - 1.760.378,41 €
3. Kapitalska družba, d.d. - 787.134,27 €
4. Mestna občina Koper - 527.644,46 €
5. SOP Ljubljana - 459.964,24 €
6. Unicredit Bank Austria AG - fiduciarni - 189.319,07 €
7. Zavarovalnica Triglav, d.d. - 118.374,28 €
8. Parametric Emerging Markets Fund - 106.276,5 €
9. Perspektiva FT - 90.400 €
10. Aktsiaselts Trigon Funds - 85.656,26 €

TOP 10

1. Republika Slovenija - 51,00%
2. Fizične osebe - 16,27%
3. Slovenski državni Holding d.d. - 11,33%
4. Ostale pravne osebe - 7,22%
5. Vzajemni in pokojninski skladi - 0,89%
6. Kapitalska družba d.d. - 4,98%
7. Mestna občina Koper - 3,34%
8. Domače banke - 0,14%
9. Tuje banke - 0,16%
10. Tuje pravne osebe - 4,66%
11. Borzno posredniške hiše - 0,19%
Stanje na dan: 31.03.2016

TOP 10

1. Republika Slovenija - 7.140.000 delnic - 51,00 %
2. Slovenski državni holding, d.d. - 1.557.857 delnic - 11,13 %
3. Kapitalska družba, d.d. - 696.579 delnic - 4,98 %
4. Mestna občina Koper - 439.159 delnic - 3,14 %
5. Citibank N.A. – fiduciarni račun - 211.787 delnic - 1,51 %
6. Aktsiaselts Trigon Funds - 161.384 delnic - 1,15 %
7. Hrvatska poštanska banka, d. d. - 129.582 delnic - 0,93 %
8. Zavarovalnica Triglav, d.d. - 113.568 delnic - 0,81 %
9. SEI Global Investment Fund - 102.392 delnic - 0,73 %
10. Parametric Emerging Markets Fund - 78.796 delnic - 0,56 %
Skupaj 10 največjih delničarjev - 10.631.104 delnic - 75,94 %
Skupaj vse delnice: 14.000.000 delnic - 100,00 %
Stanje 30.09.2017
https://luka-kp.si/slo/lastniska-struktura-30-9-2017

VSTALA PRIMORSKA PROTI LJUBLJANI

Opozorilo pred jutrišnjo izredno skupščino Luke Koper

Civilna fronta Vstala Primorska - vstani Slovenija je pred jutrišnjo izredno skupščino Luke Koper, na kateri bodo odločali o nezaupnici uprave pod vodstvom Dragomirja Matića, obsodila namere vlade in Slovenskega državnega holdinga (SDH). »So škodljive za poslovanje družbe, celotno slovensko logistiko in za strateške gospodarske interese Slovenije,« so opozorili.Vladajočim očitajo, da »razprodajajo skupno premoženje, sklepajo sumljive posle, nas porivajo v odvisnost od tujcev in se z dobro stoječimi podjetji igrajo kot v peskovniku, pri čemer jim ni mar za delavce, vsemu silnemu besedičenju navkljub«. Vladi in SDH očitajo, da »izkoriščata IPS delavce za svoje igrice, s katerimi zavajata javnost /.../ Ni dvoma, da v ozadju tiči interes po razbitju nepokornih delavskih organizacij v Luki, s čimer bi se zmanjšale delavske pravice, kar bi vodilo delavce v status podplačane in izkoriščane delovne sile«. Vlado in SDH pozivajo, naj »prenehata z zavajanjem delavcev in prikazovanjem dobička kot ultimativnega cilja podjetja«, vlada naj prevzame polno odgovornost in začne odpravljati možnosti za vsakovrstno izkoriščanje delavcev, zadeve pa naj se loti sistemsko.
http://www.primorski.it/stories/gospodarstvo/279013_vstala_primorska_proti_ljubljani/#.WkOd83lG3cs

Tudi ladje v Kopru so ostale brez goriva

Tržaško podjetje Depositi Costieri za oskrbovanje ladij z gorivom je v preiskavi zaradi suma mafijskih poslov in je njegovo poslovanje zaustavljeno. To pomeni, da so brez možnosti za polnjenje rezervoarjev, tako imenovano bunkeriranje, ostale tako ladje v Trstu in Tržiču, kot tudi v Kopru. Ladje, ki priplujejo v Koper, se namreč z gorivom oskrbujejo prav prek tega tržaškega koncesionarja.

Glede na poročanje italijanskih medijev gre za resne očitke; sumijo, da naj bi imela povezave z mafijsko združbo; tržaško tožilstvo je zato zahtevalo stečaj družbe Depositi Costieri, prefektura pa je minuli petek odredila zaustavitev delovanja. V družbi Depositi Costieri sicer vse očitke zanikajo in zatrjujejo, da niso v stečaju. Podjetje s skladišči ladijskega goriva je bilo do nedavna v lasti družbe Giuliana Bunkeraggi, od poletja dalje pa ima novega lastnika z družbeniki iz Kampanije, piše Primorski dnevnik.

Giuliana Bunkeraggi s svojimi tankerji opravlja polnjenje ladijskih rezervoarjev tudi v koprskem pristanišču. Prav njihov tanker Capodistria je marca lani, na plovbi na bunkeriranje v Koper, nasedel pri Debelem rtiču.

V zvezi pomorsko-prometnih agencij včeraj o zaustavitvi dejavnosti tržaškega koncesionarja niso imeli informacij. V Luki Koper pa so o tem slišali iz medijev. Uradnega obvestila niso dobili. Luka Koper sicer sploh nima poslovnih odnosov z nobenim od navedenih podjetij. Ladjarji se namreč samostojno odločajo, pri kom in kdaj bodo naročili bunkeriranje. “Zavedamo se, da je lahko za ladjarje to problem, saj so tudi ladje v Kopru do zdaj uporabljale storitve omenjene tržaške družbe, ki ima koncesijo za opravljanje te dejavnosti v tržaškem pristanišču. Teoretično bi se lahko ladje oskrbele z gorivom tudi preko kopnega, vendar je taka operacija veliko bolj zamudna,” še pravijo v Luki, ki jo od petka vodi Dimitrij Zadel.
https://www.primorske.si/primorska/istra/tudi-ladje-v-kopru-so-ostale-brez-goriva

LUKA KOPER d.d.

Če naletimo na problem, pokličem Bratuškovo ali Čuferja in ga skupaj rešimo, "Ne moremo samo pustiti ladje v pristanišče, da multinacionalke služijo z našo lokacijo, mi pa, ki smo tu aborigini, pa naj trpimo."
Gašpar Gašpar Mišič
www.primorske.si
www.primorske.si/Slo...da nes.aspx

" Če ne bomo kmalu spremenili smer, ki nas pelje naravnost na čeri, niti ledolomilke nas več ne rešijo!"
twitter.com/ggmPS

Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti.
Za nas je resnica naše ogledalo - slika preteklosti, odsev sedanjosti in pogled v prihodnost.
www.luka-kp.si/lp-20...index.html

MISEL DNEVA

Uprava ni v sedlu še niti en mesec, pa že razmišlja o odpovedih namesto o rešitvah tako imenovanih tveganj, zaradi katerih je morala spakirati njena predhodnica.
Sindikat žerjavistov Luke Koper
Sreda, 24.januar 2018
https://www.primorske.si/

“Ne igrajte se s potrpljenjem ljudstva”

Če bi se delavci v drugih podjetjih v preteklosti tako uprli kot v Luki Koper, bi bilo danes v Sloveniji ohranjenih več delovnih mest. Ne gre samo za napad na sindikalista Mladena Jovičića in sindikalno gibanje, ampak za napad na vse ljudi in skupno premoženje. Ne igrajte se s potrpljenjem ljudstva. To je le nekaj sporočil s protestnega shoda, ki ga je pred Luko Koper organizirala civilna fronta Vstala Primorska - Vstani Slovenija.

“Luke ne damo!” je bila glavna parola protestnikov. Zbralo se jih je več kot 500, tako sindikalistov z vse Slovenije in sosednjih držav, kot delavcev Luke in tudi precej Koprčanov. Na improvizirani govornici so se zvrstili aktivisti iz gibanja Vstala Primorska in Puntarji in sindikalisti. Občinski svetnik Levice Tomaž Slavec se je med drugim vprašal, kje neki se je izgubila pereča tema, zaradi katere je odletela prejšnja uprava Luke: “Kje je zdaj v Luki načrt zaposlovanja delavcev IPS in realizacija tega načrta? Ni ga. Rezervirali so samo na milijone evrov za morebitne tožbe IPS delavcev. To ni reševanje IPS delavcev.” Sedanje dogajanje po njegovem ni samo napad na sindikalno organiziranje, na vse zaposlene v Luki in delavstvo Slovenije. “Ne, to je ponovni napad na naše skupno premoženje, na našo suverenost in prihodnost. Naša skupna dolžnost in odgovornost je, da se temu odločno in za vsako ceno upremo.”

Predstavnica sindikata poštnih delavcev je opozorila, da recepta, po katerem uprave z napadom na moteče sindikaliste hočejo odvzeti moč in avtonomijo delavstvu, ni mogoče videti samo v Luki Koper, ampak tudi v drugih podjetjih: Pošta Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Arriva ...
https://www.primorske.si/primorska/istra/shod-pred-luko-koper

MISEL DNEVA

Prišel sem, da se identificiram s sindikalisti v uporu proti slovenski oblasti, krivicam, ki se dogajajo v tej družbi. Delavci v Luki z dobrim sindikalnim vodstvom so vzor. Veliko ljudi misli enako, a so ustrahovani.
JADRAN ČALIJA, nekdanji sindikalist
Sreda, 31.januar 2018
https://www.primorske.si/

NATOVA LOGISTIČNA TOČKA V LUKI KOPER OČITNO NE BO ENKRATEN POSEL

Ameriška vojska potrdila pogovore s slovensko vlado in vodstvom Luke

Pred dnevi je v javnosti odjeknila informacija, da bi Luka Koper lahko postala pomembna logistična točka zveze Nato, za premike vojakov in opreme v vzhodno Evropo. Zunanji minister Karel Erjavec je dejal, da gre za enkraten komercialni posel, nekateri slovenski mediji pa so poročali, da naj bi koprsko pristanišče sodelovalo le v oktobrski Natovi vaji, katere prizorišče bo na Norveškem. Ameriška vojska je za TV Slovenija povedala malce drugače.

V uradnem odgovoru ameriške vojske na novinarsko vprašanje TV Slovenija so zapisali, da nadaljujejo pogovore s slovensko vlado, obrambnim ministrstvom in vodstvom Luke Koper, da bi 'koprsko pristanišče uporabljali za premike večjih formacij oborožitve, opreme in vojske v različne zavezniške evropske države in iz njih'.

Spomnimo, da je aktualni zunanji minister Erjavec na zaslišanju kot kandidat za obrambnega ministra povedal, da potekajo pogovori o morebitnem enkratnem klasičnem komercialnem poslu in da ne gre za to, da bi koprsko pristanišče postalo logistična točka Nata ali ZDA. Kot še poroča TV Slovenija, naj bi obrambno ministrstvo razkrilo, da se Američani v Sloveniji dogovarjajo o rotaciji sil na Vzhodu Evrope, ki naj bi jih izvedlo letos in prihodnje leto.

Da gre pri dogovorih z Luko Koper za širše projekte zveze Nato je za TV Slovenija potrdil tudi Jelko Kacin, slovenski stalni predstavnik pri Natu, ki je povedal, da ZDA, Kanada in Velika Britanija 'preizkušajo pristanišča, vsi drugi lahko bolj ali manj potujejo po kopnem. S preizkusi vojaške mobilnosti je treba preveriti, kaj ta infrastruktura sploh dopušča in kako hitri so lahko ti premiki'.

Ameriško vojsko naj bi Luka Koper zanimala zaradi odlične geografske lege, kratke poti skozi Slovenijo na vzhod Evrope in profesionalnih storitev, še poroča TV Slovenija.
http://www.regionalobala.si/novica/natova-logisticna-tocka-v-luki-koper-ocitno-ne-bo-enkraten-posel-ameriska-vojska-potrdila-pogovore-s

KOMERCIALNI POSEL

/13/...že v času Jugoslavije, ko smo bili ena vodilnih držav gibanja Neuvrščenosti je bilo jasno, da se hočejo zaradi našega geostrateškega položaja, sem spada tudi mesto Koper, polastiti vseh naših dobrin. Ker jim takrat ni uspelo, poskušajo sedaj z vsemi močmi uresničiti njihov sen in to resnično pomeni veliko tveganja za sam Koper in celotno obalo. Kot izgleda se ne znamo ali ne zmoremo izboriti, tako, kot npr. Avstrijci, da so vsaj nevtralni in ne nujno odvisni od enih ali drugih. Posebej v sedanjem trenutku, ko se je zopet pričela velika oboroževalna tekma, vsaka stran išče svoje zaveznike, ki tako, kot mi, seveda močno popuščajo in obljubljajo njihova pribežališča, pristanišča in zatočišča, tako, kot so že naredili na Krku v sosednji Hrvaški. Veste, zelo težko gre turizem in vojska skupaj, še posebej na tem našem področju, kjer smo bili vedno predmet spotike, tako ene kot tudi druge strani. Žalostno kam nas je naše vodstvo pripeljalo in še bolj žalostno, kam nas pelje in s tem seveda vse naše zanamce.
Vse to je bilo tudi poudarjeno in problematizirano na večernih Odmevih, kjer sta se Karel Erjavec in Andreja Katič vpričo kamere na veliko zlagala in se sprenevedala. Oba sta namreč preverjena kandidata za bodočo ministrsko ekipo Slovenije! Etičnost in verodostojnost 0, sedi! No, in sedaj bomo videli, kakšen vpliv na to odločitev, sploh ima lahko ljudstvo!: Embarassed

zoran13 · Objavljeno: 29 Dec 2017 09:59 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PRAVICO IMATE IZVEDETI - VI.del:

***** nadaljevanje s strani 94. *****

INCIDENT(I)

/13/...19.novembra 1986 je prišlo v znanem četverokotniku do incidenta italijanskih ribičev in naše policije, tako da je ob streljanju izgubil življenje 24.letni italijanski ribič Bruno Zerbin z barke Aurora iz Italijanskega Gradeža. Takrat so bili odnosi z Italijo zelo napeti, tako da se je mladinska organizacija ZSMS odločila in napisala stališča ter peticijo, ki je bila predstavljena na večurnem sestanku in usklajevanju v Sežani ter tudi v samem Trstu.
Tega sestanka so se kljub takratni prepovedi in mlačnosti političnih organizacij le udeležili, zato se je takratni župan občine Gradež zahvalil za pomembne politične aktivnosti za zmanjšanje nastalih meddržavnih napetosti.
Že takrat je obveljalo prepričanje in stališče, naj se v miru ne rešujejo spori z orožjem, ampak z vsemi drugimi za to razpoložljivimi sredstvi. Že takrat je bila izražena bojazen, da bi tudi na zahodnem delu morja lahko prišlo do podobnih incidentov na sami morski meji. Tako je kasneje odšel na pogreb edinole takratni predsednik skupščine občine Koper Janko Kosmina, kar je tudi prispevalo k normalizaciji odnosov.
Zato lahko sedaj samo upamo, da ne bo prišlo pri uresničevanju implementacije arbitražnega sporazuma ter ostrim stališčem Hrvaške, da bodo branili svoje meje, do eskalacije nasilnega vedenja ter posledično do uporabe orožja: Embarassed

http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1986/11/21/tre-pescatori-sopravissuti-raccontano-la-loro.html?refresh_ce
http://www.regionalexpress.hr/site/more/igre-bez-granica1
https://www.zurnal24.si/svet/naelektreno-igra-zivcev-politiki-ne-mesajte-se-302610
https://www.zurnal24.si/slovenija/po-petku-je-mozen-oborozen-spopad-302590
https://www.zurnal24.si/svet/hrvaski-ribic-pohvalil-slovenske-policiste-302629
http://www.regionalobala.si/novica/naelektreno-ozracje-nad-piranskim-zalivom-policijske-sile-obeh-drzav-v-stanju-polne-pripravljenosti
https://siol.net/novice/svet/hrvaski-ribici-ni-strahu-scitila-nas-bo-nasa-policija-456477
http://www.delo.si/novice/politika/hrvaska-se-bo-odzvala-na-vsako-krsitev-mejne-crte.html
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ministar-o-danasnjim-dogadajima-na-granici-sa-slovenijom-nadamo-se-da-nece-biti-poteza-koji-bi-narusili-postojeci-rezim-na-granici/6885750/
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/slovenci-hrvatskoj-salju-diplomatsku-notu-zahtijevat-ce-mjesovitu-komisiju-za-demarkaciju-granice-bude-li-se-postovala-linija-nece-biti-incidenata/6885039/
https://www.vecernji.hr/vijesti/slovenska-policija-slovenija-arbitraza-savudrijska-vala-ribari-1216867
http://www.glasistre.hr/397e7a91-b6e8-4624-9da9-b09025298ce3
https://www.24sata.hr/news/slovenci-primjenjuju-arbitrazu-sigurno-je-da-ce-biti-napetosti-554367
http://www.slobodnadalmacija.hr/novosti/hrvatska/clanak/id/524060/dan-d-na-piranskoj-granici-slovenci-presreli-hrvatske-ribare-i-trazili-da-napuste-sporno-podrucje-umijesala-se-i-nasa-policija
https://www.vecernji.hr/vijesti/ribari-nije-ugodno-kad-ribaris-okruzen-policijom-1217008
http://www.slobodnadalmacija.hr/novosti/hrvatska/clanak/id/524127/prvi-covjek-mup-a-o-tenzijama-na-hrvatsko-slovenskoj-granici-policija-ce-reagirati-na-svaku-povredu-granicne-crte
https://www.vecernji.hr/vijesti/predsjednik-suda-europske-unije-otkrio-u-kojem-slucaju-slovenija-moze-tuziti-hrvatsku-1217164
https://www.vecernji.hr/vijesti/mvep-slovenija-ne-moze-naplacivati-kazne-na-teritoriju-hrvatske-1217232
https://www.vecernji.hr/vijesti/ribari-kopar-savudrija-piran-1217157
http://www.regionalobala.si/novica/za-erjavca-velikost-colnov-ni-pomembna-fizicnih-kontaktov-ne-pricakuje
http://www.regionalobala.si/novica/napeto-v-piranskem-zalivu-danes-vplulo-vec-hrvaskih-plovil-v-secovljah-shod-
https://siol.net/novice/slovenija/nemski-novinar-kar-se-dogaja-v-piranskem-zalivu-je-groteskno-457030

PETAR JANJIĆ TROMBLON

Hrvaški "militantni vojni veteran" bi šel branit mejo s Slovenijo

Če hrvaški premier v 72 urah ne reši problema s Slovenijo, bodo organizirali 100 ribiških ladij in čolnov, je Petar Janjić Tromblon napisal v pismo, ki so ga objavili skrajni web portali. Komentator reškega Novega lista Denis Romac to takole komentira posebej za Večer: Andrej Plenković plačuje davek popuščanja desnici, logično je, da so za napad izbrali prav problem s Slovenijo.
https://www.vecer.com/hrvaski-militantni-vojni-veteran-bi-sel-branit-mejo-s-slovenijo-6377597
https://www.zurnal24.si/svet/na-mejo-bomo-poslali-sto-ladij-302856
https://www.24sata.hr/news/tko-je-tromblon-u-logoru-ga-mucili-sam-unistio-29-tenkova-555132
https://siol.net/novice/svet/veteran-napoveduje-mnozico-ladij-v-piranskem-zalivu-plenkovic-bodimo-realni-smucajmo-457026
http://www.slobodnadalmacija.hr/novosti/hrvatska/clanak/id/525515/istekao-tromblonov-ultimatum-otkrio-kakvu-akciju-planira-ukrcaj-je-3-veljace-u-umagu-vec-su-mi-se-javili-javili-vlasnici-plovila-od-splita-murtera-sibenika-zadra
http://www.delo.si/novice/slovenija/tromblon-opustil-zamisel-o-regati-v-piranskem-zalivu.html

RUŽA TOMAŠIĆ

https://www.24sata.hr/news/tomasic-priziva-vojsku-neka-reagiraju-ako-to-bude-potrebno-555171

ŽIVLJENJE OD MORJA

Nekoč so od morja živeli vsi. Ne glede na jezik in narodnost.

V letošnjem letu bo minilo natanko sto let od prve svetovne vojne, krvave morije, ki je globoko zarezala življenja Evropejcev, na novo pa zarisala tudi kopensko in morsko mejo v Tržaškem zalivu. Kljub temu je vprašanje, čigavo je morje in kdo lahko lovi v čigavih vodah, v Evropi v 21. stoletju še kako aktualno. Pa čeprav so v istem morju zaradi lastnega preživetja nekoč lovili vsi, ne glede na jezik, narodnost in kulturo.

Tržaški zaliv v severnem delu Jadranskega morja so si tako kot danes tudi nekoč delili trije različni narodi s svojo kulturo. "V začetku 20. stoletja so Slovenci lovili predvsem na področju med Trstom in Devinom, Italijani na območju od Barkovelj do Pule in še južneje, z ribolovom pa so se preživljali tudi Hrvati," pripoveduje kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju Sergeja Mašera Piran dr. Nadja Terčon.
Slovenski ribiči tradicionalno navezani na območje današnje Italije

Prav na območju med Trstom in izlivom reke Timave je slovensko ribištvo v začetku 20. stoletja s približno 400 plovili doseglo svoj vrhunec. Slovenski ribiči so bili na omenjeno območje, kjer je prevladoval predvsem tunolov, tradicionalno navezani tudi v obdobju italijanskega fašističnega režima, ki je zatiral slovensko govoreče prebivalstvo, ter pred drugo svetovno vojno in po njej.

Na drugi strani je bil ribolov na območju Izole, Pirana in Kopra v domeni italijanskih ribičev. Na omenjenem območju so v obdobju fašistične Italije delovale tudi ribiške zadruge, od katerih je bila najbolj razvita in donosna piranska.

"Ta ribiška zadruga je vseskozi obvladovala lov cipljev v Piranskem in Portoroškem zalivu, ciplje pa so lovili tudi proti Savudriji in naprej po obali," pripoveduje Terčonova. Piranska luška kapitanija je po njenih besedah obvladovala tudi območje Savudrije in Novigrada, leta 1945 pa za kratko obdobje tudi območje do izliva reke Mirne v Istri.

Italijansko govoreče prebivalstvo množično zapuščalo Jugoslavijo
Padcu fašizma in koncu druge svetovne vojne je sledilo prelomno leto 1954, v katerem je bila z Londonskim memorandumom določena nova kopenska in morska meja med Jugoslavijo in Italijo. "Ne samo, da se je na novo delilo ozemlje med tremi narodi. Politika in diplomacija sta na tem področju sprožili tudi gospodarske in nacionalne spremembe," je pojasnila Terčonova.

Večina italijansko govorečih ribičev je današnje slovensko ozemlje zapustila že v obdobju Svobodnega tržaškega ozemlja, številni pa tudi pozneje ob uveljavitvi Londonskega sporazuma. "Italijansko govoreče prebivalstvo je po tako imenovanem zakonu o opciji dobilo možnost za izselitev v Italijo, nekateri govorijo tudi o prisilnih izselitvah," razlaga Terčonova.

Zaradi odhoda Italijanov piransko podjetje ostalo brez ribičev
Poleg intelektualcev, pomorščakov in delavcev v ribji industriji so se v Italijo izseljevali tudi ribiči, ki so s seboj lahko odpeljali tudi svoje ladje, ribiške mreže in ribolovne pripomočke. Po letu 1954 je na današnjem slovenskem ozemlju tako ostalo malo italijansko govorečega prebivalstva. Še manj je bilo ribičev, njihovo število se je še posebej zmanjšalo zlasti v Piranu.

"Že v času, ko so italijansko govoreči prebivalci zapuščali Jugoslavijo, je v Piranu nastalo ribolovno podjetje Ribič, ki pa zaradi izselitve italijanskih ribičev ni imelo več svojih ribičev," pripoveduje kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva.

Italijanske ribiče so po letu 1954 po besedah Terčonove postopoma nadomestili ribiči iz slovanskega zaledja: "Če gledamo z nacionalnega področja, lahko o slovenskem ribištvu med reko Dragonjo in Debelim rtičem, ki je skladno z Londonskim sporazumom pripadlo takratni jugoslovanski republiki Sloveniji, govorimo šele od leta 1954."

Novi ribiči, ki življenja na morju niso bili navajeni, so se morali ribolova nato šele priučiti. "Morali so se naučiti plutja, pravilnega ravnanja z mrežami, treba jim je bilo pojasniti, kaj sploh je ribiška flota. V Piranu so ustanovili tudi ribiško šolo, ki pa je na žalost delovala le kratek čas," razlaga Terčonova. Prišleki so se morali ribolova nato naučiti sami, znanje se je prenašalo od ust do ust.
Po zaslugi zadrug in industrije manj potreb po izseljevanju v Ameriko

V primerjavi s Piranom je Izola tudi po odhodu italijansko govorečih ribičev ohranila svoj sloves in veljavo ribiškega mesta. "Tam so se razvile tudi tovarne ribje predelovalne industrije, ki so od ribičev iz vseh obalnih mest, po nekaterih podatkih tudi z današnjega hrvaškega območja, odkupovale predvsem tako imenovane modre ribe," pojasnjuje Terčonova.

Strokovnjakinja posebej poudarja pomen podjetij Riba in Delamaris ter zadrug, v katerih so se po odhodu italijanskega prebivalstva zaposlili številni Slovenci in državljani drugih nekdanjih jugoslovanskih republik: "Ribja predelovalna industrija in zadruge so ljudem omogočile, da so lahko preživeli, na omenjenem območju pa ne v času Avstro-Ogrske ne po drugi svetovni vojni ni bilo tako obsežnega izseljevanja v Ameriko kakor na drugih območjih."

Vendar pa je na drugi strani po besedah Terčonove izključno od ribolova že v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja živelo malo slovenskih ribičev: "Redki so se preživljali samo z ribolovom. Večina ljudi je imela redne službe, številni pa so se morali ukvarjati z ribištvom in kmetijstvom, da so sploh preživeli."

Tradicija se je izoblikovala ne glede na nacionalnost ribičev
V luči arbitražnega spora med Slovenijo in Hrvaško ter pritiskov, ki so jih v zadnjih mesecih deležni ribiči iz obeh držav, Terčonova poudarja, da so vsi ribiči, ki se v želji po čim večjem ulovu podajajo v vode Piranskega oziroma Tržaškega zaliva, dediči in nasledniki tradicije, ki se je v omenjenem prostoru izoblikovala ne glede na narodnost ljudi.

"Ne glede na to, ali so se identificirali kot Slovenci, Hrvati, Italijani ali Istrani, so vsi prebivalci omenjenega območja v obdobju, v katerem so živeli, pomembno vplivali na gospodarsko oziroma ribiško tradicijo v severnem Jadranu," pripoveduje Terčonova.

Ribiči so bili na tem območju vedno prisotni. Ne glede na svojo nacionalnost, jezik in kulturo so nekoč vsi živeli od naravnih danosti, ki jih je ponujalo morje, danes razdeljeno med tri nacionalne države.
https://siol.net/novice/slovenija/nekoc-so-od-morja-ziveli-vsi-ne-glede-na-jezik-in-narodnost-foto-456886

PRVE KAZNI

https://www.24sata.hr/news/hrvatska-uzvraca-slovenskim-ribarima-kazne-od-95-000-kuna-558431
https://www.vecernji.hr/vijesti/diego-makovac-savudrijska-vala-kazne-slovenija-arbitraza-1222871

POVRAČILNI UKREP

"Meddržavni spor rešujejo na nas ribičih, to ni način"

Koprski ribič Silvano Radin, ki ima svoje podjetje, je prejel več kot 12.000 evrov kazni (šest pošiljk po 15.000 kun), njegov kolega Elvin Sabadin, ki ima s.p., pa jo je odnesel "zgolj" s 670 evri kazni (dvakrat po 2500 kun). Premier Miro Cerar je danes na Brdu pri Kranju zagotovil, da slovenski ribiči ne bodo čutili nobenih posledic glede kazni, ki jim jih je izdala Hrvaška.
https://www.primorske.si/slovenija/slovenski-ribici-prejeli-posto-s-hrvaske
http://www.regionalobala.si/novica/hrvaski-povracilni-ukrep-slovenski-ribic-dobil-za-12000-evrov-kazni

SLOVENSKI RIBIČI Z ODVETNIKOM

Slovenski ribiči so se danes v Kopru prvič sestali z odvetnikom Ivico Senjakom, ki jih bo zastopal na Hrvaškem glede kazni zaradi prekoračenja sredinske črte v Piranskem zalivu, ki so jih prejeli iz sosednje države.

S puljskim odvetnikom Ivico Senjakom, ki ga je naša država pooblastila za zastopanje ribičev, so se sestali v kavarni Kapitanija. Sestanek je požel veliko medijsko pozornost.

Senjak je že pred nekaj dnevi dejal, da je kaznovanje ribičev - če se policiji in vladi ne moreta sporazumeti glede meje - nesprejemljivo. “Pri takem ukrepu države gre za balkanski sindrom. Vsi ti ribiči so lovili v spremstvu policije. In če policija ne ve, kje je meja, in celo predsednika vlad obeh držav ne, kako naj nosijo odgovornost ribiči? Dvomim, da jih bodo zaradi tega kaznovali,” meni odvetnik.
https://www.primorske.si/primorska/istra/slovenski-ribici-z-odvetnikom

zoran13 · Objavljeno: 08 Jan 2018 00:10 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NORWEGIAN BREAKAWAY

Dramatični posnetki z ladje, ki jo je zajelo neurje

Štiri tisoč potnikov trepetalo za življenje. Križarko je zajela nevihta, zaradi katere je voda zalila sobe.

Križarka Norwegian Breakaway, na krovu katere je bilo 4000 potnikov, je na poti med Bahami in New Yorkom plula skozi nevihto, ki se je v četrtek zvečer oblikovala nad Atlantskim oceanom in prizadela vzhodno obalo ZDA. Potniki so preživljali pravo moro.

"Mislila sem, da ne bom nikoli v položaju, ki bi ga opisala kot najstrašnejši trenutek svojega življenja. To je bil najbolj grozen trenutek v mojem življenju," je za CBS dejala potnica Caroline Ross . Številni so dogajanje označili kot travmatično, nekateri pa so odločeni, da se na križarjenje ne bodo več odpravili.

"Ko ste na ladji sredi oceana in se voda zliva po stopnišču, veste, da se to ne bo dobro končalo. V naši sobi je bilo pet centimetrov vode," je povedal potnik Del Ross . Ljudje so jokali, premetavalo jih je sem in tja, veliko je bilo razbitega stekla.

"Nikoli več ne bom šla na ladjo," je dejala Emma Franzese . "Molil sem, da ostanem živ. Iskreno rečeno, nisem bil prepričan, da bom preživel noč. Ladja je bila nenavadno nagnjena," je povedal Conor Vogt .

Na vprašanje CBS news, zakaj se je posadka odločila nadaljevati s plovbo proti New Yorku kljub slabi vremenski napovedi, so iz podjetja Norwegian Cruise Line odgovorili le z opravičilom za potnike zaradi nepričakovanih ekstremnih vremenskih razmer.
https://www.youtube.com/watch?time_continue=11&v=vmSkQq1dXPY
https://www.youtube.com/watch?v=TGMtIOnolP4
https://www.youtube.com/watch?time_continue=4&v=ceoFYg_c1Ks
https://www.youtube.com/watch?v=n-1QWWaRUZI
https://www.zurnal24.si/svet/dramaticni-posnetki-z-ladje-ki-jo-je-zajelo-neurje-303044

zoran13 · Objavljeno: 13 Jan 2018 20:24 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NEYK

Turistična podmornica

Nizozemsko podjetje Ocean Submarine trži serijo turističnih podmornic Neyk. V 19 metrov dolgo in 100 ton težko plovilo gre lahko 12 potnikov. Kabina zanje je podobna potniškim kabinam luksuznih letal, saj je opremljena z usnjenimi naslanjači, barom in celo knjižnico. Podmornica, ki je plod osemletnega sodelovanja podjetij Rolls-Royce, MTU in Bosch, se lahko potopi 150 metrov globoko in doseže največjo hitrost 15 vozlov (28km/h). Med plovbo pod vodo jo poganjata električna motorja z močjo 100kW, na površju pa dizelski generator Rolls:Royce-4000 U83. Poleg opisanega modela so v seriji Neyk še devet metrov dolga turistična različica, komercialna delovna različica, ki se potopi do globine 915 metrov in ima robotske ročice za podvodno delo, večja turistična različica za 40 potnikov ter zelo tiha različica za vojno mornarico, opremljena s sonarji in drugimi tipali ter številnimi vrstami torpedov in min.
ŽIT št.1/2018, stran 06;
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika
http://www.tzs.si/e-knjigarna/revija-zit
http://www.neyksubmarine.eu/pagina10.html
http://www.neyksubmarine.eu/pagina17.html
http://www.neyksubmarine.eu/FT-016-001-A004.pdf
http://www.neyksubmarine.eu/pagina22.html
http://www.neyksubmarine.eu/pagina23.html
http://www.neyksubmarine.eu/pagina4.html
http://www.neyksubmarine.eu/pagina14.html
http://www.neyksubmarine.eu/pagina14a.html
http://www.neyksubmarine.eu/pagina15a.html

zoran13 · Objavljeno: 15 Jan 2018 15:18 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PRAVICO IMATE IZVEDETI: VII.del:

***** nadaljevanje s 35 strani in 94 strani *****

PETICIJA

/13/...ob koncu osemdesetih smo v ZSMS ob aktivnostih ob mesecu Mladosti v Piranu pripravili z ekologi in okoljevarstveniki tudi posebno peticijo, za ohranitev posebej kitov in delfinov, ki smo jo nato predstavljali na štantih in nato množično podpisovali. Ker je bil takrat Branko Mikulič predsednik predsedstva SFRJ, so takrat mnogi imeli pomisleke, češ, kar se bo sedaj dogodilo z vsemi, ki smo podpisali omenjeno peticijo. Veliko se jih je takrat spraševalo, le kaj imamo mi zvezo z nekim področjem, ki je toliko in toliko oddaljeno od nas. Dogodilo se ni nič, le javnost smo malo zainteresirali in osvestili za okoljske probleme na Antarktiki in severnih morjih.
Poleg tega je bila ladja Artic Sunrise od 17. do 19. aprila leta 2013 gostja v Kopru in tam smo imeli poleg njenega ogleda in prikaza dejavnosti, tudi okroglo mizo o trajnostnem ribolovu in podpori malim trajnostnim ribičem z dostopom do ribjih lovišč: Laughing

REZERVAT V ANTARKTIČNEM OCEANU

Pomagaj mi zaščititi Antarktiko

Predaj sporočilo članicam Komisije za Antarktiko:
"Imate moč, da ustanovite največje zavarovano območje na Zemlji. Prosim, ohranite Antarktiko varno in zagotovite rezervat za morska bitja, ki so tu doma."

Na spodnji strani našega velikega modrega planeta se razteza čudovit ocean, kjer živijo in za svoje mladičke skrbijo kiti, tjulnji in pingvini: to je Antarktični ocean. Toda to neprecenljivo območje in njegove ikonične prebivalce zdaj ogrožata vse toplejše podnebje in ozki interesi različnih industrij.

Članice Komisije za Antarktični ocean bodo v letošnjem letu odločale o zaščiti tega neprecenljivega morskega ekosistema. Zahtevajmo, da naj prenehajo odlašati in končno ukrepajo. Zdaj imamo priložnost ustvariti največje zavarovano območje na svetu – rezervat v Antarktičnem oceanu.

Letos bodo članice Komisije za Antarktični ocean odločale o tem, ali naj ustanovijo rezervat v Antarktičnem oceanu – največje zavarovano območje na svetu, ki je dom čudovitim živalskim vrstam, kot so kiti, pingvini in tjulnji.

Morski rezervati ne samo ščitijo te čudovite živali pred direktnimi grožnjami (ribolov, črpanje nafte ...), ampak zagotavljajo tudi zdravje oceanov, ki vase srkajo ogljikov dioksid in tako pomagajo pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Na območjih z že vzpostavljenimi morskimi rezervati živalske populacije uspevajo, so bolj zdrave in številčnejše.

Le redko imamo priložnost, da lahko nekaj zaščitimo, preden to začnejo uničevati interesi po dobičku. Prepričani smo, da bo industrija z vsemi močmi nasprotovala vzpostavitvi tega antarktičnega morskega rezervata. Resda imajo njihovi predstavniki ogromno denarja, a mi imamo nekaj še močnejšega: tebe in mene.

Ne izpustimo te priložnosti iz rok. Pridruži se skupnemu boju še danes!

* 15.01.2018 že 269.219 podpisnikov peticije
* 16.01.2018 že 337.744 podpisnikov peticije
* 17.01.2018 že 381.185 podpisnikov peticije
* 18.01.2018 že 420.481 podpisnikov peticije
* 19.01.2018 že 446.384 podpisnikov peticije
* 20.01.2018 že 486.428 podpisnikov peticije
* 21.01.2018 že 498.272 podpisnikov peticije
* 23.01.2018 že 565.052 podpisnikov peticije
* 24.01.2018 že 587.433 podpisnikov peticije
* 27.01.2018 že 631.515 podpisnikov peticije
* 01.02.2018 že 672.973 podpisnikov peticije
* 10.02.2018 že 930.211 podpisnikov peticije
* 15.02.2018 že 969.763 podpisnikov peticije
* 25.02.2018 že 1.085.024 podpisnikov peticije
* 06.03.2018 že 1.148.031 podpisnikov peticije
* 19.03.2018 že 1.289.932 podpisnikov peticije
* 29.03.2018 že 1.402.858 podpisnikov peticije
* 21.04.2018 že 1.511.205 podpisnikov peticije
* 18.05.2018 že 1.582.389 podpisnikov peticije
* 01.06.2018 že 1.672.924 podpisnikov peticije
* 08.06.2018 že 1.684.813 podpisnikov peticije
* 09.07.2018 že 1.732.679 podpisnikov peticije
* 15.07.2018 že 1.756.590 podpisnikov peticije
* 25.07.2018 že 1.801.898 podpisnikov peticije
* 16.08.2018 že 1.839.964 podpisnikov peticije
* 21.09.2018 že 1.943.276 podpisnikov peticije
* 08.10.2018 že 1.960.502 podpisnikov peticije
* 22.10.2018 že 2.658.812 podpisnikov peticije
* 14.11.2018 že 2.732.774 podpisnikov peticije
* 20.11.2018 že 2.741.016 podpisnikov peticije
* 21.01.2019 že 2.812.194 podpisnikov peticije
* 07.02.2019 že 2.833.406 podpisnikov peticije
http://www.greenpeace.org/slovenia/si/
https://act.greenpeace.org/page/18447/petition/1?ghde
http://www.greenpeace.org/slovenia/si/Blog/Blog/5-stvari-ki-jih-verjetno-niste-vedeli-o-antar/blog/60983/

THWAITES

Pod ledenikom na Antarktiki ogromna votlina, ki kaže na hitro tajanje ledu

Znanstveniki so na dnu ledenika na Antarktiki odkrili ogromno votlino, veliko 40 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da se plast ledu taja še hitreje, kot so predvidevali.

Raziskovalci, ki so na skrajni jug celine prišli v okviru Nasine raziskovalne odprave, so dejali, da so v obsežnem ledeniku Thwaites odkrili 300 metrov globoko brezno, ki na dnu meri za dve tretjini newyorškega predela Manhattan (ta ima površino 59,1 km2).

V tem prostoru je bilo nekdaj 14 milijard ton ledu, a večina se je v zadnjih treh letih stalila. Votlino so našli s pomočjo italijanskih in nemških satelitov in Nasinega radarja, s katerim opazujejo spremembe v ledu.

"Velikost luknje igra pomembno vlogo pri tajanju ledu. Več toplote in vode prihaja pod ledenik, hitreje se ta taja," je dejal glavni raziskovalec Pietro Milillo, ki je dodal, da so s tem veliko izvedeli o medsebojnem delovanju morja in ledu, piše Guardian.

Tajanje ledu ima vpliv na ves svet

Soavtor raziskave Jeremie Mouginot je razložil, da morska voda polni luknje med plavajočimi kosi ledu in morskim dnom. Thwaites je bil nekdaj 120 kilometrov široka "ledeniška pošast", katere izginjanje bi lahko imele velike posledice za okolje, saj bi se zaradi njegovega tajanja raven vode dvignila za kar 0,6 metra.

Poleg tega Thwaites podpira sosednje ledenike. Če bi začeli izginjati še ti, bi se raven morske vode dvignila še za 2,44 metra, kar bi že ogrozilo nekatera obalna mesta po svetu. "Vprašanje ni, ali bodo ledeniki izginjali še naprej, ampak s kakšno hitrostjo se bo to dogajalo," je dodal Mouginot.

Ledenik Thwaites se od leta 1992 staja med 0,6 do 0,8 kilometra na leto.
https://www.rtvslo.si/okolje/novice/pod-ledenikom-na-antarktiki-ogromna-votlina-ki-kaze-na-hitro-tajanje-ledu/479426

BOB DNEVA

"Zelo hitro bi lahko dosegli velike spremembe: že samo s prepovedjo plastičnih slamic, vrečk in plastenk ter plastičnih lončkov za kavo za zraven. Temu se lahko vsi odpovemo že jutri."
Katja Sreš Ekologi brez meja
Sobota, 14.julij 2018
https://www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Vsekakor živimo v prelomnem času, odloča se o praktično vsem, kar se bo zgodilo s človeštvom na tem planetu; koliko nas bo, kako bomo živeli in ali bodo prihajajoče generacije preživele."
Dr. Lučka Kajfež Bogataj
klimatologinja
Torek, 9. oktober 2018
https://www.vecer.com/vecerplus/bob-dneva

zoran13 · Objavljeno: 19 Jan 2018 17:38 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ULYSSES YACHT

Dolžina: 107 metrov
Doseg: 8.500 Nm
Potovalna hitrost: 15 vozlov
Motorji: Rolls Royce
Trusters: Azipull

Lastnik Facebooka Mark Zuckerberg, deseti najbogatejši človek na svetu, je kupil jahto, dolgo 107 metrov, s katero sedaj pluje po svetovnih morjih.

Miljarder Mark Zuckerberg naj bi za ogromno jahto odštel 150 milijonov dolarjev. Videl jo je na sejmu jaht v Monaku, pišejo tuji portali.

Jahta ima svoj helikopter, poseben 24-metrski čoln, terenski avto in motor. Deseti najbogatejši človek na svetu, katerega bogastvo je ocenjeno na 75 milijard dolarjev, jo je dobil po znižani ceni, saj se je prodajala že dlje časa, njena vrednost pa je ocenjena na 295 milijonov dolarjev.

Zuckerberg in njegova soproga Priscilla Chan jahto uporabljata že več mesecev, pluti so ju nazadnje opazili v Tihem oceanu. Javnost pa je zelo zmotilo dejstvo, da Zuckerberg svoje nove pridobitve ni delil s svojimi sledilci na Facebooku.

Ustanovitelj Facebooka je jahto kupil od novozelandskega milijarderja Graemea Harta, ki je poznan po tem, da ima v lasti luksuzne jahte. Jahta Ulysses, ki je zdaj last Zuckerberga, je bila narejena na Norveškem. Plovilo lahko gosti petnajst ljudi v petnajstih različnih apartmajih. Na krovu je 43 članov posadke, ti imajo na voljo dvajset sob. Značilnost jahte je, da lahko z enim polnjenjem goriva pluje izjemno dolgo.
https://www.vecer.com/zuckerberg-kupil-mega-jahto-a-tega-svojim-sledilcem-ni-povedal-6387351
http://www.ulyssesyacht.com/
http://www.ulyssesyacht.com/en/specifications.cfm
http://www.ulyssesyacht.com/en/experience.cfm
http://www.ulyssesyacht.com/en/history.cfm
http://www.ulyssesyacht.com/en/resources.cfm
http://www.ulyssesyacht.com/en/contact.cfm
https://www.youtube.com/watch?v=_a0zGBuTHo8
https://www.youtube.com/watch?v=1_9Q-l3snGM

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli