Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Mar 2019 16:19; skupaj popravljeno 4 krat

ISOLA & OTOK

/13/...že prevod imena Izola, pomeni v italijanskem jeziku "otok", tako, da je ta ideja o izgradnji otoka, stara že kar nekaj časa in je bila predmet že preteklih predvolilnih obljub. Ideja se je razvijala še v Jugoslaviji, ampak še vedno ni prišlo do njene realizacije. Samo v Izoli pri Rudi domuje morska trava Pozejdonka, ki je zaščitena, poleg tega se je ob vsem tem potrebno zavedati tudi sedanjih plovnih poti in njihovih sprememb ter občutljivosti ekosistema. Že pretekle raziskave so pokazale, da je ob Izoli, pa tudi drugje, veliko izvirov tople termalne vode, kar bi lahko pomagalo k krepitvi turističnih dejavnosti v tej smeri. Ob takšni ideji je padla tudi pobuda, da bi bil Otok v obliki delfina in namenjen pretežno za športnike in ostale rekreacijske dejavnosti. Glede financ je potrebno povedati, da je že sedaj občinski proračun za leto 2018 v minusu in da bodo potrebni veliki napori, za njegovo uresničitev in nemoteno izpeljavo vseh dejavnosti: Laughing

OTOK

NOV OTOK V NAŠEM MORJU?
Nastal naj bi iz materiala iz gradnje drugega tira

Na Občini Izola so potrdili namero, da bi material iz gradnje drugega tira uporabili za dolgo načrtovan umetni otok. Podpis dogovora o pripravi regionalnega prostorskega načrta za območje priobalnega pasu med Izolo in Koprom občini namreč odpira tudi formalne pogoje, da se začnejo operativno dogovarjati s pristojnim ministrstvom in družbo 2TDK.

Že ob nedavnem podpisu dogovora o pripravi regionalnega prostorskega načrta, ki naj bi ga predvidoma v dveh letih skupaj pripravili izolska in koprska občina, je izolski župan Igor Kolenc omenil, da so v projekt zajeli tudi t. i. izolski otok.

Na občini so za STA potrdili namero, da bi zanj uporabili odvečni material iz gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. "Projekt umetnega otoka pred Izolo je že sestavni del regionalnega prostorskega načrta, saj je za razvoj vseh dejavnosti v tem delu Izole izgradnja otoka izjemnega pomena," so pojasnili.

Nedavni podpis dogovora s koprsko občino jim zdaj tudi formalno odpira pogoje, da se z ministrstvom za infrastrukturo in Projektnim podjetjem 2TDK začnejo operativno dogovarjati za izvedbo projekta. "Tako smo obema inštitucijama v tem tednu poslali vabilo z željo, da se čim prej sestanemo in dogovorimo za naslednje korake," so dodali. O resnosti načrtov občine po njihovem priča tudi to, da je otok že vseskozi umeščen v občinski prostorski načrt.

Namenjen plažam in gostinski ponudbi

Otok sicer še ni tehnično projektiran, zato so še odprte možnosti oblikovanja in njegove velikosti, neuradno pa je govora o površini 40.000 kvadratnih metrov, ki bi jo namenili predvsem plažam, manjši gostinski ponudbi ter številnim urejenim zelenicam in morda celo botaničnemu vrtu, so še navedli na občini ter poudarili, da niso nikoli razmišljali, da bi otok pozidali s stanovanji ali drugimi namestitvenimi zmogljivostmi.

V Izoli pričakujemo, da bo večino sredstev za projekt zagotovila država, "še bolj verjetno pa bomo kandidirali za evropska sredstva, saj gre za pomemben projekt sanacije priobalnega prostora v celotnem severnojadranskem akvatoriju".
http://www.regionalobala.si/novica/nov-otok-v-nasem-morju-nastal-naj-bi-iz-materiala-iz-gradnje-drugega-tira
http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-iz-materiala-iz-gradnje-drugega-tira-zrasel-otok-v-izoli.html
http://www.regionalobala.si/novica/izolski-otok-prihodnosti-izjemnega-pomena-za-razvoj-velika-priloznost-za-turizem
https://www.primorske.si/primorska/istra/v-izolskem-vilizanskem-zalivu-bo-prvi-slovenski-ot

OTOK VILIŽAN

Korak naprej za otok pred Izolo

“Gre za korak naprej v nameri za uresničitev ideje za otok Viližan pred Izolo,” je dejal Marko Starman z izolske občine. Prihodnji teden bodo z ministrstvom za okolje in prostor uskladili gradivo za sklenitev dogovora o začetku postopkov za prostorsko umestitev umetnega otoka pred Izolo. Dogovor pa bi lahko podpisali še to jesen. Proučujejo zamisel o plavajoči strukturi.

Umetni otok pred Izolo predvideva že prostorski plan za izolsko občino iz leta 2004; tega bo v prihodnje nadomestil občinski prostorski načrt, ki otok v predlogih tudi upošteva, s tem pa je usklajena tudi priprava regionalnega prostorskega načrta za ureditev obale med Koprom in Izolo.

Umetni otok pred izolskim zalivom Viližan naj bi obenem predstavljal zaključek na novo ovrednotene obale med Koprom in Izolo ter s tem podaljšanje kopalnih površin, pa tudi valobran zaradi močnih morskih tokov na tem območju.

* 700 metrov v dolžino in 350 metrov v širino je površina akvatorija, v katerem naj bi se nahajal otok Viližan.

Na otoku ni predvidene gradnje

“Na pobudo občine se je odzval minister, pristojen za turizem, Zdravko Počivalšek, in sprožil postopek za sklenitev dogovora med izolsko občino in ministrstvom za okolje in prostor za skupno prostorsko načrtovanje prihodnjega otoka. Temu dogovoru pa bo lahko šele sledil sklep župana za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za otok Viližan,” pojasni Marko Starman, vodja urada za prostor in nepremičnine na izolski občini.

Sama priprava prostorskega akta bo po oceni trajala vsaj dve leti. Projekt naj bi tako vodila izolska občina v sodelovanju z ministrstvom. “Vsega bremena stroškov vsekakor ne bo nosila občina, ampak bo to del nekega širšega projekta,” ocenjuje Starman. Zanimanje za sodelovanje bo morda pokazal tudi bodoči investitor v ureditev obale na območju nekdanje izolske ladjedelnice in Delamarisa.
Plavajoča struktura na pilotih

“Otok je sicer predviden izključno za javne vsebine in mora biti tudi javno dostopen, na njem ni predvidena nobena gradnja, z izjemo služnostnih objektov,” izpostavi. “Trenutno gradivo še ne opredeljuje tehničnih značilnosti otoka. Vzporedno pa preučujemo zamisel o otoku kot plavajoči strukturi, ki bo na dno pritrjena s piloti oziroma točkovno, saj se zavzemamo za čim manjši poseg v naravo,” omeni sogovornik. V kratkem se bodo predstavniki izolske občine ponovno sestali z profesorjem na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Alessiom Princicem, ki je že patentiral svojo grajeno plavajočo strukturo. To študijsko leto naj bi imel s svojimi študenti seminar prav na temo izolskega umetnega otoka.

Po Starmanovih besedah niti še ni mogoče ničesar reči o obliki prihodnjega otoka. “Do zdaj so ga v skicah upodabljali kot nekakšno solzo, ki naj bi bila vbočena proti zalivu Viližan ter v liniji s klifom, a je bilo to pogojeno z morskimi tokovi v primeru nasutja, medtem ko na plavajočo strukturo to nima vpliva,” razloži. Akvatorij, v katerem naj bi se nahajal otok, je v dozdajšnjih študijah zasnovan 700 metrov v dolžino in 350 metrov v širino.
https://www.primorske.si/primorska/istra/korak-naprej-za-otok-pred-izolo

REALEN PROJEKT ALI UTOPIJA:

Bo pred Izolo vendarle zrasel prvi otok v slovenskem morju?

https://siol.net/novice/slovenija/poglobljena-oddaja-danes-razpadajoca-okna-in-pouk-na-hodniku-tudi-to-je-slovensko-solstvo-487308

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Mar 2018 09:43; skupaj popravljeno 3 krat

SNEG

/13/...včeraj se je zopet malo pokazal tudi pri nas, a četudi se to zgodi zelo redko, je vsakokrat zelo veselo in razigrano. V takšnih trenutkih duša prav zaigra in se spomnemo lepih trenutkov iz naše mladosti in odraščanja, ki so bili polni prijateljstva, tovarištva in sodelovanja. Bili smo še osnovnošolci, ko nas je zopet razveselil sneg in smo se hitro odpravili ven na ulice in dvorišča. Posebej veselo je bilo ob in pri cerkvi, saj je bilo tam veliko prostora, da smo se lahko kepali in malo tudi sankali ter drsali. Kar naenkrat je padla ideja, da bi naredili veliko in ogromno kepo snega, ki bi jo potem zavalili po dolgi ulici. Začeli smo z malo kepico in jo valili okoli dreves za cerkvijo, tako, da je postajala vedno debelejša in vedno večja. Na koncu je bila večja in višja od vseh nas, tako, da smo jo komaj še premikali, pa verjemite, bilo nas je za kakšen razred. Ko smo jo počasi iz pakririšča prevalili na cesto, ki je bila na vrhu klanca začuda prosta, smo jo usmerili in nacentrirali na sredino cestišča. Na njeni desni in levi strani smo tekli zraven velikanske kepe, zgolj zaradi kontrole, da bi ne kam ušla in udarila v kakšen avto ali bližnje hiše. Še hitro smo bili mimo vhoda v staro bolnišnico in je šlo že kar hitro, pa smo že dosegli vhod stare bolnice. Tam se naš klanec prevesil v še bol strm klanček, samo kakšnih 100 metrov nas je ločilo do konca ceste na kopališču in morju. In verjemite s kakšno silo je ta velikanska kepa zgrmela v morje in kako visoko je pljusknilo, vemo samo takratni sodelujoči, saj ni bilo ne mobitelov, ne kamer, ne youtubea, ne facebooka, ne twiterja in ne instagrama, da bi vse to lahko posneli ter ohranili. Vse to je ostalo v naših glavah in nas je še bolj združilo in povezalo, saj smo bili potem pravi frajerji. Takrat se nismo, tako, kot dandanes že ločevali na premožne in reveže, na site in lačne, na člane različnih strank, na različne narodnosti, ampak smo bili vsi skupaj samo eno in edino. In kot takšnih se spominjam še danes vseh sodelujočih in nesodelujočih, na ljudi dobre volje in hotenja, na ljudi z močno voljo in perspektivo ter humanimi cilji: Laughing

Pri nas danes, prav na prvi meteorološki dan pomladi, rahlo sneži že od zjutraj Laughing

* 19.03.2018 je snežilo med dežjem
* 20.03.2018 pa sneži vedno močneje

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 18 Mar 2018 22:48; skupaj popravljeno 1 krat

OCEANOGRAFSKA BOJA VIDA

45° 32' 55,68'' N, 13° 33' 1,89'' E

Oceanografsko bojo je leta 2008 naredila in postavila MANTA d.o.o. Trup je izdelan iz nerjavečega jekla debeline 6mm, njegov premer je 2,5 m. Na najvišji točki, ki je 5m nad površino vode, je pritrjen merilnik vetrov. Na morsko dno je boja zasidrana s tremi betonskimi bloki, s katerimi je povezana z verigami. Med verigami je kot 120°. Sidrni bloki ležijo na globini približno 22m.

Na boji z imenom »Vida« so naslednji instrumenti: akustični 3D merilnik vetrov (Gill's Instruments), Vaisala merilnik temperature zraka in vlažnosti na višini 3,5 m od površine morja, Seacat sonda podjetja Seabird za merjenje temperature in prevodnosti morske vode. Ta sonda, ki je pritrjena na trup boje, je v globini 3m. Njen sestavni del je tudi Wetlab fluorometer, ki meri koncentracijo klorofila a. V trupu je tik pod zgornjim pokrovom postavljen merilnik pospeškov in naklonov boje (proizvod podjetja Xsens). Na morskem dnu leži tokomer AWAC podjetja Nortek, ki poleg tokov meri tudi površinske valove. Poleg njega je pritrjen še merilnik koncentracije raztopljenega kisika.

Boja Vida je opremljena s tremi nadzornimi kamerami, od katerih je ena namenjena prenosu slike z dveh metrov globine in je pritrjena na dnu trupa. Energijo za delovanje vseh sistemov zagotavljajo sončni paneli, vetrni generator in gorivna celica. Poleg že omenjenih merilnikov naklona in pospeškov, so v notranjosti trupa še naslednji elektronski sklopi:

* elektronika za krmiljenje energetskih naprav, svinčene baterije in gorivne celice
* elektronika za varnost v trupu boje Vide (senzor nadzora plina CO2 znotraj trupa, IR senzor odprtosti lopute, trije senzorji za merjenje nivoja morebitne vode na dnu trupa)
* elektronika za zajem podatkov in krmiljenje instrumentov

Vsi napajalni in signalni kabli med instrumenti nad trupom boje in elektroniko potekajo skozi bojin jambor. Kabli, ki povezujejo instrumente v morju z elektroniko v trupu Vide, so napeljani skozi »pipo« premera pribl. 30 cm. Pipa na enem koncu prebada dno trupa boje (od tam gredo kabli proti instrumentom), gre skozi trup, predre zgornjo površino trupa in se dvigne pribl. 1 m nad njega. V tej točki pipa zavije nazaj (navzdol) proti površini trupa. Tudi ta konec pipe prebada trup. Napeljava kablov skozi ta sistem zaščite onemogoča morebitne poškodbe ob privezovanju nepovabljenih obiskovalcev, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. 1 m višine zavoja pipe nad trupom onemogoča vdor vode v trup celo ob nagibu boje za 900. Tolikšen nagib pa se dejansko niti ne more zgoditi.
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/general-2

Datum in ura: 2018-02-21 22:30:00 (lokalni čas)

Zrak:
Temperatura: 6.4 ° C
Vlažnost: 55.7 %

Veter
Hitrost vetra: 15.9 m/s
Smer vetra: 57.4 °
Vetrni sunki do: 19.7 m/s
Beaufort: 7

Morje (2018-02-21 22:30:00):
Temperatura na površini (globina 2.5 m): 9.4 ° C
Temperatura na dnu - senzor 1 (globina ca. 23 m): 9.4 ° C
Slanost na površini (globina 2.5 m): 38.0
Koncentracija O2 na dnu: 6.37 ml/l

Morje (2018-02-21 22:30:00):
Temperatura na dnu - senzor 2 (globina ca. 23 m): 9.5 ° C
Tlak na dnu (globina ca. 23 m): 21.9 dBar

Valovi (2018-02-21 22:30:00):
Značilna višina: 1.8 m
Maksimalna višina: 2.5 m
Glavna smer: 39.2 °
Srednja perioda: 4.2 s

Datum in ura: 2018-02-22 21:30:00 (lokalni čas)

Zrak:
Temperatura: 4.6 ° C
Vlažnost: 60.8 %

Veter
Hitrost vetra: 13.7 m/s
Smer vetra: 71.7 °
Vetrni sunki do: 17.4 m/s
Beaufort: 6

Morje (2018-02-22 21:30:00):
Temperatura na površini (globina 2.5 m): 10.1 ° C
Temperatura na dnu - senzor 1 (globina ca. 23 m): 10.1 ° C
Slanost na površini (globina 2.5 m): 38.3
Koncentracija O2 na dnu: 6.26 ml/l

Morje (2018-02-22 21:30:00):
Temperatura na dnu - senzor 2 (globina ca. 23 m): 10.3 ° C
Tlak na dnu (globina ca. 23 m): 21.8 dBar

Valovi (2018-02-22 21:30:00):
Značilna višina: 1.3 m
Maksimalna višina: 2.1 m
Glavna smer: 38.4 °
Srednja perioda: 3.7 s

Datum in ura: 2018-02-25 12:15:00 (lokalni čas)

Zrak:
Temperatura: -0.0 ° C
Vlažnost: 48.5 %

Veter
Hitrost vetra: 14.0 m/s
Smer vetra: 47.3 °
Vetrni sunki do: 18.6 m/s
Beaufort: 6

Morje (2018-02-25 12:15:00):
Temperatura na površini (globina 2.5 m): 9.8 ° C
Temperatura na dnu - senzor 1 (globina ca. 23 m): 9.9 ° C
Slanost na površini (globina 2.5 m): 38.3
Koncentracija O2 na dnu: 6.36 ml/l

Morje (2018-02-25 12:00:00):
Temperatura na dnu - senzor 2 (globina ca. 23 m): 10.0 ° C
Tlak na dnu (globina ca. 23 m): 21.5 dBar

Valovi (2018-02-25 12:00:00):
Značilna višina: 1.3 m
Maksimalna višina: 2.2 m
Glavna smer: 45.4 °
Srednja perioda: 3.5 s

Datum in ura: 2018-02-26 08:30:00 (lokalni čas)

Zrak:
Temperatura: -4.1 ° C
Vlažnost: 55.4 %

Veter
Hitrost vetra: 15.1 m/s
Smer vetra: 42.3 °
Vetrni sunki do: 22.8 m/s
Beaufort: 7

Morje (2018-02-26 08:30:00):
Temperatura na površini (globina 2.5 m): 9.9 ° C
Temperatura na dnu - senzor 1 (globina ca. 23 m): 9.9 ° C
Slanost na površini (globina 2.5 m): 38.5
Koncentracija O2 na dnu: 6.28 ml/l

Morje (2018-02-26 08:30:00):
Temperatura na dnu - senzor 2 (globina ca. 23 m): 10.1 ° C
Tlak na dnu (globina ca. 23 m): 22.1 dBar

Valovi (2018-02-26 08:30:00):
Značilna višina: 1.5 m
Maksimalna višina: 2.3 m
Glavna smer: 43.7 °
Srednja perioda: 3.8 s
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/live-data-2
https://play.google.com/store/apps/details?id=com.peterv.mbpp
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/trajektorija-in-hodograf
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/buoy-cam-2
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/extreme-values-2
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/wind-rose-2
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/news-and-maintenance-2
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/documentation-2
https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/history-and-the-ismo-project-2/ismo-project-2

BAZDARA

https://www.bazdara.com/

zoran13 · Objavljeno: 07 Mar 2018 14:38 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SPOROČILA V STEKLENICI

Našli eno najstarejših sporočil v steklenici

Na obali Zahodne Avstralije so našli eno najstarejših sporočil v steklenici, ki so jo pred 132 leti odvrgli z nemške jadrnice v Indijskem oceanu. Sporočilo, napisano v nemščini, je med sprehodom po peščeni plaži na otoku Wedge, 180 kilometrov severno od Pertha, našla domačinka. Kot je povedala, je staro steklenico pobrala, ker se ji je zdelo, da bo videti dobro na njeni knjižni polici. Sporočilo so posušili. Ko smo ga odprli, so videli, da je natiskano z zelo nejasnim nemškim rokopisom. Na sporočilu je bil datum 12. junij 1886.
Na zadnji strani papirja je pisalo, naj najditelj napiše, kdaj in kje je našel steklenico, in naj jo vrne nemškemu pomorskemu observatoriju v Hamburgu ali najbližjemu nemškemu konzulatu.
Steklenico so odvrgli s krova nemške jadrnice Paula v okviru eksperimenta nemškega pomorskega observatorija, s katerim so poskušali bolje razumeti morske tokove ter najti hitrejše in učinkovitejše plovne poti.
http://www.primorski.it/stories/svet/282111_nali_eno_najstarejih_sporoil_v_steklenici/#.Wp_qoHxG3cs

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2018 21:58; skupaj popravljeno 3 krat

MSC SEAVIEW

Ob začetku gradnje nove ladje velikanke Seaview je danes v tržiški ladjedelnici potekala tradicionalna svečanost, ki ji v angleščini pravijo »coin ceremony«. V okviru obreda, ki v pomorski tradiciji prinaša srečo, so v eno izmed cevi bodočega trupa ladje položili dva zlata kovanca. Dogodka so se udeležili pooblaščeni upravitelj družbe Fincanteri Giuseppe Bono in predstavniki družbe MSC Crociere, za katero bo tržiška ladjedelnica - še pred ladjo Seaview - zgradila njeno dvojčico Seaside. Slednjo naj bi naročniku oddali novembra letos, na prvo križarjenje pa bo iz Miamija odplula decembra.
»Upam, da so to le prve ladje, ki jih bomo zgradili za družbo MSC,« je dejal Giuseppe Bono, po katerem bo o nadaljnjem sodelovanju z družbo MSC odločal trg. »Njegovim dinamikam bomo pozorno sledili: biti moramo dovolj učinkoviti, da lahko zagotovimo najbolj ugodbe cene in s tem obdržimo svoje stranke,« je dejal Bono in spomnil, da je leto 2015 družba Fincantieri zaključila z izgubo, čeprav je v dogovorjenem času oddala vse naročene ladje, lansko leto pa je bilo pozitivno. »V letu 2017 bomo lahko manj zaskrbljeni, saj se je naša strategija izkazala za pravo. Cilj ostaja seveda ta, da družbi MSC pravočasno oddamo ladji,« je poudaril Bono.
Četrtek, 2.februar 2017
http://www.primorski.it/stories/Gorica/287437/#.Wp_rwHxG3cs

Jutri 8.marca 2018, bo MSC Seaview odšla iz doka v ladjedelnici Fincantieri v Monfalconu, na njeno mesto prihaja Horizon, ki bo največji, saj bo meril 323 metrov dolžine, 37,19 metrov širine in 133500 ton, poleg je tudi Costa Venezia, saj je zanjo predvidene predaja v letu 2019 ter Princess, ki se jo še sestavlja. V ladjedelnici sedaj dela blizu 8000 delavcev.

CARNIVAL HORIZON

V tržiški ladjedelnici Fincantieri so oddali novo potniško ladjo Horizon naročniku, ladjarskemu koncernu Carnival.
Potniško ladjo so sicer zgradili v ladjedelnici v Margheri pri Benetkah, vendar je zatem sredi marca priplula v Tržiču, kjer so jo zaključili z opremljanjem in ureditvijo zadnjih detajlov. Med svečanostjo so z ladje sneli italijansko zastavo, nakar so dvignili ameriško in panamsko.
Potniki se bodo na prvo križarjenje odpravili iz Barcelone 2. aprila, 9. maja bo ladja odplula v New York, kamor bo prispela štirinajst dni kasneje. Med majem in septembrom bodo na vrsti križarjenja po Karibskem morju.
http://www.primorski.it/stories/gorica/283231_oddali_novo_lepotico/#.WrwBUn--ncs

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Mar 2018 23:13; skupaj popravljeno 1 krat

»HIMNA SLOVENSKIH POMORŠČAKOV«

»Mi smo slovenski pomorščaki,
Ne ustraši nas vihar morja
Ne silni vali črni ne oblaki
Ne ukrotijo slovenskega srca.

Glej, v vetru se vije trobojnica nam
Sam gorski sneg na njem blesti
In z njim se staplja naša kri
Po sredi se sinji morja trak iskri,
To Domovine naše simbol je novih dni.

In pluli bomo skozi viharje,
Skoz meglo, dež, prek vseh meja
Povsod bo naša Domovina
In njena slava in ponos - hura!«

DAN POMORSTVA

Danes je slovenski dan pomorstva, ki ga država obeležuje v spomin na sprejem resolucije o pomorski usmeritvi naše države 7. marca 1991.

V leta 1991 sprejeti resoluciji je zapisano, da je bil slovenski narod v svoji zgodovini vselej tudi pomorsko usmerjen ter bo to usmeritev ohranjal in razvijal tudi v prihodnje. Takrat so se v vrhu države zavezali, da bo Slovenija vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena, zato bo med drugim podpirala razvoj koprskega pristanišča in prek njega usmerjenega tranzitnega in kopenskega prometa.

“Koprsko pristanišče mora postati pomembno in ekološko čim manj obremenjeno pristanišče srednjeevropskega prostora. Zato je treba vzpostaviti prometne povezave Kopra z madžarsko in avstrijsko mejo, ki bodo enakovredne povezavam konkurenčnih pristanišč,” piše v resoluciji.

Drugo mnenje
NEVARNOSTI ZA SLOVENSKI POMORSKI SEKTOR

"Agenti lahko kar zapremo pisarne"

Slovenski pomorski agenti opozarjajo, da bodo ladjarji in naročniki blaga zapuščali koprsko pristanišče, če bo obveljalo, da je treba pri nas plačevati 15% davek na voznine

Takšnega dodatnega obremenjevanja ladjarjev in pomorskih agentov ne pozna nobena evropska država.
" V tako konkurenčni dejavnosti, kot je pomorstvo, si tega nihče ne more privoščiti. To pomeni nevarnost za konkurenčnost celotnega slovenskega pomorskega sektorja", ocenjuje pomorski pravnik in predsednik društva za pomorsko pravo Mitja Grbec.

Omenjeni zakon namreč določa, da morajo vsi, ki storitve opravijo za stranke, ki imajo sedež v državah s posebnega seznama zunaj EU, pri nas plačati 15% davek, če je v teh državah povprečna obdavčitev dobička nižja od 12,5%. V pomorstvu to pomeni, da je treba plačati davčni odtegljaj na vsako voznino, tolmačijo naše oblasti. "Za nas to pomeni katastrofo," pravi Zlatan Čok, ekonomist za pomorstvo in naš prvi pomorski agent. Po njegovem se v tem kaže tudi nerazumevanje za posebnosti poslovanja v pomorstvu. Ladjar namreč pričakuje plačilo dogovorjene voznine, ne pa še vračila dodatnega 15% davka. To razliko bo zahteval od naročnika blaga, sicer mu ne bo predal tovora. A to pomeni, da bo ta naročnik takoj zapustil koprsko pristanišče, saj bo zanj predrago in nekonkurenčno, opozarja Čok. Pomorski agenti pa lahko potem kar zaprejo svoje pisarne, smo še slišali na okrogli mizi, ki sta jo na pobudo agentov pripravila klub Propeller in društvo za pomorsko pravo.
www.primorske.si

Gostujoče pero
Zlatan Čok o ukinjanju ministrstva za promet, nadaljnji prodaji Splošne plovbe ter igračkanju s pristaniščem in z Luko Koper

BOMO TOREJ PREKLICALI RESOLUCIJO O POMORSKI USMERITVI REPUBLIKE SLOVENIJE

V zadnjem času prebiramo članke in poslušamo poročila, ki nas napeljujejo do spoznanja, da naši državi pomorske dejavnosti niso zanimive oziroma še bolje niso potrebne.
Če je to tako, potem je res najbolje, da prekličemo Resulucijo o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 7.marca 1991 in zato na ta dan praznujemo dan pomorstva. Zakaj?
Odgovor dobimo iz sedanjega stanja nosilnih dejavnosti ladjarstva in pristanišča:
1. Če KAD in SOD prodajata svoj del lastništva Splošne Plovbe, ga bo po vsej verjetnosti kupil sedanji večinski lastnik Dohle (z 51 odstotnim deležem). Če bo prišlo do prodaje, bo večinski lastnik lahko kadarkoli preselil sedež podjetja izven Slovenije. To bi posledično pomenilo, po besedah dekanje Fakultete za Pomorstvo in promet, prof.dr.Elen Twrdy, da bo fakulteta v slovenskem prostoru nepotrebna. Bistveno se bo zmanjšalo število štipendij za študente fakultete, sočasno pa se bo zmanjšalo tudi zanimanje slovenske mladine za poklic pomorščaka in s tem se bo razblinila stoletna tradicija slovenskega pomorstva in možnost služenja vsakdanjega kruha.
Najbrž ne moremo pričakovati, da se bodo naši potomci usposobili za poklic z omejenimi možnostmi zaposlitve v Sloveniji. Ravno tako bi bilo razsipno izšolati kader iz javnih sredstev za gospodarsko rast druge, morebiti najbogatejše države.
2. Večina liderjev koalicijskih strank bodoče vlade je že pred volitvami izjavilo, da bi v Luki Koper, podjetju, ki ima dolgoletno koncesijo v edinem slovenskem pristanišču, zadržali le 25% plus eno delnico.
Večinski lastnik bi najverjetneje postal tujec. Pa ne, da bi se bali tujega kapitala. Bojimo se splošno uveljavljenega dejstva, da tujec pobere dobiček in v okolju kjer deluje, socializira morebitne izgube, eksterne stroške in podobno.
Še bolj pa preseneča novica, da naj bi nova vlada predala Luko Koper v upravljanje Mestni občini Koper. Znano je namreč stališče MOK, da ne želi tretjega pomola, da je proti podaljšanju prvega in drugega pomola in da želi imeti prvi bazen pristanišča samo za turistično športne namene.
To bi pomenilo, da bi se promet v koprskem pristanišču moral celo zmanjšati za kar pomemben delež, da o nadaljnem razvoju niti ne govorimo. Poleg tega pa naj bi MOK želela, po izjavi župana, zemljišča, namenjena za nadaljni razvoj prodati, saj nujno potrebuje sredstva za pokritje nespametno najetih in preveliko kreditov. Tako naj bi odpadla tudi možnost razvoja pristanišča v zaledju.
S tema dvema potezama bi se pomorska dejavnost v Sloveniji zmanjšala do take mere, da nam res ni potrebna nikakršna Resolucija o pomorski usmerjenosti Republike Slobenije in nikakršen dan pomorstva.

Ne razumejo pomena Splošne Plovbe in Luke Koper

Že od osamosvojitve dalje se poraja vprašanje, ali naši politiki na vseh ravneh odločanja res ne razumejo, kako pomembni sta podjetji Splošna plovba in Luka Koper z dejavnostmi, ki ju povezujejo v koprski pristaniški sistem. Naj spomnemo samo ob dogodke ob razpadu Jugoslavije, ko je propadla večina največjih ladjarjev v ostalih republikah in se je le redkim uspelo obdržati, med njimi tudi Splošni Plovbi. Očitno to ni pomembno, tako kot ni pomembno, da je to podjetje izredno uspešno. Namesto, da bi politiki pripravili zakonodajo (saj je to njihovo delo, mar ne?), ki bi omogočala ladjam Splošne Plovbe, da vijejo Slovensko zastavo, bodo Splošno Plovbo za Slovenijo popolnoma izničili.
S koprskim pristaniščem in z Luko Koper se politiki preprosto igrajo, predvsem z organizacijo pristaniškega sistema in razvojnimi načrti ter luškimi kadri. Smisem, da ima eno podjetje koncesijo za vse dejavnosti v pristanišču, je preživel, dovoljuje pa poigravanje lobijev vseh vrst z njegovo usodo, kar dokazujejo dogodki vse od osamosvojitve dalje in kar je bilo predhodno že omenjeno.

Drugi tir in tretji pomol na stranskem tiru

Vse kaže, da v novi vladi ne bo ministrstva za promet, kar zopet dokazuje, da jim je malo mar za pričakovane najpomembnejše naložbe tako v drugi tir med Koprom in Divačo kakor tudi v tretji pomol koprskega pristanišča.
Le zakaj ni nikogar med politiki, ki bi se vsaj informativno seznanil, kako (in zakaj tako) so organizirana izredno uspešna pristanišča v razvitem svetu?
Zakaj politiki ne upoštevajo nasvetov stroke in si ne prizadevajo za ustanovitev pristaniške oblasti?
Ali se res nihče izmed politikov ne zaveda, kakšnega pomena sta lastni ladjar in lastno pristanišče za narodno gospodarstvo?
Oba nudita gospodarskim dejavnostim dostavo surovin in plasiranje končnih izdelkov po širnem svetu, oba prispevata k realizaciji storitev za tujino, oba zaposlujeta kader in delovanje spremljajočih dejavnosti za zaposlene..., kar vse prinaša porast blaginje v domovini.
Bomo te možnosti prepustili tujcem in postali na lastni zemlji odvečni?
Če politika in tudi vsa slovenska javnost s tem soglaša, potem res takoj prekličemo Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije!

ZLATAN ČOK, ekonomist za pomorstvo
www.primorske.si

KAM PLUJE SLOVENIJA

Postavimo prave krmarje

Kot sem predvideval že v članku ˝Bomo preklicali Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije?˝ (PN, 28.januarja), je država prodala svoj delež lastništva v Splošni Plovbi nemškemu ladjarju.
Kaže tudi, da bo vlada vztrajala pri ustanovitvi holdinga Slovenske železnice, Deutschebahn in Luka Koper. Predlogu Mehdorna o ustanovitvi takega holdinga je stroka nasprotovala že ob poskusu bivšega predsednika vlade Boruta Pahorja, saj bi osiromašil koprsko pristanišče. Sedanja varianta pa je za slovensko gospodarstvo še slabša - s pristaniščem naj bi kmalu upravljal nemški partner. V tem primeru izstopata dve nasprotji našemu bivanju: tujcu prodajamo kravo, da bi si kupili mleko; česar niso Nemci dosegli z orožjem v drugi svetovni vojni, bo sedaj dosegel nemški kapital in si prisvojil nadzor najverjetneje ne samo nad želežniškim in pristaniškim sistemom, temveč verjetno še mnogo kje drugje.
Očitno ni bilo dovolj, da se je po osamosvojitvi izvajalo popolno netransparentno lastninjenje, ki je privedlo do kraje in uničenja večine slovenskega premoženja in da smo prodali večino industrije tujcem. Naša elita mora predati v tuje roke tudi preostala in dobro stoječa podjetja! Najhuje pa je, da za nobeno od navedenih dejanj nihče ne odgovarja. Sramežljivi poskusi sodstva, tretje veje oblasti, niso zaključili niti enega primera gospodarskega oziroma politično-gospodarskega kriminala. Ne moremo se izogniti občutku, sa so vsi tako imenovani pregoni namenjeni prepričati javnost, da imamo pravno državo in ne z namenom kaznovati kriminal.
Če sta KAD in SOD morala prodati deleže lastništva Splošne Plovbe, ker nista bila sposobna izvrševati svojih obvez, pomeni, da niso dobro poslovali, da država ni dobro poslovala. To je zadosten razlog, da bi morali vsi vklučeni v napačno, celo sovražno, poslovanje odgovarjati. Gre za domnevno sovražno poslovanje, ampak omremenjuje slovenski narod v celoti. Kaj bi pa bilo, če KAD in SOD ne bi razpolagala z delom lastništva v Splošni Plovbi? Kje bi dobili denar?
Resolucijo o pomorski usmeritvi lahko kar prekličemo ali pa pozabimo, da smo jo sploh kdaj imeli. Ali bomo morali izničiti, preklicati tudi lastno državo in izničiti lasten narod? Uničevanje državnega gospodarstva, države nasploh in spreobračanje svobodnih Slovencev v hlapce očitno ni kaznivo dejanje. Kmalu bo vse v rokah tujcev. Najverjetnejše dobičke in dodano vrednost, ki jih bodo ustvarjala podjetja na ozemlju Slovenije, bodo prenesli v svoje države. Nam pa ne bo ostalo niti za osnovno reprodukcijo, kaj šele za nadaljnji razvoj.
Tujcev ne zanima brezposelnost naših delavcev, ne zanima jih ohranjanje našega okolja, ne zanima jih šolanje naših ljudi in njihova socialna varnost, ne zanima jih naša infrastruktura - razen v primeru njihovega dobička, ki je seveda namenje njihovim potrebam.
Kesali se bomo in vzdihovali po preteklih časih. Prepozno bo. Zato se ne bi smeli pustili kar tako voditi v pogubo. Imamo vrhunske strokovnjake v vseh svetovnih institucijah, doma pa nismo sposobni voditi državico, ki šteje manj ljudi kot ena kairskih ulic.
Mar smo res prišli tako daleč, da ne premoremo moči, da si postavimo krmarje, ki bodo hoteli in znali usmerjati ladjo v varno pristanišče?
ZLATAN ČOK, Koper
pisma.bralcev@primorske.si
Sobota, 30.junija 2012

Navigare necesse est, vivere non est necesse.
(Odpluti na morje je nujno, živeti pa ni nujno)
Gnej Pompej Veliki

Predaj se vetrom - naj gre, kamor hoče!
Naj srce se navriska in izjoče!
Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran...
Oton Župančič, Moto

zoran13 · Objavljeno: 11 Mar 2018 23:09 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

BioMa

Pisano morsko kraljestvo Tržaškega zaliva
Slovesno odprli miramarski center morske biodiverzitete BioMa

Multimedijski center morske biodiverzitete BioMa, ki odslej domuje v prostorih nekdanjih miramarskih konjušnic, so v petek slovesno predali javnosti. Težko ga je na kratko opisati, saj želi obiskovalcem z najsodobnejšim in neposrednim pristopom predstaviti floro in favno Tržaškega zaliva. Poseben poudarek postavlja na vrednotenje bogastva morske biotske raznovrstnosti.
BioMa je zgodba s srečnim koncem: miramarski morski rezervat se je leta 2015 zaradi zapadle konvencije znašel v hudih škripcih, po treh desetletjih neprekinjenega delovanja je bil prisiljen zapustiti svoj zgodovinski sedež, t.i. Castelletto. Direktor rezervata Maurizio Spoto ni uspel skrivati svojega velikega navdušenja za izreden uspeh: »V nekaj manj kot letu dni nam je uspelo postaviti na noge sodoben in privlačen center. Zahvaliti se moramo vsestranski podpori državnega ministrstva za okolje, naravovarstvenemu skladu WWF in drugim javnim ustanovam ter privatnikom, ki so podprli naš ambiciozen projekt.«
Center se razteza na dveh nadstropjih za skupnih 300 kvadratnih metrov. Pri odkrivanju preko 200 različnih rastlinskih in živalskih vrst goste centra presune izredna raznolikost tržaškega morskega okolja, od potopljenih skalnatih grebenov do peska in blatnega dna. Posebno zanimiv je predor, ki uprizarja fenomen bioluminescence, se pravi oddajanja svetlobe pri živih bitij. Med temi izstopajo meduze in rebrači, ki z drugimi želatinastimi zvrstmi ogrožajo ohranjanje ravnovesja ekosistema. Hudo nevarnost za morje pa predstavlja tudi človek oziroma odpadki, ki jih proizvaja. Temu fenomenu je v celoti posvečeno drugo nadstropje centra.
http://www.primorski.it/stories/trst/282298_pisano_morsko_kraljestvo_trakega_zaliva/#.WqWod3xG3cs
http://www.triesteprima.it/cronaca/a-miramare-inaugurato-il-bioma-il-nuovo-museo-dedicato-alla-biodiversita-marina-del-golfo-di-trieste-foto-video.html
http://www.riservamarinamiramare.it/index.php?option=com_content&view=article&id=48:info&catid=16:info
https://www.wwf.it/oasi/?38200/Museo-Miramare
https://video.gelocal.it/ilpiccolo/locale/trieste-inaugurato-a-miramare-il-bioma/89402/89832

zoran13 · Objavljeno: 14 Mar 2018 22:20 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

E-SHIP 1

Dolžina: 130,42 m
Širina: 22,62 m
Hitrost: 17,5 nm
Ugrez: 7,2 m
Bruto tonaža: 12968
Teža: 10020 t
Motorji: (2 × 3.5 MW) diesel
Pogon: 4 Flettnerjevi rotorji + 2 propelerja
Splavitev: 2.avgust 2008

Leta 1924 je nemški inženir Anton Flettner javno predstavil plovilo Buckau, katerega posebnost so bili navpično postavljeni veliki vrteči se kovinski valji na krovu. Dve leti pozneje so v Bremnu splovili ladjo Barbara s tremi takšnimi rotorji. Ta vrsta pogona izkorišča t.i. Magnusov učinek, ki ga je okoli leta 1852 raziskal nemški fizik Heinrich Gustav Magnus. Ko veter zapiha mimi vrtečega se valja, se hitrost zraka, na eni strani poveča in na drugi zmanjša, kar ustvarja potisno silo v smeri vetra. Zaradi precejšnjih stroškov in velike krize je ta tehnologija pozneje utonila v pozabo. Po nekaterih ocenah današnji ladijski prevozi povzročijo kar 3,5% - 5% vseh izpustov v ozračje, ta količina pa naj bi se do leta 2050 povečala menda za trikrat.
Leta 2008 je nemško podjetje za vetrne turbine Enercon razvilo sodobno ladjo E-ship1 z dodatnimi štirimi rotorji po Flettnerjevi zamisli, zaradi katerih se je poraba goriva v naslednjih letih znižala za povprečno četrtino. Tudi finsko podjetje Norsepower, ki se ukvarja z iskanjem rešitev na področju večje učinkovitosti ladijskih prevozov in njihove prijaznosti do okolja, je takšne rotorje že namestilo na več velikih ladij, zdaj pa se je povezalo še s prevoznikoma Maersk in Shell, saj đeli svojo tehnologijo preizkusiti še na njihovih velikih tankerjih. Pričakujejo od 7% do 10% zmanjšanje porabe goriva.
ŽIT letnik LXIX, št.3
www.tzs.si
http://www.tzs.si/e-knjigarna/revija-zit/letnik-2017/zivljenje-in-tehnika-03-18
https://www.youtube.com/watch?v=2pQga7jxAyc
https://www.youtube.com/watch?v=qJ7haGqXs_E
https://www.marinetraffic.com/en/ais/details/ships/shipid:151866/mmsi:218108000/imo:9417141/vessel:E_SHIP_1

zoran13 · Objavljeno: 18 Mar 2018 22:43 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

POMOČ NA MORJU

Z mobilno aplikacijo do zemljevidov, vremenske napovedi in klica v sili

Na upravi za pomorstvo pripravljajo aplikacijo za pametne telefone, kjer bodo na enem mestu zbrane številne uporabne informacije za vse, ki se odpravijo na morje, od zemljevida do podatkov o pristaniščih ter od vremenske napovedi do pravil plovbe. V primeru klica v sili bodo na upravi prek aplikacije dobili tudi natančno pozicijo plovila.

Prek pametnih telefonov lahko pomorščaki oz. vsi, ki se radi odpravijo na morje, že zdaj dostopajo do številnih virov informacij, ni pa v Sloveniji še skupnega vira, kjer bi bili različni podatki zbrani na enem mestu in tako lažje dostopni, je za STA pojasnil koordinator iskanja in reševanja na upravi za pomorstvo Robert Škrokov: "Trenutno mora pomorščak imeti aplikacijo za vremensko napoved, pa mogoče kakšno ločeno aplikacijo za navigacijo in tako dalje." Poleg tega se podatki iz različnih aplikacij razlikujejo, tako se denimo vremenska napoved na kakšni italijanski strani pogosto ne sklada s slovensko.

Na upravi za pomorstvo so se odločili iti v korak s časom, pri snovanju aplikacije pa so se zgledovali po podobnih aplikacijah, eno takih so pred časom denimo pripravili tudi Hrvati. Kot pravi Škrokov, jih je pri izdelovanju aplikacije vodila želja, da zadeve poenostavijo in uporabnikov ne "bombardirajo" z informacijami.

Od zemljevida do vremenske napovedi in pravil plovbe

Aplikacija bo imela več plasti. Med drugim bo ponujala zemljevid, ki sicer ne bo namenjen navigaciji kot taki, bo pa ponujal podatke, kje se nahaja kakšno pristanišče, koliko vezov je na voljo in kontaktne informacije samega pristanišča. Poleg pristanišč bodo na zemljevidu označene najbolj markantne točke, kot so priporočena sidrišča in objekti, namenjeni varnosti plovbe. Uporabnik bo lahko dobil informacije o tem, kje se nahata kapitanija in carina, kakšne so vetrovne razmere in kakšno je vreme. Prav tako bo aplikacija ponujala osnovne informacije o branju pomorskih kart, pravilih plovbe itd.

Na upravi za pomorstvo računajo, da bo aplikacija na voljo še pred začetkom poletne sezone.

V samo aplikacijo bodo implementirali tudi klic v sili. Ko bo pomorščak v stiski stisnil poseben gumb in bo nato potrdil klic v sili, bodo na upravi za pomorstvo dobili njegovo neposredno lokacijo, kar bo poenostavilo iskanje in reševanje, obenem pa bo še naprej potekala komunikacija z operaterjem. "V realnih situacijah se namreč dostikrat zgodi, da je zaradi panike težko podati pravilne in primerne informacije," je pojasnil Škrokov.
http://www.regionalobala.si/novica/pomoc-na-morju-z-mobilno-aplikacijo-do-zemljevidov-vremenske-napovedi-in-klica-v-sili
https://www.bazdara.com/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Nov 2018 13:51; skupaj popravljeno 12 krat

PRAVICO IMATE IZVEDETI - VIII.del:

***** nadaljevanje s 35. strani in 94. strani *****

MLADINSKI CENTER ARRIGONI

/13/...glede mladinskega centra Arrigoni, ki je s svojimi aktivnostmi končal nekje v letu 1987, kljub temu, da je bil že ta projekt že takrat, del na Občinski Skupščini sprejetega dolgoročnega razvoja mesta Izole, še vedno žal ni realiziran. V tem Arrigoniju je bilo tudi predvideno kulturno, prostočasno in športno delovanje vseh mladih, ne glede na njihovo politično pripadnost, sedež vseh družbenih organizacij in društev v Izoli , vsi skupaj na enem mestu. Po začetnem elanu in zanosu edinole takratne mladinske organizacije ZSMS, kljub projektom za obnovo objekta na Dantejevi ulici, so se že začete adaptacije ustavile, tudi zaradi zahtevane preselitve tam stanujočih 12 družin v drugo okolje. To je bil osnovni postavljeni pogoj, s strani Izvršnega sveta Občine Izola, da bi se dela po projektni dokumentaciji lahko nadaljevala. Občinske strukture tega projekta nikoli niso preveč podpirale in očitno jih je tudi motila (pre)velika moč mladih, ki bi se tam (s)koncentrirala, kar bi kasneje na političnem parketu, utegnilo biti precej nevarno. Po veliko brigadirjih in prostovoljcih, ki so pomagali pri urejenju samega prizorišča parka in letnega kina in prireditvah mladih ob mesecu in Dnevu Mladosti ter veliko organiziranih rock koncertih v Arrigoniju. Tukaj je bil prostor tudi za lokalne manjše in takrat še neuveljavljene glesbene skupine, zatem pa je prišel čas zatišja, ki odzvanja že več kot tri desetletja. Tako so preostale politične elite, takrat dojele in še vse sedaj dojemajo, da lahko zmagajo na volitvah, le s potenciranjem in papirniško bombastičnim urejanjem zapostavljenega področja mladih, kjer se spet venomer znova pojavlja mladinski kulturni center Arrigoni. To, da so bile vmes že četrte in kmalu še pete lokalne volitve, kjer so akterji nastopali s svojimi programi, napolnjenimi z Arrigonijem, se vidi, kako pomemben je ta projekt. Žal samo in zgolj vsaka 4 leta, takrat namreč, ko so na sporedu volitve. Ob tem se je potrebno zavedati, da si Arrigonija ni izmislila takratna mladinska organizacija ZSMS, ampak veliko generacij, ki so bile mnogo, mnogo pred njo. Vse to še v času Kameleonov, Faraonov, Platane, Desetega brata, Avtomobilov, Lačnega Franca, Deliriuma, Plexusa Solarisa in drugih takratnih ansamblov, ki so imeli tam edino pribežališče in mladi možnosti za ples in zabavo. Torej te generacije so bile med prvimi, ki so se zavzemali za ureditev kultnega Arrigonija in danes je mnogo od njih že nonotov in dedkov, ki pripovedujejo svojim vnukom, kje in kako so takrat igrali in plesali. Ko jim pa hočejo to vse to razkazati, kje in kako so oni igrali in plesali, se znajdejo pred razpadajočo in še danes le redkokdaj odprto stavbo na Dantejevi. Ob tem, da je potrebno izreči priznanje nekaj športnim zanesenjakom, ki imajo še vedno pogum in nekaj prostorov v tej stavbi, ki taka, kot je, ogroža tudi dejavnosti v njej sami. Za to, kar je politična vrhuška uspela ugotoviti, kaj bi končno rabili mladi v Izoli, so potrebovali več kot 30 let, še bolj pa boli dejstvo, da se zadeve razen volitev praktično niso premaknile in tukaj bi veljalo poudariti, da so vsi odgovorni izdali zaupanje ne samo ene generacije, ampak kar veliko generacij. Vsem tem, ki jim še sedaj ni bila dana možnost, da bi uživali v Arrigoniju in na tak način, kot so počeli njihovi starši v letih cvetja in ljubezni...
http://www.zurnal24.si/primorska/denar-je-prostora-pa-ni-191308/clanek
http://www.regionalobala.si/novica/izola-oaza-miru-obcina-prakticno-prepovedala-prireditve-in-koncerte-buren-odziv
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kameleoni_(glasbena_skupina)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Faraoni

* Vse kar sem že pred leti zapisal zgoraj, so začele novodobne politične stranke pridno izkoriščati in umeščati v svoje programe, tudi ob letošnjih lokalnih volitvah, za vse ostale podobnosti in avtorstvo, pa lahko presodite bralci sami!!!

Markočič za prenovo Arrigonija

Izolska stranka DeSUS, ki za župana kandidira Danila Markočiča, je med krajani preverila podporo projektu prenove kompleksa Arrigoni.

Po njihovih ugotovitvah večina vprašanih - več kot 300 oseb - projekt podpira, kar, kot navajajo, “kaže na to, da si Izolanke in Izolani želimo vsebine, ki bogatijo našo kakovost življenja in bivanja. V Izoli nimamo spodobnega letnega kulturnega prizorišča, prav tako pa je v zelo slabem stanju sedanji Kulturni dom. V urah druženja pravzaprav nismo naleteli na nikogar, ki bi to našo idejo zavračal”.

Danilo Markočič, ki je prenovo kompleksa Arrigoni vključil v svoj program, obljublja, da bo v primeru njegove izvolitve Arrigoni prenovljen konec leta 2022. “Kompleks Arrigoni bo po prenovi omogočal mladim Izolankam in Izolanom prostore za druženjein ustvarjanje, s prenovo letnega kina pa bi dobili pokrito letni prizorišče, ki bo omogočalo organizacijo ter spodoben ogled kulturnih, filmskih, glasbenih in drugih prireditev,” dodaja kandidat, ki v svojem programu poleg skrbi za mlade poudarja tudi skrb za starejše in skrb za blaginjo.
https://www.primorske.si/2018/10/19/markocic-za-prenovo-arrigonija
https://www.primorske.si/2018/11/12/kako-bi-morali-urediti-atraktivne-parcele-v-blizin

zoran13 · Objavljeno: 18 Apr 2018 14:27 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SVETILNIK LJUBEZNI

Svetilnik ljubezni je dočakal 200 let

Slovencem najbolj poznan svetilnik, savudrijski, ima 200 let. Istrani bodo njegov častitljiv rojstni dan jutri zvečer obeležili s proslavo pri svetilniku. Že nocoj pa bodo v Mestnem muzeju Umaga odprli razstavo, posvečeno organizirani svetilniški službi na Jadranu, ki se je začela prav s tem 36 metrov visokim svetilnikom. Prvič je zasvetil v letu 1818, deluje pa še danes.

Zakaj so ga postavili ravno tja, ni treba ugibati. “Tam je najzahodnejša špica polotoka Istre, mimo katerega so plule ladje v Trst, ki je bilo takrat izjemno pomembno pristanišče. Trst se je takrat začel megalomansko razvijati,” pravi kustosinja v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere Piran Nadja Terčon.

Eleganten svetilnik iz istrskega kamna, visok 36 metrov, so zgradili po načrtih dvornega arhitekta Pietra Nobila. Gradnja se je začela z dekretom avstro-ogrskega cesarja Franca I. v letu 1816, dve leti kasneje pa je ladjam že začel kazati pot. Viri pišejo, da je presvitli cesar prisostvoval prvemu prižiganju luči svetilnika.

Zanimivost savudrijskega svetilnika je v tem, da je prvi na svetu kot vir energije uporabljal plin. Pridobivali so ga z destilacijo premoga iz rudnika pri Labinu.

Na svetilniku je vzidana plošča z napisom Cursibus navigatum nocturnis dirigentis, da služi kot kažipot nočnim morjeplovcem.

Imenujejo ga tudi svetilnik ljubezni. Povezujejo ga namreč z nesrečno ljubezensko zgodbo kneza Klemensa Metternicha do Istranke Giselle. Po Istri kroži legenda, da naj bi se tako zaljubil, da je dal samo zanjo zgraditi svetilnik in hišico ob njem, a dekle je zaradi težke bolezni umrlo, še preden je svetilnik prvič zasvetil.

Ob 200-letnici organizirane službe svetilničarjev na Jadranu, so na Hrvaškem pripravili različne prireditve vse od Savudrije do Splita. Najbliže nam bosta nocojšnja razstava v Mestnem muzeju v Umagu, na kateri bodo poudarek dali tudi življenjskim zgodbam svetilničarjev in njihovih družin, ki so živele v svetilnikih, ter jutrišnja proslava ob svetilniku. Služba svetilničarjev danes ugaša, svetilniki pa so dobili pomembno vlogo v hrvaškem turizmu in so zaščiteni kot kulturna dediščina.
https://www.primorske.si/2018/04/15/svetilnik-ljubezni-je-docakal-200-let

zoran13 · Objavljeno: 22 Apr 2018 10:33 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PLASTIKA

Plastika je povsod. Tudi v slovenski soli

Solinarji priznajo, da jim plastika v morju dela preglavice. A dosti večje količine mikroplastike kot s soljo, zaužijemo s hrano. Plastika duši planet na številne načine

Letošnji dan Zemlje je posvečen osveščanju o vnašanju plastike v naše okolje. Svetovni dan Zemlje je nastal kot posledica zavedanja, da je industrijski razvoj pustil močan pečat v naravi in verjetno nič ne pušča tako temeljitih in obsežnih sledov v okolju kot plastika.

"Plastika, ki je je v naših naravnih okoljih še vedno odločno preveč, vpliva na vse žive organizme in predstavlja grožnjo na vseh nivojih – živalim in rastlinam jemlje življenjski prostor, živali jo zamenjujejo za hrano, se vanjo ujamejo in po zadnjih podatkih najbolj pereč problem - mikro delce plastike najdemo v vodah, ter s tem tudi v vseh organizmih. Vseh posledic še niti ne poznamo, a pozitivnih med njimi tako rekoč ni.

Človek je od Zemlje in ohranjene narave povsem odvisen. Iz nje dobi vse – vodo, hrano, zrak, prostor. Obratno seveda ne drži. Zaradi neprimernega ravnanja z naravo smo izgubili že številne rastlinske in živalske vrste, nesmotrna in ne - trajnostna uporaba plastike k temu izdatno prispeva," poudarjajo pri Zavodu za varstvo narave.

Metode za ločevanje plastike od drugih delcev še ni
Plastika je na splošno problem v svetovnem merilu, saj so delce mikroplastike našli že v medu, sladkorju, pivu, zelenjavi, ribah, školjkah in seveda tudi soli, tako morski kot kameni, pa povedo v Piranskih solinah, kjer se prav tako soočajo s to težavo. Mikroplastika je namreč prisotna tako v sladki vodi (rekah, jezerih), slani vodi (morje, slana jezera), kakor tudi pitni vodi, vodi v plastenkah in tudi zraku (meritve izvedene v Parizu). Celo v pivu so jo že našli. "Srečo imamo, da se v naših solinah pri pretakanju skozi koncentracijske bazene, v laminarnem toku, veliko eventuelno prisotnih težjih plastičnih delcev samih odstrani z usedanjem. Seveda spremljamo možnost prisotnosti mikroplastike v soli in smo nanjo že naleteli v obliki nitk (verjetno ostanki ribiške mreže). Težava je, da ne obstaja akreditirana metoda, ki bi lahko zanesljivo in ponovljivo ločila delce mikroplastike od ostalih trdih delcev organskega in anorganskega izvora, tako da nas čaka še nekaj dela. V svetu se danes, na žalost, ne moremo več izogniti uživanju mikroplastike, lahko pa z osveščanjem, vsak od nas pa po svoji moči pripomore, da za naslednje generacije vsaj obrnemo trend nastajanja mikroplastike v okolju," pravi Damir Čendak iz Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer opravljajo strogo kontrolo soli skozi ves proces pridelave.

Še vedno bolj zdrava od drugih
Na srečo je uživanje soli omejeno, saj je človek ne more in ne sme pojesti preveč in tako je nevarnost uživanja plastike s soljo dosti manjša ali zanemarljiva napram vsej ostali hrani. Pri soli so bolj problematične prisotnosti težkih kovin in prekomerno dodajanje raznoraznih aditivov zaradi boljšanja okusa soli, poudarjanju bele barve…. Teh dodatkov v Piranskih solinah ne uporabljajo, zato je sol iz solin še vedno neprimerno bolj zdrava od drugih, ki poleg plastike vsebujejo še kemikalije.

Je pa dovolj dobro opozorilo, da je ukrepanje nujno.

"Človek je povsem odvisen od Zemlje in ohranjene narave"
https://www.vecer.com/plastika-je-povsod-tudi-v-slovenski-soli-6452431

DOVOLJ PLASTKE V OCEANIH

PETICIJA

* 21.04.2018 je peticijo podpisalo že 1.068.451 državljanov sveta
https://secure.avaaz.org/campaign/it/end_plastic_pollution_loc/?slideshow

http://murjeplovec.mojforum.si/posting.php?mode=editpost&p=2032

MISEL DNEVA

Plastiko iz morja že zdaj predelajo v zapestnice, iz invazivnih vrst rastlin izdelujejo pohištvo, znan je projekt Morske biološke postaje Piran, po katerem bi meduze uporabili za brikete ... Z vsem tem lahko razbremenimo naravo.
Peter Maričić, veterinar
Sobota, 17.junij 2018
https://www.primorske.si/

MIKROPLASTIKO PRVIČ ODKRILI TUDI PRI ČLOVEKU

Mikroplastiko prvič odkrili tudi pri človeku

Avstrijski znanstveniki so v vzorcih človeškega blata prvič odkrili mikroplastiko, so danes sporočili z univerze za medicino na Dunaju in avstrijskega okoljskega ministrstva. Delce plastike so našli v vzorcih vseh osmih udeležencev pilotne študije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Sodelujoči v študiji so stari med 33 in 65 let in živijo na različnih celinah. En teden so o svoji prehrani vodili dnevnik, po tednu dni pa oddali vzorec blata. Vsi so v tem času uživali živila, pakirana v plastiko ali pijače iz plastenk. Več med njimi jih je uživalo tudi ribe ali morske sadeže, nihče od njih pa se ni prehranjeval izključno vegetarijansko.

“V našem laboratoriju smo našli delce devetih različnih umetnih snovi v velikosti od 50 do 500 mikrometrov,” je pojasnila Bettina Liebmann, strokovnjakinja za analizo mikroplastike na avstrijskem okoljskem ministrstvu. V vzorcih sta bila najpogostejša polipropilen (PP) in polietilentereftalat (PET).

Povezave med načinom prehrane in obremenjenostjo z mikroplastiko znanstveniki zaradi majhnega števila sodelujočih v študiji niso mogli ugotoviti.
https://hudo.com/si/2018/10/23/mikroplastiko-prvic-odkrili-tudi-pri-cloveku/

zoran13 · Objavljeno: 23 Apr 2018 21:27 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PRAVICO IMATE IZVEDETI - IX.del:

***** nadaljevanje s 35. strani in 94. strani *****

PRIJATELJU ANDREJU

PLEXUS SOLARIS

/13/...Andreja Marušiča se spominjam še iz mladinskih časov, ko sva predebatirala vse, kar se je predebatirati dalo in iz časov ansamblov Delirium in Plexus Solaris, kajti sodelovali so tudi na koncertih na katerih drugi niso hoteli ali imeli poguma. Prav tako pa je kasneje tudi Andrej deloval na mejnem področju, za reševanje vseh problemov na tem zelo perečem področju, ki se ga tako radi vsi izogibamo, pa je bil on žal premalo in ravno to nam govori v kakšnem stanju duha družbe smo. Kajti on svojih bolnikov ni nikoli zapustil, tudi v svoji bolezni ne...

Spomnim se koncertov "Mladi za bolnico" v Arigoniju, kjer je sodeloval s svojim ansamblom Delirium in Plexus Solaris se tudi takrat odpovedal honorarju v korist nakupa prepotrebnih aparatur za Bolnišnico Izola, saj je tako deloval skozi celotno življenje in bil velikokrat tudi zapostavljen, nerazumljen in osamljen in se ti na tak način še enkrat zahvaljujem, da si me tudi v času svoje bolezni, rešil odvisnosti in stresnosti odvajanja od cigaretnega dima...še vedno pa imam pred očmi celotno družino, ko ste gostovali v oddaji o Slovenskih družinah, kateri tudi izrekam globoko sožalje...

ZAVOD CELJENJE

Denarna sredstva namenjena cvetju podarite nastajajočemu skladu »Andrej Marušič«, ki bo skrbel za nadaljevanje Andrejevega dela na področju proučevanja duševnega zdravja. (Zavod Celjenje - Sklad Andrej Marušič, transakcijski račun: SI56 2900 0005 5517 710) .
http://www.celjenje.eu/

100 PEOPLE

https://www.youtube.com/watch?v=rRq_-7-_XXE
http://www.dlib.si/results/?query=contributor%3dandrej+maru%C5%A1i%C4%8D&pageSize=25

NE ODHAJAJ MI ŠE IZ SANJ

https://www.youtube.com/watch?v=UiTJGO1yK74

zoran13

POLŽI ZAŠKRŽARJI SLOVENSKEGA MORJA

V morju bomo našli neverjetno bogastvo polžev, tudi takih, ki so brez hišice ali pa je ta v obliki notranjih lupinic. Take polže združujemo v skupino polžev zaškrgarjev. Za večino le-teh je značilna izredna barvitost ter nenavadne oblike, kar pritegne mnoge potapljače in podvodne fotografe. Njihova posebnost so tudi posebne spojine, ki jih izločajo, bioaktivne substance, ki so bile včasih uporabljene kot strupi, danes pa so zelo zanimive za farmacevtsko industrijo.

Doslej je bilo za slovensko morje ugotovljenih 141 vrst, med katerimi je bilo kar nekaj vrst, ki so bile prvič zabeležene za slovensko in tudi za Jadransko morje, nekatere pa so zelo redke in pomembne tudi v svetovnem merilu.

Raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Lovrenc Lipej, mag. Domen Trkov in dr. Borut Mavrič, so do sedaj nakopičeno znanje o tej mavrični druščini zbrali in predstavili v novi publikaciji z naslovom »Polži zaškrgarji slovenskega morja«. V njej je prostor našlo vseh 141 vrst, ki so predstavljene z več kot 480 fotografijami, 151 zemljevidi, 142 razpredelnicami in 51 avtorskimi ilustracijami.
https://www.nib.si/mbp/sl/ioc-unesco/publications

Avtorji: Lovrenc LIPEJ, Domen TRKOV in Borut MAVRIČ
Fotografije in ilustracije: Samo ALAJBEGOVIĆ, Sergej DAMIŠ, Žiga DOBRAJC, Ana FORTIČ, Irena FRKOVIČ, Rade GARIĆ, Mirta KUČIĆ, Lovrenc LIPEJ, Vesna MAČIĆ, Tihomir MAKOVEC, Milica MANDIĆ, Borut MAVRIČ, Tina MIRT, Diego POLONIATO, Marjan RICHTER, Frans SLIEKER, Milijan ŠIŠKO, Egidio TRAINITO, Joop TRAUSEL, Lionello TRINGALLI, Domen TRKOV, Gerdes ZADNIK, David WROBEL
Strokovni pregled: prof. dr. Petar KRUŽIĆ, dr. Vesna MAČIĆ
Lektura: Cvetana TAVZES
Oblikovanje in naslovnica: Borut MAVRIČ
Založnik: Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran
Za založnika: prof. dr. Tamara LAH TURNŠEK
Tisk: SCHWARZ PRINT d.o.o.
Naklada: 500
Kraj in leto izida: Piran, 2018

»Polži zaškrgarji slovenskega morja«lahko naročite po ceni 25 €:
Preko telefona:
+ 386 (0)59 232 724
Preko e-naslova:
irena.verderber@nib.si

VELIKE SKRIVNOSTI MAJHNEGA SLOVENSKEGA MORJA:
Vrste 'golih' polžev, nove tudi za Sredozemlje

Nova monografija o polžih zaškrgarjih razkriva, da se v slovenskem morju nahaja več kot 140 vrst teh "golih" polžev. Med njimi so tudi vrste, ki so nove ne le za Jadran, ampak tudi za Sredozemlje. Zaškrgarji so za raziskovalce zanimivi z več vidikov, odpirajo pa nove perspektive tudi v medicini.

Pri polžih zaškrgarjih gre povečini za morske polže, ki nimajo hišice oz. je ta precej zreducirana, je na nedavni predstavitvi monografije Polži zaškrgarji slovenskega morja navedel raziskovalec na Morski biološki postaji v Piranu in eden od avtorjev Lovrenc Lipej. Soavtorja knjige, v kateri obravnavajo 141 vrst (po natisu so odkrili še eno vrsto), sta še Domen Trkov in Borut Mavrič.

Polže zaškrgarje so iskali predvsem s potapljanji, pa tudi nekaterimi novimi tehnikami, skupno pa so zbrali več kot 1500 zapisov in skoraj 4000 različnih primerkov. Pri tem so prepoznali veliko novih vrst ne le za slovensko ali Jadransko morje, ampak tudi na ravni Sredozemlja. Za primerjavo so v celotnem Mediteranu doslej zabeležili nekaj več kot 360 različnih vrst.

Kot je poudaril Lipej, so polži zaškrgarji zanimivi z več vidikov. Z biološkega vidika gre za zelo pisane in raznolike vrste z estetskimi barvnimi vzorci, primerki pa so ponavadi dovolj veliki, da jih v objektiv ujamejo podvodni fotografi.

Zaškrgarji so pomembni tudi z vidika ekologije in evolucije. Tako je marsikatera vrsta razvila kamuflaže, s pomočjo katerih se zlijejo z okoljem. Za raziskovalce so pomembni tudi v zvezi z biotsko globalizacijo, saj se z ladijskim prometom in marikulturo, pa tudi tropikalizacijo v našem morju pojavljajo tujerodne vrste. Spet druge vrste so lahko v pomoč pri biokontroli.

Najbolj zanimive pa so medicinske aplikacije teh živali. Tako denimo vrsta morskih polžev z imenom kosmati morski zajček pred nevarnostjo izpusti rdečo substanco oz. spojino, za katero so strokovnjaki ugotovili, da vsebuje idealne učinkovine za zdravljenje virusa HIV. Spet druge spojine, ki so prisotne pri polžih zašrkgarjih, vsebujejo antikancerogene in protimikrobne spojine, aplikacije pa so možne tudi na področju nevrofiziologije, je navedel Lipej.
http://www.regionalobala.si/novica/velike-skrivnosti-majhnega-slovenskega-morja-vrste-golih-polzev-nove-tudi-za-sredozemlje
https://www.primorske.si/2018/02/02/mavricna-druscina-nasega-morja
https://krog.sta.si/2507333/v-slovenskem-morju-vec-kot-140-vrst-golih-polzev
https://www.delo.si/znanje/znanost/polzji-raj-za-podvodne-fotografe.html[/b]

zoran13

MORSKI VAL - 23,8 metrov

PADEL SVETOVNI REKORD

Znanstveniki so snemali morski val za katerega smatrajo, da je največji bilokdaj zabeležen v južni poloobli, ogromno ki meri 23,8 metrov, kar ustreza višini osemnadstropnega bloka.

V torek so na barki snemali morski val, medtem pa je besnela nevihta v divjem Južnem oceanu v bližini otoka Campbell, približno 700 kilometrov južno od Nove Zelandije, so sporočili MetOcean Solutions, vodeča družba za oceanografijo.

Višji oceanograf Tom Durrant je povedal, da je s tem zrušen predhodni rekord morskega vala, ki je znašal 22,03 metrov in je bil zabeležen leta 2012. Južni ocean je pravzaprav strojnica za generiranje velikih valov, ki se ustvarjajo na tem delu Zemlje, je rekel Tom Durrant. Prav tako je opozoril vse surferje v Kaliforniji, ki lahko pričakujejo, da se bo energija iz tega viharja usmerila čez kakšen teden. Tom Durrant je poudaril, da so bili v viharju valovi tudi višji od 25 metrov, toda, ladja oziroma boja ni bila v najboljšem položaju, da jih snema. Pravi, da je bila tja postavljena v marcu mesecu, da bi merila ekstremne vremenske pogoje v Južnem oceanu, ki se zaradi tega imenuje tudi Južni polarni ocean in snemala vsakih 20 minut na vsake 3 ure, da bi na ta način varčevala z baterijo. Obstaja celo možnost, da so bili valovi še višji, pa jih snemalna boja ni snemala.
Največji val v zgodovini je zabeležen na Aljaski, potres je generiral cunami, ki je ustvaril visoke valove. Bilo je v zalivu Lituya leta 1958. Ta val je bil visok 30,5 metrov, po podatkih iz časopisa Smithsonian.
https://www.jutarnji.hr/life/znanost/pao-svjetski-rekord-zabiljezen-najveci-val-u-povijesti-juzne-hemisfere-na-drugom-kraju-svijeta-trljaju-ruke-za-tjedan-dana-stize-poslastica/7345185/
http://www.metocean.co.nz/
http://www.metocean.co.nz/news/2018/5/9/a-record-wave-height-measured-in-the-southern-ocean
https://www.youtube.com/watch?v=WQUXbkAdZhg

ALJASKA

https://www.youtube.com/watch?v=yN6EgMMrhdI
https://www.youtube.com/watch?v=B1axr5YGRwQ

zoran13

JASMIN

/13/...ravno v tem času omamno cveti iz vrtov in mnoštva cvetočih grmov, ograj, korit in lončnic. Ta čudoviti vonj snežno belih cvetov ali rumenih ter celo roza barve, prebudi v človeku najbolj nežne, intimne in lepe občutke, ki ga naredijo še bolj srečnega in zadovoljnega. Premaguje potrtost, tesnobo, poporodno depresijo, spodbuja optimizem, obnavlja življenjsko energijo in hkrati vzpodbuja željo po nežnih poljubih in pustolovščinah. Blaži tudi kašelj, pomaga pri zdravljenju vnetega grla in hripavosti: Laughing

PESEM

Pojem na ravno poljé, na ravno poljé,
kjer žito cvetè, naj mi pod prsti bilke
šume, naj se mi zemlja odpre. In bom
poslušal, kako drhti, in se bom skril
med njene dlani, da tam pri njej
na sredi poljà žalost ne bo me našla.
Tone Pavček

Jasmin – absolut (Jasminum grandiflorum)

Jasminu pravijo tudi kralj vonjav, znano je, da je navduševal že Kleopatro. Sodi med najdražja eterična olja. Že v davnini so na Kitajskem in v Indiji cenili njegov vpliv na človekovo čutnost. Njegov vonj naj bi v nas prebujal pustolovskega duha ter spodbujal izražanje intimnih čustev. Deluje kot afrodiziak, pomaga blažiti menstrualne simptome in čustveni stres. Kožo mehča, gladi in povečuje njeno prožnost, zato je odlično sredstvo za nego suhe in občutljive kože. Eterično olje jasmina spodbuja občutke optimizma, samozaupanja in navdušenja. Na delovnem mestu vam bo njegov vonj pomagal izboljšati zbranost in razpoloženje, v kopeli pa vas bo sprostil, umiril in nato popeljal v mirnejši spanec.
https://www.favn.si/naravna-etericna-olja/jasmin-absolut-jasminum-grandiflorum

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli