Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Dec 11, 2010 12:00 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LIU XIAOBO

/13/...da je danes šele drugič v vsej 74 letni zgodovini podeljevanja prestižne Nobelove nagrade za mir, da dobitnika nagrade ni bilo v dvorani v Oslu, ampak je bil tam zgolj njegov prazni stol. Vse to se dogaja ravno na dan, ki ga tudi pri nas obeležujemo, kot dan človekovih pravic. Na Kitajskem odkoder izhaja letošnji Nobelov nagrajenec za mir in disident Liu Xiaobo, so blokirali dostop do interneta in medijev, kar 420.000.000 uporabnikom, kar je za nas skoraj nepredstavljiva številka. Bil je tudi eden avtorjev znamenite listine 08, ki je pozivala za politične spremembe na Kitajskem. Podelili so mu Nobelovo nagrado z obrazložitvijo:˝za dolg in nenasilen boj za človekove pravice na Kitajskem˝

LISTINA 08

Vse več kitajskih razumnikov se zbira okoli Listine 08
Na nekatere zagovornike demokratizacije kitajske družbe, ki so ubrali "češko" pot, oblast s pomočjo policije že izvaja pritiske

Kitajske oblasti so sprožile veliko akcijo proti podpisnikom pomembnega disidentskega dokumenta, ki se je 10. decembra lani, na dan človekovih pravic, pojavil na internetu. Dokument se imenuje Listina 08 in ima tri poglavja, v katerih podpisniki zahtevajo vzpostavitev parlamentarne demokracije, spoštovanje človekovih pravic in uveljavljanje temeljnih svoboščin na Kitajskem.

Po češkem vzoru

Še pred objavo so ga podpisali 303 kitajski intelektualci in zagovorniki človekovih pravic. V zadnjem mesecu dni, odkar je dokument prišel v javnost, naj bi ga podpisalo še sedem tisoč ljudi na Kitajskem in v tujini. Listina dobiva vse večji politični pomen, zato je kitajska policija sprožila akcijo proti prvim podpisnikom, pa tudi proti tistim, ki so se podpisali kasneje. Menda je policija 70 prvih podpisnikov poklicala na informativni pogovor, nekatere med njimi naj bi aretirala, vsaj pri enem so opravili hišno preiskavo ter mu zaplenili dokumente in računalnike. Kitajski mediji ne smejo navezovati stikov s pobudniki in podpisniki listine ter posredovati njihovih izjav. Dokument pa je še naprej dostopen na internetu v kitajščini in v prevodu.

Že ime dokumenta jasno kaže, da so avtorji iskali navdih pri češkoslovaški Listini 77, ki jo je leta 1977, v času nedemokratičnega komunističnega režima, objavila skupina čeških in slovaških disidentov. Preden so Listino 77 objavili, so jo podpisali češkoslovaški intelektualci in predstavniki drugih družbenih skupin, pred objavo jo je tako podpisalo 242 ljudi. Kot glavni glasniki te listine so prišle v zgodovino tri osebe: dramatik Vaclav Havel (kasneje predsednik Češke), nekdanji zunanji minister Jiri Hajek in filozof Jan Patočka.

Listina 77 je precej obsežno besedilo, v katerem so podpisniki od češkoslovaških oblasti zahtevali, naj v skladu s sklepnim dokumentom helsinške konference o varnosti in sodelovanju iz leta 1975 in dveh mednarodnih konvencij o človekovih pravicah začnejo spoštovati človekove pravice. Oblasti so voditelje gibanja začele takoj preganjati: Havla so aretirali, 69-letnega Patočko so enajst ur zasliševali in je zato umrl zaradi srčne kapi, Hajeka pa so prisilili, da je nehal politično delovati kot glasnik listine.

Zahtevajo novo ustavo
Čeprav so oblasti proti njej organizirale propagandno kampanjo, se je njen vpliv med intelektualci, pa tudi med delavci, širil, saj oblasti niso mogle preprečiti zahteve po nečem, kar so same s svojimi podpisi na mednarodnih dokumentih vsaj formalno podpirale. Čeprav Listina 77 ni imela takojšnjih in neposrednih posledic, saj se je nedemokratični režim na Češkoslovaškem nadaljeval še 12 let, je ustvarila politične in intelektualne temelje za kasnejši boj proti komunističnemu režimu, torej za žametno revolucijo, ki ga je leta 1989 zrušila. Očitno je tudi namen pobudnikov in podpisnikov kitajske Listine 08 pripraviti intelektualni in politični teren za širšo akcijo pritiska na oblasti in za temeljito reformo političnega sistema na Kitajskem ter uvajanje parlamentarne demokracije.

Dokument vsebuje 19 konkretnih zahtev po večjih svoboščinah in pravicah državljanov. Listina 08 zahteva, da Kitajska sprejme novo ustavo, ki bo med drugim zagotavljala delitev oblasti (na sodno, izvršno in zakonodajno), demokratični nadzor nad državnim aparatom, človekove pravice, svobodo zborovanja, združevanja, izražanja in veroizpovedi. Poleg tega zahtevajo pošteno izvedbo javnih razpisov za državne uslužbence, uravnoteženost pri razvoju vasi in mest, zaščito zasebne lastnine, finančno in davčno reformo, okrepitev socialne varnosti, varovanje okolja, federalno ureditev države ter zgodovinsko in politično spravo, ki bi temeljila na upoštevanju zgodovinskih dejstev. Mednarodne organizacije, ustanove, mediji in številni posamezniki iz tujine podpisnike javno podpirajo in branijo. V bran podpisnikom so zlasti potem, ko so oblasti aretirale glavnega pobudnika Listine 08 in znanega disidenta Liu Xiaoboja, stopile mednarodne organizacije za človekove pravice, kot je Human Rights Watch, prav tako nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in ameriško zunanje ministrstvo.

Niso hoteli škoditi olimpijadi

Avtorji naj bi listino začeli pisati že spomladi, oblasti pa so zanjo izvedele šele nekaj dni pred objavo na internetu, vsaj tako je mogoče sklepati iz poznih odzivov režima na pripravljanje listine. Kitajske oblasti so bile lani močno zaposlene z organizacijo olimpijskih iger v Pekingu ter z onemogočanjem delovanja nekaterih disidentskih skupin in pobud, ki so imele namen preusmeriti pozornost svetovne javnosti z olimpijskega dogajanja na nekatere negativne vidike kitajske družbe. Pobudniki Listine 08 pa so si svojo akcijo zamislili nekoliko drugače, saj so jo začeli po olimpijadi.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042234915
http://www.nybooks.com/articles/archives/2009/jan/15/chinas-charter-08/

NOBELOVA NAGRADA ZA MIR

Prvič v zgodovini Nobelove nagrade za mir ne bo prevzel nihče

Noben ožji sorodnik letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir Kitajca Liu Xiaoboja ne bo mogel priti v Oslo, da bi se udeležil podelitve in prevzel nagrado, je danes povedal direktor Nobelovega inštituta Geir Lundestad. Noben ožji sorodnik letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir Kitajca Liu Xiaoboja ne bo mogel priti v Oslo, da bi prevzel nagrado. Geir Lundestad je norveški medijski hiši NRK povedal, da najverjetneje nobeden od nagrajenčevih ožjih družinskih članov ne bo mogel pripotovati s Kitajske in biti prisoten na podelitvi, ki bo 10. decembra v Oslu. Dodal je, da bo prireditev kljub temu potekala, vendar Nobelove medalje za mir, diplome in denarne nagrade v višini 10 milijonov švedskih kron (1,04 milijona evrov) ne bodo podelili. Kot poroča STA, se bo tako prvič v 109-letni zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad zgodilo, da nagrade ne bo prevzel ne nagrajenec sam niti kdo od njegovih predstavnikov. Liu Xiaobo je bil decembra lani obsojen na 11 let zapora, potem ko je bil spoznan kot eden od soavtorjev manifesta, ki je zahteval politične spremembe na Kitajskem. Za Nobelovega nagrajenca za mir je bil razglašen 8. oktobra letos, kar je močno razburilo kitajske oblasti. Peking je državam, ki podpirajo oporečnika, celo zagrozil "s posledicami", kitajsko veleposlaništvo v Oslu pa je veleposlaništvom drugih držav poslalo pismo, v katerem poziva, naj se podelitve ne udeležijo. Kljub temu je večina zahodnih držav, med njimi ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija, udeležbo že potrdilo. http://www.delo.si/clanek/129435

* »Prizadevati si je treba spremljati tisto, kar se dogaja v svetu, in prepoznati tiste ljudi, ki jih hočemo opogumiti. Prepričan sem, da se nam je to posrečilo,« je Thorbjørn Jagland, nekdanji norveški premier in sedanji predsednik odbora v Oslu, obrazložil, zakaj se je odločil za Liu Xiaoboja med rekordnim številom 199 posameznikov in 38 organizacij, predlaganih za Nobelovo nagrado za mir.

Liu Xiaobo - Nobelovec brez lovorik

Za Liu Xiaoboja se je vse začelo z Oslom.
Ko so ga avgusta 1988 povabili na Norveško, da bi predaval in se udeležil mednarodnega kongresa o sodobnem kitajskem filmu in gledališču, je prvič prestopil mejo in že takrat spoznal, da je sprememba kitajske družbe in političnega sistema odvisna samo od tega, kar je mogoče narediti znotraj države.
foto: dokumentacija Dela
»Prizadevati si je treba spremljati tisto, kar se dogaja v svetu, in prepoznati tiste ljudi, ki jih hočemo opogumiti. Prepričan sem, da se nam je to posrečilo,« je Thorbjørn Jagland, nekdanji norveški premier in sedanji predsednik odbora v Oslu, obrazložil, zakaj se je odločil za Liu Xiaoboja med rekordnim številom 199 posameznikov in 38 organizacij, predlaganih za Nobelovo nagrado za mir.

Mesec dni po tem, ko si je Liu Xiaobo poleti pridobil naziv doktorja filozofije na pekinški pedagoški akademiji, se je napotil v Oslo z željo, da bi videl svet, se sestal z zahodnimi intelektualci in izmenjal misli z znanimi akademiki. A na kongresu se je, kot je pozneje povedal, »strahovito dolgočasil«, v razpravah, ki jih je imel z uglednimi kolegi, pa se je počutil osamljeno in izolirano v lastni usodi.

Zahodni kolegi so v njegovem vedenju videli mešanico neotesanosti in nestrpnosti. Ker je bilo vse skupaj začinjeno še s silovitimi napadi jeznega Kitajca na vsakršen pojav konvencionalnega razmišljanja in akademskega nastopanja, so si na koncu Liu Xiaoboja v Oslu zapomnili kot »obsesivno iskrenega« moža, s katerim človeku celo med sproščenim pogovorom ni najbolj prijetno, kaj šele v razpravi v kongresni dvorani. Njegov grob kadilski glas, ki je dodatno obremenjen s hudim jecljanjem, je zvenel kot grobo orožje ostre, nihilistične pameti. Za nikogar, ki je poskušal v njegovi bližini govoriti s stališča učenega sinologa, ni bilo milosti. Liu je imel tako že med prvim potovanjem v tujino občutek, da je uglajeno in izumetničeno medsebojno poznavanje med Kitajsko in Zahodom ne le vir frustracij, temveč tudi napoved kompromisa, ki bo upočasnil politični razvoj njegove dežele.

Poleg tega, da je imel odpor do praznih besed in salonskega intelektualiziranja, je čutil, da ima na svojih plečih moralno odgovornost za prihodnost naroda, h kateremu se je obračal z radikalnim individualizmom. »Menim, da bodo Kitajci pravo osvoboditev doživeli šele takrat, ko se bodo naučili živeti zase, šele takrat, ko bodo dojeli, da je življenje tisto, kar iz njega narediš sam,« je Liu pisal leta 1986, medtem ko so študentje kitajskih univerz demonstrirali na ulicah Pekinga in drugih mest ter vzklikali dve besedi: demokracija in svoboda. Tudi do teh protestov je bil kritičen, saj je slutil, da prihajajo tudi tokrat iz kolektivnega navdušenja nad tujimi idejami, ki je bilo prepogosto edini odgovor na intelektualno impotenco in idejno praznino voditeljev in njihovih privržencev. Liu Xiaobo je iskal izključno resnično spremembo in ne običajni dialektični preobrat iz množičnega služabnika in kolektivnega gospodarja, v katerem je posameznik vedno zgolj sledil nekakšni skupni usodi.

Ko se je Liu 28. decembra 1955 rodil, je imela Kitajska šele šest let, a je že bila na poti k še enemu gibanju (proti »desničarjem«), ki je vodilo v še eno gibanje (»veliki skok naprej«), iz katerega se je rodila še ena (velika kulturna) revolucija ... V tej vihri ni bilo nikomur prizaneseno z osebnimi in družinskimi tragedijami. Tudi Liujev oče, ki je bil pripadnik oboroženih sil, je bil leta 1970 prisiljen zapustiti Changchun in skupaj s tremi sinovi tri leta preživeti v Notranji Mongoliji. V srednji šoli so Xiaoboja poslali na podeželje na dveletno »pravo izobraževanje«, nato pa je od leta 1976 leto dni delal kot pleskar v gradbenem podjetju v svojem rojstnem kraju. Pozneje je (le napol) v šali govoril, da je hvaležen kulturni revoluciji, ker ga je »začasno rešila izobraževanja«, ki ni bilo ne takrat ne danes nič drugega kot »proces zasužnjevanja individualnosti«.

Mladostno žejo po znanju si je lahko ob »mali rdeči knjižici« Mao Zedonga tešil le še z Marxovimi deli in Liu je trdil, da jih je prebral vse. Tako se je začel zanimati tudi za druge evropske filozofe. Potem ko je leta 1982 diplomiral na Jilinski univerzi - šest let pred odhodom v Oslo -, je pisal samo o filozofiji in književnosti. Čeprav se je izogibal političnim temam, je njegova neusmiljena kritika kitajskega ustvarjalnega duha v krizi zbudila pozornost kitajskih cenzorjev.

S prvim odhodom na Norveško se je zazdelo, kot da bi se Liu Xiaobo pogledal v zrcalo in v njem videl neizogibno podobo aktivista, čigar moralna dolžnost je, da vsako svojo besedo in vse svoje življenje zastavi za veliko politično spremembo, ki klije iz potrebe po svobodi, iz občutka osebne odgovornosti za družbo in iz pomena kesanja za storjene napake.

Liu ni mogel biti v Oslu, ko je prvi vtis o njem - kot o divje iskrenem uporniku - prerastel v občudovanje tega pogumnega borca za demokracijo in politično sodobnost. Nobelova nagrada za mir že praviloma zbuja dvome o tem, ali je bila podeljena v prave roke. Kitajske oblasti trdijo, da je bila tokrat nagrada žaljiva, ker je bil z njo odlikovan »zapornik, ki je ogrozil državno varnost«, poleg tega pa celo nekateri sinologi, s katerimi je Liu obračunaval na kongresu pred dvaindvajsetimi leti, zanikajo njegov pomen in Evropejce opozarjajo, da s takšnimi potezami le še dolivajo olje na že tako silovit ogenj kitajskega nacionalizma.

Liu je zaslužil priznanje prav zaradi tega, ker se je kar nekajkrat odrekel svobodi, da bi vse močnejši Kitajski dejal, da mora v svoj uspeh vgraditi mehanizem demokratičnega nadzora, brez katerega ne more nihče zagotoviti, da se njena vse večja moč ne bo sprevrgla v globalno zlo.

Medtem ko so študentje in drugi državljani spomladi 1989 demonstrirali na Tiananmenu, je bil Liu Xiaobo v New Yorku, kamor so ga povabili kot gostujočega profesorja na Univerzi Columbia. S pesnikom Bei Lingom sta dan in noč spremljala televizijske posnetke iz Pekinga, nato pa je Liu kupil letalsko vozovnico in prijatelju povedal, da se vrača v domovino, kjer se bo pridružil prodemokratičnemu gibanju. »Strah me je,« je dejal,« a ... mar se nismo vse življenje pripravljali na ta trenutek?« Liu je bil do konca na Trgu nebeškega miru. Do zadnjega trenutka je poskušal na vse mogoče načine množično gibanje spremeniti v mirno evolucijo v civilno demokratično družbo.

Ko je oblast na pozive, naj stopi v prihodnost, odgovorila s prelivanjem krvi, je Liu vedel, da ga išče varnostna služba in da prisluškujejo vsem, ki so z njim tako ali drugače povezani. Kljub temu se je s kolesom vozil po pekinških ulicah, telefonske klice prijateljem pa je vedno začel z besedami: »Tukaj Liu Xiaobo.« Aretirali so ga, ga po dveh letih izpustili, nato pa so ga leta 1996 poslali v taborišče za prevzgojno delo, ker je od države zahteval, naj prizna odgovornost za pokol in se pokesa. V taborišču je prebil tri leta. Decembra 2008 je v svojem stanovanju pripravil Chapter 08, manifest, ki se zavzema za večstrankarski sistem, federalizem in svobodo govora. Ob 11. uri zvečer je nekdo grobo potrkal na vrata. In tako Liu drugič ni odšel v Oslo.

»Nimam sovražnikov in ne poznam sovraštva,« je Liu zapisal decembra 2009, na dan, ko se je začelo sojenje. »Celo policisti, ki so me zasledovali, aretirali in zasliševali, celo tožilci, ki so me obtožili, in celo sodniki, ki mi sodijo, niso moji sovražniki ..., kajti sovraštvo uničuje modrost in zavest; sovraštvo zastruplja duh naroda ... Upam, da mi bo uspelo lastno usodo spremeniti v razumevanje razvoja države in sprememb v družbi, s tem ko se bom sovražnosti režima postavil po robu z najboljšimi namerami in sovraštvo razorožil z ljubeznijo.«

Za božič 2009 je bil obsojen na enajst let zapora.

»Moja ljubezen do tebe je polna krivde in kesanja,« je dan pred izrekom obsodbe pisal svoji ženi Liu Xia, ki je izračunala, da bo imela takrat, ko bo njen mož prišel iz zapora, 60 let. »Celo če me bodo zdrobili, te bom objemal s svojim pepelom.«
http://www.delo.si/clanek/132280

420.000.000

Kitajska zadrega ob podelitvi Nobelove nagrade za mir

Kitajska je pred današnjo slovesnostjo ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v norveškem Oslu ukrepala proti oporečnikom ter blokirala svetovni splet in medije v državi. Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za mir je kitajski oporečnik Liu Xiabao, prvi Kitajec, ki si je prislužil to ugledno nagrado.

Številnim kitajskim borcem za človekove pravice, odvetnikom in dijakom so tako prepovedali, da bi zapustili Kitajsko. Na tak način so jim želele oblasti preprečiti, da bi se udeležili današnje slovesnosti v norveški prestolnici.

Okrepili so tudi varnostne ukrepe pred pekinškim stanovanjem Liujeve soproge Liu Xia. V državi so poleg tega cenzurirali poročila tujih televizij o Liu in blokirali spletno stran Nobelovega odbora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Kitajskem je sicer več kot 420 milijonov uporabnikov svetovnega spleta, kar je največje število v eni državi na svetu.

Današnje slovesnosti se Liu, ki v kitajskem zaporu prestaja 11-letno kazen, ne bo mogel udeležiti, prav tako ne njegova soproga Liu Xia, ki je, odkar je Nobelov odbor objavil letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za mir, v hišnem zaporu. Liujevo odsotnost bosta na današnji slovesnosti tako simbolizirala prazen stol in njegova fotografija.

Kitajska je na imenovanje nagrajenca jezno reagirala, pred današnjo slovesnostjo pa je države posvarila, naj se je ne udeležijo. Pozivu h kitajskemu bojkotu slovesne podelitve, ki naj bi se začela ob 13. uri, se je po zadnjih podatkih Nobelovega inštituta odzvalo 19 držav, med njimi Rusija, Afganistan, Iran, Irak, Venezuela in Kuba.

Predstavniki Kolumbije, Srbije, Ukrajine in Filipinov pa naj bi se slovesnosti le udeležili, čeprav so sprva napovedali, da ne bodo prišli, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor inštituta Geir Lundestad.

Srbijo, ki jo je Evropska unija kritizirala, ker je sprva zavrnila povabilo, bo na slovesnosti zastopal ombudsman Saša Janković, ne pa srbski veleposlanik v Oslu, kot je običajno. Srbski minister za človekove pravice in pravice manjšin Svetozar Čiplić je danes dejal, da Janković odhaja v Oslo kot odposlanec srbskega premiera. Janković pa je v sporočilu za javnost sporočil, da je odločitev sprejel sam, "potem ko je dojel, da njegov poziv zunanjemu ministru, naj premisli o odločitvi, da Srbija na slovesnosti ne bo sodelovala, ni bil sprejet," je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

54-letni Liu je bil decembra lani obsojen na enajstletno zaporno kazen kot eden od soavtorjev Listine 08, ki poziva k političnim spremembam na Kitajskem. Norveški odbor za podelitev nagrade mu je izkazal priznanje "za dolg in nenasilen boj za temeljne človekove pravice na Kitajskem".

V skladu s pravili norveškega odbora za podelitev nagrade sme nagrado - medaljo in denar - sprejeti le dobitnik sam ali kdo od bližnjih družinskih članov. Liujevo soprogo naj bi Oslu zastopal Yang Jianli, nekdanji udeleženec protestov na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989, ki ne živi na Kitajskem in mu tamkajšnje oblasti ne morejo preprečiti udeležbe.

Ob Nobelovi nagradi za mir bodo v Stockholmu danes podelili letošnje Nobelove nagrade za medicino, kemijo, fiziko, ekonomijo in književnost. Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel.
http://www.mladina.si/dnevnik/10-12-2010-kitajska_zadrega_ob_podelitvi_nobelove_nagrade_za_mir/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Dec 11, 2010 12:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KOLEKTIVNI MOBBING

/13/...pri nas so vedno bolj prisotna dejanja takoimenovanega kolektivnega mobbinga, čeravno bi naj imeli vse možne institucije tako za zaščito, kot za uveljavljanje človekovih pravic, saj se povečujejo stresni učinki na zaposlene, dijake, študente, upokojence, še posebej pa na tiste, ki so nezaposleni, tako na vse tiste, ki so se, ne po svoji krivdi, znašli na obrobju družbenega dogajanja in odločanja. Posebej to občutijo družine tistih, ki so po veliko letih poštenega dela in zaposlitve, zaradi preveč potenciranih stečajev, končali na zavodu in s tem osiromašili, tako sebe kot tudi svoje otroke, ki jim ne morejo nuditi pogojev za njihovo normalno življenje in njih razvoj. To kričočo brezbrižnost in pravno togost s(m)o občutili vsi tisti, ki s(m)o se bilokdaj v svojem življenju zatekli po pomoč k institucijam, ki bi nas državljane, ščitile pred zlorabami, pred odpovedmi, pred krivicami, pred mučenji, tako telesnimi kot duševnimi, skratka pred vsem tistim, kar danes pojmujemo kot kršitve človekovih pravic. Do sedaj smo namreč verjeli, da smo le izgradili državo v kateri je veljalo zmotno prepričanje, da kršitev pravic ni, pri tem smo si namreč zatiskali oči in se velikokrat obrnili proč, namesto, da bi si pomagali. Torej zaenkrat je zmagalo tisto, kar je kršilo in še krši naše osnovne in neodtuljive človekove in državljanjske pravice, zato bi si morali prisluhniti in znati povezati proti takšnim anomalijam, ki sicer delujejo po črki zakona, a istočasno krnijo in siromašijo naše pravice. Da je v zakonu o varuhu človekovih pravic sicer določeno, da ima pristojnost posredovati le v primeru kršitev, storjenih s strani državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev njenih pooblastil, ne ukrepa pa, če se dogajajo očitane nepravilnosti v gospodarskih delniških družbah in nas pošilja na očitno še brezzobi Inšpektorat RS za delo: Twisted Evil

Slovenija brez nacionalne institucije za človekove pravice

Slovenija ostaja brez nacionalne institucije za varovanje človekovih pravic, čeprav je vpeta v različne sisteme nadzora nad izvajanjem človekovih pravic. To je resna pomanjkljivost, ob dnevu človekovih pravic opozarja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.

Dan človekovih pravic danes obeležujejo po vsem svetu. Na fotografiji so aktivisti kašmirske separatistične stranke

Libanonska ženska demonstrira blizu parlamenta. Protest je del kampanje libanonskih žensk, poročenih s tujci, ki zahtevajo državljanstvo za svoje otroke

“Nimamo torej nacionalne institucije, ki bi delala raziskave, koordinirala mednarodne kampanje, bila sogovornik nevladnim organizacijam in civilni iniciativi ali predstavljala Slovenijo na mednarodnih konferencah in forumih o človekovih pravicah,” opozarja varuhinja.
Prednostno pravice otrok, starejših in invalidov

Prednostnim nalogam, ki si jih je določila in jim še vedno sledi, so pravice otrok, starejših ljudi in invalidov. Med pojavi, ki jih še zlasti spremlja, pa so nasilje, varovanje okolja in revščina. “Žal glede vseh omenjenih ne moremo govoriti o velikih spremembah na bolje,” pravi.

Pravice otrok
“Znova in znova bomo morali govoriti o pravicah otrok. Kljub obljubam politikov še vedno ni bila uzakonjena prepoved telesnega kaznovanja otrok. Namen, da bo to pomanjkljivost odpravil družinski zakonik, se je izjalovil,” je zapisala.

Sprašuje pa se: “Zakaj ne sprejmemo preprostega zakona z imenom prepoved telesnega kaznovanja otrok in enkrat za vselej jasno pokažemo domači in svetovni javnosti, da mislimo resno”.

Enako se moramo po njenem mnenju vprašati, kaj Slovenijo že več kot tri leta in pol zadržuje, da ne ratificira konvencije proti spolnemu zlorabljanju otrok.

Splošno deklaracijo človekovih pravic je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948 v Parizu. Deklaracija je prva univerzalna izjava o temeljnih, neodtujljivih človekovih pravicah za vse ljudi in vse narode.
Enake možnosti za oba spola?

Čebašek-Travnikova izpostavlja tudi vprašanje spolne diskriminacije. Spomnila je, da ima Slovenija zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja in resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013. “Kako pa takšni dokumenti lahko zagotovijo resnično enake možnosti, smo se lahko prepričali na letošnjih lokalnih volitvah. Od skupno 208 izvoljenih županov smo dobili le deset žensk v tej vlogi,” opozarja.

Kako je z dostopnostjo zdravstvenih in socialnih storitev
V ospredju po njenih besedah ostajajo tudi vprašanja različnih oblik nadzora, dostopnosti zdravstvenih in socialnih storitev, zaupanja in nezaupanja v delovanje sodstva, socialne varnosti in varstva otrokovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic letos vabi na tradicionalni sprejem in prireja posvet in okroglo mizo Pravice starejših kot ogledalo družbe, organizacija Amnesty International pa bo ta dan obeležila z vseslovenskim maratonom pisanja in podpisovanja apelov k varovanju človekovih pravic.

Maraton Amnesty International
Amnesty International Slovenije se bo tako pridružila kolegom v Amnesty po vsem svetu, ki na ta dan zahtevajo, da spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic.

Maraton bo v izobraževalnih ustanovah in v središču Ljubljane, pisanje apelov bodo organizirali tudi v več kot 30 slovenskih šolah. Mimoidoči bodo na Prešernovem trgu lahko s podpisovanjem apelov izrazili podporo desetim posameznikom in posameznicam, ki so jim kršene človekove pravice.

Kršenje človekovih pravic v ekonomski krizi
Društvo študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru želi z okroglo mizo v ponedeljek javnost osvestiti o kršenju človekovih pravic, ki so nastopile z gospodarsko krizo. Izpostavili bodo problem odpuščanja delavcev. V razpravi bosta sodelovali tudi Čebašek-Travnikova ter ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat.
http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Slovenija-brez-nacionalne-institucije-za-clovekove.aspx

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Dec 17, 2010 11:10 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LETO 2051

/13/...včasih se je pod takim naslovom skrivala kakšna skrivnostna nadaljevanka iz vesolja, ampak tokrat se ta nadaljevanka skriva in odvija prav tukaj pred in med nami. Če predpostavimo, da je pri njej udeležena, tako ali drugače, v nekem smislu, prav vsaka družina v Sloveniji. Praktično zadeva prav vsako, bodisi zaradi starejših upokojencev ali pa zaradi najmlajše generacije, ki bo v daljni prihodnosti delala do 65 ali 70 leta starosti. In zato je prav, da prihajajoči generaciji posvetimo, malo več pozornosti, kot smo ji do sedaj, kajti v bistvu smo tudi pred odločitvijo, ki ne bo obremenjevala samo nas, temveč bo zapečatila usodo tistih, ki so sedaj še dijaki in študentje. Toda ali res imamo legitimno pravico odločati brez njih in o njih in se tolažiti s tem, da so se prav odločili, tako za sebe, kot tudi za njih: Idea

Na referendumu o pokojninski reformi glasujte za … mlade!

Neekonomisti radi izpeljejo (ali izpeljemo) poenostavljene sklepe glede pokojninske reforme in trga dela nasploh, pravi ekonomist Tine Stanovnik. Bolj se ne bi mogla strinjati, ampak ali ni prav to umetnost tvorjenja argumentov za prepričevanje volivcev?

Referendum.

Če bomo torej na referendumu glasovali, ali smo za uveljavitev pokojninske reforme ali ne, bi si egoistično drznila obkrožiti ZA. Ker se mi misel, ali bom delala do 65. leta ali pa raje do 70. leta, zdi tako oddaljena v času, da o njej danes preprosto ne morem kritično razmisliti. Argument dolgotrajnega dela pri mladih težko vžge. Argument, da bi ostareli delavci ogrozili delovna mesta mladih, po Stanovnikovem mnenju ekonomsko ne zdrži. Argument, da se bo ob nesprejetju sesul pokojninski sistem, pa je privlačen.

Drugi razlog, ki me odvrača od nasprotovanja reformi, so ravno njeni nasprotniki. Ti dajejo vtis, da so ostali brez pravih argumentov. Razen tistih populističnih ali poenostavljenih, ki jih omenja Stanovnik. Vendar pa nasprotnikom glede na trenutne demografske razmere hrbet krije masa nezadovoljnih bodočih upokojencev. Na morebitnem referendumu se bo tako bila bitka med tistimi, ki si ne želijo preživljati dodatnih let v pisarnah in tovarnah, in med tistimi, ki se bojijo (bojimo), da pokojnine sploh ne bodo (bomo) imeli. Vprašanje je le, kateri imajo več volje in pripravljenosti iti na referendum in glasovati. Če upoštevam oddaljenost ideje o moji pokojnini in pokojninah mojih vrstnikov, se bojim, da bo lažje motivirati tiste prve.
http://www.zurnal24.si/slovenija/leta-2051-bom-195346/clanek

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Dec 18, 2010 9:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SEMAFOR

/13/...poznamo ga domala vsi, tako pešči, kolesarji, motoristi in avtomobilisti in ob njemu takoj vemo, kdo ima prednost in kdo ne, saj nam že avtomatski pogled na barvno lestvico ali položaj prižgane luči, pove že praktično skorajda vse. Žal pa pri vsakdanjem življenju le ne gre tako gladko, saj se zna zakomplicirati prav pri najosnovnejših dobrinah, to je pri prehranjevanju, saj smo tukaj velikokrat zavedeni, neosveščeni, zmanipulirani z bliščem reklamiranih izdelkov. Ob tem je potrebno tudi vedeti, da morajo vsi ti dodatki ali bolje rečeno ADITIVI, izpolnjevati merila iz Uredbe (1333/2008), ki je začela veljati na začetku leta 2010: Idea

Spremembe v označevanju živil:

Si, kar ješ (in prebereš)
Nič manj kot 1,2 milimetra bodo morale biti odslej velike črke, s katerimi bo morala prehrambna industrija obveščati potrošnike o vsem tistem, kar vsebujejo živila oziroma kar ji je uspelo živilom dodati. Zdravstveni svet ministrov za zdravstvo držav članic Evropske unije je prejšnji teden dosegel politično soglasje o novi uredbi o označevanju živil in informiranju potrošnikov. Izvedeti je bilo mogoče, da bo pred dokončno odločitvijo prihodnje leto potrebna še ena parlamentarna obravnava predloga, ko pa bo beseda enkrat postala zakon, bodo imeli proizvajalci hrane na voljo tri leta prehodnega obdobja, mali proizvajalci (z manj kot 100 zaposlenimi) pa pet let, da se novim postavam prilagodijo. Označevanje s tako imenovanim semaforjem, torej z zeleno, oranžno in rdečo barvo, opozarjajočim na (ne)varnost posameznega živila – takšen sistem označevanja vrednosti maščob, sladkorja in soli v živilih že lep čas uporabljajo v Veliki Britaniji –, so ministri znova zavrnili, čeprav je preprost in ga potrošniki razumejo. Evrobirokrati imajo raje podatek o priporočeni dnevni količini (GDA, Guideline Daily Amounts), ki ga je pred leti uveljavila konfederacija CIAA, zastopajoča interese proizvajalcev hrane. Njihove številke veljajo za moške in ženske z normalno težo in telesno pripravljenostjo, stare od 19 do 50 let, za otroke in starejše pa se GDA ne zmeni. Ministri podpirajo obvezno označevanje hranilne vrednosti za vsa živila »v vidnem polju potrošnika«. Med obveznimi podatki o izdelku bodo morali proizvajalci jasno navesti energijsko vrednost, vsebnost maščob, ogljikovih hidratov, beljakovin, sladkorja in soli na 100 gramov ali mililitrov, lahko pa tudi na drugačen, a sprejemljiv in dovoljen način. Poleg tega bodo morali, če bo zakon sprejet, obvezno označiti tudi poreklo svinjskega, ovčjega in kozjega mesa in perutnine – do zdaj je to veljalo le za govedino, teletino, med, olivno olje ter večino svežega sadja in zelenjave, »zunaj« pa bodo še naprej ostali vino, pivo in druge alkoholne pijače. Polovičarska odločitev Evropska parlamentarka Renate Sommer, nemška članica Evropske ljudske stranke, je ob vesti o soglasju dodala ugotovitev, da bomo morali potrošniki še počakati na natančnejše označevanje živil; po njenem mnenju so ministri nespametno zavrnili predlog parlamenta in komisije, da bi osnovne informacije o izdelku proizvajalci natisnili na sprednji strani embalaže. Peter Hollins, predsednik britanskega Sklada za srce (BHF) pa je pripomnil, da je evropski parlament lahko sram, saj je interese bogatega prehranskega lobija postavil pred zdravje ljudi, ki jih pravzaprav zastopa. Nekatere nevladne organizacije trdijo, da rezultat odločanja niti ni presenetljiv, saj da je industrija hrane in pijač v lobistično kampanjo proti preprostemu in vsem razumljivemu semafornemu označevanju vložila več kot milijardo evrov. CIAA je to trditev zavrnila kot neutemeljeno in neresnično, prave številke pa seveda ni hotela izdati. Zveza potrošnikov Slovenije ima na svoji spletni strani semaforček, s katerim lahko potrošniki sami določimo »prehranski profil živila« na podlagi podatkov, natisnjenih na embalaži. Problem je seveda v nadzoru. Na papirju je svet urejen vzorno: slovenski pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil med drugim določa, da morajo biti vse označbe na vidnem mestu, v slovenščini in ne smejo biti zavajajoče. Živilu se na primer ne sme pripisati zdravilnih lastnosti, obvezno pa morajo biti ob naštevanju sestavin živila navedeni vsi dodatki in alergene sestavine, tudi morebitne gensko spremenjene sestavine.
http://www.delo.si/clanek/133058

ODGOVORNOST POTROŠNIKOV

Potrošniki smo zaradi nekritičnega povpraševanja tudi samo delno odgovorni, da se uporaba aditivov povečuje. Vprašajmo se, zakaj bi kupovali pisane bombone in pijače z umetnimi barvili, jogurte z umetnimi sladili, kislo repo in čevapčiče s konzervansi, juhe iz vrečke z ojačevalci arome, in še bi lahko naštevali, če pa lahko izberemo enaka živila, ki ne vsebujejo aditivov? Za uživanje barvil E 102, E 104, E 110, E 122, E 124, E 129, ki jih lahko vsebujejo bomboni in drugi slaščičarski izdelki, najdemo jih tudi v gatiranih pijačah in v začimbah, velja posebna previdnost, saj je za tiste izdelke, ki vsebujejo eno ali več-azo barvil, opremljene tudi z napisom ˝lahko škodljivo vpliva na aktivnost in pozornost otrok.˝

ANTIOKSIDANTI

Antioksidanti so snovi, ki podaljšujejo rok uporabnosti živil tako, da jih ščitijo pred kvarjenjem, saj preprečujejo oksidacijo oziroma žarkost maščobe. Antioksidante lahko dodajamo živilom, ki vsebujejo več maščobe, in predelanim živilom, saj v njih ohranjajo hranilno vrednost in barvo.
E 300 do E 302 - askorbinska kislina in njene soli
E 306 do E 309 - tokoferoli
E 310 do E 312 - galati
E 320 - butilirani hidroksianizol (BHA)
E 321 - butilirani hidroksitoluen (BHT)
E 270 in E 325 do E 327 - mlečna kislina in njene soli
E 334 do E 337 - vinska kislina in soli

BARVILA

Naravno prisotna barvila se lahko med tehnološkim postopkom ali med shranjevanjem razgradijo, zato živilom dodajajo barvila, ki so lahko naravnega izvora ali pa jih pridobijo sintetično s kemičnimi ali biotehnološkimi postopki (barvilo izdelajo mikroorganizmi). Proizvajalci dodajajo živilom barvila tudi takrat, ko želijo izdelek še posebej močno obarvati (npr. brezalkoholne gazirane pijače, jagodov kompot, bomboni). V zadnjih letih umetna barvila vse pogosteje zamenjujejo z naravnimi barvili. E 102* - tartrazin
E 104* - kinolinsko rumeno
E 110* - oranžno FCF
E 122* - karmoizin
E 124* - rdeče R4
E 129* - rdeče AC
E 140 - klorofil
E 150a - karamel
E 153 - rastlinsko olje
E 160a - karoteni
E 160c - izvleček paprike, kapsantin, kapsorubin.
E 160d - likopen
E 163 - antocianini
* Če je v izdelku uporabljeno barvilo, mora biti na njem poleg imena ali E-številke tudi napis: ¨lahko škodljivo vpliva na aktivnost in pozornost otrok¨. To ne velja za živila, pri katerih je bilo barvilo uporabljeno za označevanje zdravstvene ustreznosti in za druga označevanja, ki so potrebna za mesne izdelke, ter za žigosanje in okrasno barvanje jajčnih lupin.

SLADILA

Sladila uporabljajo za sladkanje živil ali kot namizna sladila. Gre za to, da uporaba sladila namesto sladkorja zmanjša energijsko vrednost živila, jih pogosteje uporabljajo v gaziranih pijačah, jogurtih, žvečilnem gumiju in v dietnih živilih.
E 420 - sorbitol
E 421 - manitol
E 950 - acesulfam
K E 951* - aspartam
E 954 - saharin in njegove soli
E 962* - soli aspartam - acesulfam
E 967 - ksilitol
E 952 - ciklamna kislina in njene soli
* Na živilu, ki vsebuje aspartam, mora obvezno pisati: ˝vsebuje vir fenilanina˝, toje pomemno za bolnike s fenilketourijo, to je prirojena genska motnja, zaradi katere ne morejo normalno presnavljati fenilalanina.

KONZERVANSI

Konzervansi podaljšujejo rok uporabnosti živil tako, da jih ščitijo pred kvarjenjem, ki ga povzročajo mikroorganizmi, in /ali/ jih ščitijo pred razvojem patogenih mikroorganizmov.
E 201 - kalijev sorbat
E 210 do E 213 - benzojska kislina in njene soli
E 249 - kalijev nitrit
E 250 - natrijev nitrit
E 251 - natrijev nitrat
E 252 - kalijev nitrat
E 270 in E 325 do E 327 - mlečna kislina in njene soli
E 260 do E 263 - ocetna kislina in njene soli

OJAČEVALCI AROME

Ojačevalci arome vplivajo na boljši ali izrazitejši okus in /ali vonj živila. Najpogosteje uporabljajo mononatrijev glutamat (E 621), ki ga dodajajo predvsem juham v vrečkah, mesninam, pripravljenim jedem ali začimbnim mešanicam.
E 621 - mononatrijev glutaminat
E 635 - dinatrijevi 5-ribonukleotidi
E 631 - dinatrijev inozinat
E 627 - dinatrijev gvanilat

EMULGATORJI, STABILIZATORJI, SREDSTVA ZA ZGOSTITEV IN DRUGO

Emulgatorji so snovi, ki omogočajo nastanek in ohranjanje homogene mešanice dveh ali več sestavin, ki se normalno med seboj ne bi mešale (npr.olje in voda). Stabilizatorji, npr.moka karube (E410), pa prepričujejo, da se nastala mešanica ne bi ˝razmešala˝. Emulgatorji in stabilizatorji tudi zagotavljajo, da ima živilo čvrstejšo strukturo.
E 322 - lecitini
E 406 - agar
E 412 - guar gumi
E 415 - ksantan gumi
E 440 - pektini
E 901 - čebelji vosek
E 903 - vosek karnauba
E 407 - karagenan
E 422 - glicerol
E 471 in E 472a do E 472f - mono-in digliceridi maščobnih kislin in njihovi estri
E 338 in E 339 do 343 - fosforjeva kislina in fosfati
E 500 do E 504 - karbonati
E 400 do E 404 - alginska kislina in njene soli
E 385 - EDTA

KAJ NAS LAHKO ZAVEDE

* Označba aditivov s polnim imenom Ne zanašajte se na ˝E-je˝, saj vse več proizvajalcev označuje aditive s polnim imenom in ne s črko E in ustrezno številko. S tem poskušajo ˝prikriti˝ aditive tistim potrošnikom, ki ne želijo kupovati šivil, ki so iznačena z E-ji.
* Lep videz živila Suhe lepe oranžne marelice vsebujejo aditiv, medtem ko ga rjave marelice ne.
* Trditev, ki je zapisana na živilu:˝Brez konzervansov˝. Trditev ne pomeni, da živilo ne vsebije aditivov, saj so konzervansi le ena od podskupin aditivov.
* Trditev, ki je zapisana na živilu: ˝Blag okus˝ Juha iz vrečke, na kateri je zapisana ta trditev, vsebuje ojačevalec arome.

KAKO SE LAHKO IZOGNEMO ADITIVOM

* Preden živilo kupimo prvič, natančno preberimo, katere sestavine vsebije.
* Kupujmo osnovna živila in jih doma sproti pripravljajmo.
* Uporabljajmo sveže ali posušene začimbe
* Ne kupujmo instantnih živil.
* Kupujmo ekološko pridelana živila.
* Izberimo 100% sadne sokove namesto drugih pijač, navaden jogurt namesto sadnega, presno meso namesto konzerv, sir namesto topljenega sira itd. STRAH Je strah pred aditivi upravičen? ˝Fobija pred aditivi˝, ki smo ji priča v zadnjih letih, ko jih nekateri potrošniki v celoti zavračajo v prepričanju, da so nevarni za zdravje, ni vedno razumna. Mnogi aditivi so snovi, ki so naravno prisotne v živilih, v sadju in zelenjavi je npr.askorbinska kislina (E 300). Dodajanje aditivov je vedno utemeljeno takrat, ko z ustreznimi tehnološkimi postopki ne moremo zagotoviti varnost živila. Uživanje mikroorganizmov, ki bi se lahko razvili v pokvarjenem živilu, je zagotovo večje tveganje za zdravje kot aditiv, ki to preprečuje.
www.zps.si www.veskajjes.si
www.mz.gov.si
www.ivz.si
www.mkgp.gov.si
www.cindi-slovenija.net
www.efsa.europa.eu

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Dec 22, 2010 10:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

POTEZA SKUPINA in STEČAJ

Hypo banka za Potezo Skupino namesto prisilne poravnave predlaga stečaj

Hypo Alpe-Adria-Bank je kot upnica družbe Poteza Skupina vložila ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave družbe. Po preučitvi načrta finančnega prestrukturiranja je namreč ugotovila, da je verjetnost uspešnega finančnega prestrukturiranja Poteze Skupine nižja od 50 odstotkov. Hypo banka zato predlaga stečaj družbe.

Po preučitvi načrta finančnega prestrukturiranja je namreč ugotovila, da je verjetnost uspešnega finančnega prestrukturiranja Poteze Skupine nižja od 50 odstotkov.

Medtem ko Poteza Skupina, ki je od 9. septembra v prisilni poravnavi, v zvezi z uspešnim prestrukturiranjem v načrtu ocenjuje, da je najustreznejši način, ki bi zagotovil kratkoročni in dolgoročno plačilno sposobnost družbe prisilna poravnava z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev, se Hypo banka s tem ne strinja ter sodišču predlaga ustavitev postopka prisilne poravnave in uvedbo stečaja, je razvidno iz ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, danes objavljenem na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Osnovni cilj prisilne poravnave je, da se odpravi kratkoročna in dolgoročna plačilna nesposobnost Poteze Skupine in ta mora pripraviti takšen načrt, ki bo to omogočal. Poteza Skupina je izdala za 110,3 milijona evrov poroštev za posojila Poteze Naložb (poroštvo je bilo izdano Hypo banki, Gorenjski banki, Abanki, DBS, Bawagu, Banki Koper, PBS in NKBM), vendar Poteza Skupina v načrtu predvideva, da bodo delnice NLB prodane po takšni ceni, da bodo s tem poplačane vse terjatve do družbe Poteza Naložbe v stečaju. Predlog prisilne poravnave Poteze Skupine predvideva za poplačilo vseh unovčenih poroštev sedem milijonov evrov.

Kot v ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave ocenjuje Hypo banka, je projekcija družbe Poteza Naložbe, da bo iz naslova poroštev izplačala le maksimalno sedem milijonov evrov, nerealna.

Poteza Naložbe po prepričanju upnice namreč bazira to predpostavko na neupravičenih pričakovanjih, da bo uspela prodati delnice NLB po ceni, ki bo zadostovala, da bodo poroštva unovčena le v višini sedem milijonov evrov. To je, kot navaja Hypo banka, nerealno glede na to, da trenutna vrednost delnic NLB dosega le okoli 50 odstotkov te vrednosti. "Po informacijah, ki jih imamo, pa je cena delnice NLB že več kot dve leti manjša od 190 evrov," so navedli v utemeljitvi ugovora.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042412258

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Dec 24, 2010 3:15 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

NAPOVEDI

/13/...včeraj sem na mail dobil priloženo pismo, ki odseva našo realnost in prodira v naše najbolj skrite kotičke človekovega uma in želja po poštenju in pravičnosti, zato se bo z napisanim, prej ali slej moral soočiti vsak tudi sam: Idea

Sent: Thu, December 23, 2010 11:40:42 AM Subject:
SLABE NAPOVEDI ZA SLOVENIJO!! GNILA SLOVENIJA LJUDJE - ODPRITE OČI Politiki pozabljajo, da so tam, ker smo jih MI izvolili. Občutite negativizem in jezo, ker naši politiki pred očmi celotne slovenske javnosti zlorabljajo moč in položaj, da zase, svoje družinske člane, sorodnike ali prijatelje, ki jih finančno podpirajo, pridobivajo ogromne vsote denarja? Ste se kdaj vprašali, zakaj jih nihče v tej državi ne ustavi? Ste naveličani spremljati afere, ki se redko končajo s sodnim epilogom? Postopki zastarajo ali o njih čudežno nikoli več ne slišimo. Taisti pa bogatijo še naprej na naš račun. Se vam upira pogovor o zgodbi, kako je stotine ljudi ostalo brez dela, ker je njihov izvršni direktor namenoma in s pomočjo politike uničil perspektivno podjetje, da si je pridobil premoženjsko korist zase in svoje bližnje? Se vam obrača, da član vlade izrabi položaj, da svojemu prijatelju priskrbi najemno pogodbo za poslovne prostore, za katere bo naša država z našim denarjem plačevala tretjino višjo najemnino od tržne vrednosti? Ste zgroženi, da smo davkoplačevalci plačali 3,5 krat več denarja za izgradnjo šentviškega predora, kot je stala izgradnja najdražjega tunela v sosednji državi? Se vam ne zdi skrajno primitivno, da župan vaše Ljubljane kmetijska zemljišča prekvalificira v zazidalna in s tem omogoči nenormalno visok zaslužek svojim sinovom? Se vam zdi, da govorice o neznanskih zaslužkih pri nakupu vojaške opreme niso le govorice? Vam je popolnoma sprejemljivo, da se član vlade javno zlaže in da predsednik naše države laž označi kot napako? Vam je popolnoma sprejemljivo, da predstavništvo podjetja, s katerim je isti član vlade povezan, posluje v prostorih rezidence slovenskega veleposlanika na Japonskem, medtem ko morajo druga slovenska podjetja plačevati visoke najemnine za svoja predstavništva v tujini? Se vam ne zdi skrajno noro, da bomo slovenski davkoplačevalci dvakrat poplačali Novo Ljubljansko banko, medtem ko so bavčarji, šroti in kordeži še vedno na prostosti in denarja nikoli ne bodo vrnili? Denar pa bodo zagotovili tudi javni uslužbenci - z znižanjem že tako mizernih plač!? Se še vedno sprašujete, zakaj in čemu? Našo državo vodijo lobiji, ki jim je malo mar za vas in za vaše otroke. Visoko izobražene strokovnjake, ki bi iz naše države naredili biser, bizarno plačujejo in njihove poglobljene analize pred očmi javnosti, že ves čas ignorirajo.

SLOVENCI - ZBUDITE SE in UKREPAJTE.
Naši politiki vodijo našo nekoč čudovito in izjemoma perspektivno državo v pogubo. Ne primerjajte se z našimi južnimi sosedi, iz pozicije, ki ste jo imeli, bi bili danes lahko Švici za vzgled. Naši politiki vodijo našo državo kot vladajoče elite centralno-azijskih držav. Naša demokracija je obležala na papirju naše Ustave. Levi in desni so povezani bolj kot si mislite, levi in desni so eno.

SLOVENCI - ZBUDITE SE in UKREPAJTE.
Murgeljski bazen in radovljiško hišo smo plačali mi, z našimi bizernimi plačami, vittonova torbica v roki umetelne smrklje je v bistvu naša, biserni uhani na ministričinih uhljih in njeni nakupovalni izleti, je bil denar za naše pokojnine, ki je nikoli ne bomo prejeli. Denar, ki se je izgubil ob nakupu oklepnikov bo plačal volilne kampanje prihodnjih volitev. SLOVENCI -

ZBUDITE SE in UKREPAJTE.
Denar, ki nam ga pobirajo pred nosom, je denar, ki bi ga lahko porabili za boljšo opremo naših bolnišnic, za boljše in varnejše ceste, za več in cenejše vrtce, za več in boljše znanstvene raziskave, za naše fantastične kulturnike in talentirane športnike, ki životarijo, denar, ki nam ga kradejo, je denar za naše železnice in boljši javni potniški promet, je denar za naše zdravje, ki nam uhaja skozi zasaveljske dimnike.

VPRAŠAJTE SE, ALI KOMU V DRŽAVI SPLOH ŠE ZAUPATE?
ODGOVOR JE - NE ZAUPAJTE NIKOMUR.
UKREPAJTE.
POIŠČITE ALTERNATIVO.
Dvignimo glas skupaj in ustavimo politike in njihove prijatelje, ki so nam ukradli in uničili podjetja. Zaradi njih nimamo zaposlitve, zaradi njih v bolnišnicah ni prostora za nas, zaradi njih nam nižajo plače in zmanjšujejo že tako nizek standard življenja, zaradi njih si ne moremo privoščiti stanovanja, zaradi katerih varčujemo 10 in več let, da si privoščimo avtomobil nizkega srednjega razreda, zaradi njih ni prostora v vrtcih za naše otroke, zaradi njih naši otroci nimajo subvencionirane prehrane v šolah, ZARADI NJIH ŽIVIMO TAKO KOT ŽIVIMO.
VPRAŠAJTE SE, ALI SMO V SLOVENIJI RES VSI PRED ZAKONOM ENAKI? VPRAŠAJTE SE, ZAKAJ SO AROGANTNI LAŽNIVI ČEFERINI, SENICE TAKO VSEMOGOČNI?
VPRAŠAJTE SE, KOGA IN ZAKAJ PREDSEDNIK ŠČITI GOLOBJE GLAVE? VPRAŠAJTE SE, KAM JE IZGINIL DENAR IZ GRADBENIH LOBIJEV?
NE SPRAŠUJTE V NEDOGLED.
Ob teh dejstvih smo razočarani in besni. Namen te pobude je, da se nas zasliši, spoštuje in upošteva. Zahtevamo enak zakon za vse, zahtevamo, da se oblasti ne zlorablja in da se take zlorabe dosledno, brezkompromisno in učinkovito sodno preganjajo. Razmišljate komu sploh še zaupati, da se ne ponovi zgodba, ko se bo nova oblast spet brezskrbno okoriščala na račun davkoplačevalcev? Razmišljate koga boste volili na naslednjih volitvah?
Če je vaš odgovor ZA NIKOGAR, potem je čas, da UKREPATE.
UKREPATE pa za začetek lahko tako, da:
Posredujte to pismo na čim več e-poštnih naslovov
Podprite nas na Facebook-u
Ukrepajmo WikiLeaks Slovenia

zoran13

SKUPINA BERNARDIN

/13/…o razmerah in stanju duha največjih krivcev zgrešene pri(h)vatizacijske politike v Sloveniji, pove več kot dovolj samo prvi stavek, seveda z željo, da bi ostalo državljanom vse tisto, kar so jim že na začetku obljubljali in to, kar je še od tega ostalo, zakrito. Kajti toliko obljub in sredstev, kot jih je bilo porabljenih za pridobivanje lastninskih certifikatov vseh državljanov, je bilo in tudi bo malokdaj v tej komaj dvajsetletni republiki. V promocijah, biti najboljši, najuspešnejši, najdonosnejši, najprodornejši, so sodelovali domala vsi, ki so bilokdaj kaj pomenili v tej državici. Skratka, od obljub in mastnih zaslužkov, sta se v mladi republiki cedila samo med in mleko, saj je veliko novodobnih podjetnikov ustanovilo družbe, že samo za trženje in zbiranje ter vnovčevanje certifikatov. Tudi zaradi prepočasne in za mnoge (ne)pravične pri(h)vatizacije, so državljani po večini nasedli trženjskim prijemom in začelo množično prodajati po mnenju njih brezvrednostne in zastonj pridobljene certifikate, ki so takrat hkrati pomenili trud vseh in postavljeno ceno skupnega družbenega premoženja. Takrat so stopili na plano veliki upravljalci takega premoženja in tako pridobljene certifikate vnovčili za delnice tako kotirajočih ali nekotirajočih družb. Deleži so se po velikem izplenu, ki jim je še dodatno pomagalo tudi vsesplošno iztiskanje malih delničarjev, še vedno enormno povečevali, jasno s tem, da so se drugim zmanjševali, prav tako kot njihovo zastonj pridobljeno premoženje. Dejstvo, da so največje žrtve novodobne pri(h)vatizacije mali delničarji, prav tako kot vsi tisti zaposleni, ki so v prevzetih družbah cela desetletja delali in jih ustvarjali od njihovih začetkov ter jih pripeljali do odličnosti. Skratka vse so imeli do potankosti izračunano in preračunano, edino kar niso znali ukrotiti je bil njihov pohlep. Poleg tega je pa očitno, da niso in ne znajo upravljati z tako pridobljenimi družbami in še manj z njihovimi zaposlenimi, ki se jim pridružujejo vsi tisti, ki so zaradi tistega pohlepa končali na zavodih za zaposlovanje ali v vedno večjih vrstah pred Rdečim Križem in Karitasom. In pri tem tudi nekoč cvetoči in ponosni obalni hoteli še sedaj povsem nemočni, saj si jih veš čas združujejo in razdružujejo, ob tem pa nihče ne opazi, da so jih v tem času povsem upešali. Novodobni upravljalci so pozabili, da morajo tudi pridne roke natakarjev, kuharjev, sobaric in vseh ostalih zaposlenih iz naše celotne obale, dobiti tudi zasluženo plačilo in ne samo ustvarjeni dobiček prelivati v še večje ustvarjanje pohlepa. Do 20 januarja 2011 je tako naprodaj 949.281 delnic družbe Hoteli Bernardin: Shocked

http://www.bernardingroup.si/uploads/documents/novo_leto/program_SLO.pdf

Sava (še) ne prevzema

Največji lastnik jo je zastavil Savi. Dolgov do konca lanskega leta ni poravnal.
“O teh stvareh ne gre razpravljati v medijih. Kratkoročno to zagotovo ni tema,” je bil redkobeseden Stane Valant, predsednik upravnega odbora skupine Bernardin in prvi mož finančne družbe NFD. Holding, ki ga vodi, je sicer tudi najpomembnejši lastnik največje hotelske družbe na Primorskem. Pri Valantu pa smo preverjali možnost prevzema skupine Bernardin.

Zastavil polovico hotelov
NFD je pri kranjski Savi lani dobil za 24 milijonov evrov posojil; zanje pa je zastavil tudi več kot devet milijonov delnic skupine Bernardin, kar predstavlja dobrih 57 odstotkov lastniškega deleža.
Hoteli za investitorje še predragi
Investitorji. “To je zelo težko vprašanje,” je dejal Jadran Furlanič, direktor portoroškega turističnega združenja, ko ga vprašamo, kako bi lahko sprememba lastništva vplivala na razvoj turizma na Obali. “Vsi imajo odprte tenderje in iščejo strateške partnerje, v Portorožu so bili Arabci, za nekatere investicije so se zanimali Američani in Rusi, a za zdaj so naši hoteli predragi,” je dodal Furlanič.
Terjatve do Save bi moral poplačati do konca lanskega leta, a jih ni. Bo torej skupina Bernardin dobila novega večinskega lastnika? Za zdaj se to ne bo zgodilo. “Terjatve Save do družbe NFD Holding v višini 24 milijonov evrov še obstajajo, konec lanskega leta smo jih reprogramirali,” so nam povedali v Savi.

Zakaj pomembno lastništvo
V začetku tedna je sicer NFD objavil, da prodaja lastniške deleže, ki jih ima v 11 družbah, med drugim v skupini Bernardin. Prodaja 5,9-odstotni delež. V Savi, ki je sicer že zdaj med največjimi lastniki Bernardina, nam na vprašanje, ali bodo povečali svoj lastniški delež v obalni hotelski družbi, niso hoteli odgovoriti, češ da informacij o konkretnih poslih zaradi enakomerne obveščenosti vse javnosti ne morejo posredovati. “Samo lastništvo hotelov je pomembno toliko, da (novi) lastnik dopušča razvoj in delovanje lokalnim ljudem in njihovi strokovnosti, od katerih je odvisno največ,” pa meni Jadran Furlanič, direktor portoroškega turističnega združenja.

Pripravljajo strategijo
Sicer pa v največji hotelski družbi na Obali v teh dneh pripravljajo strategijo razvoja do leta 2013. “Vsekakor želimo znova pripeljati promet na raven let 2007 in 2008. Razmišljati je treba o produktih, ki bodo goste pripeljali nazaj,” je ob tem dodal Valant. Leta 2007 je bilo v piranski občini 1,3 milijona gostov.
http://www.zurnal24.si/primorska/sava-se-ne-prevzema-198600/clanek

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Sep 2012 17:22; skupaj popravljeno 1 krat

MOTEČI ELEMENTI

Delavce bi vrgli iz uprav in nadzornih svetov zavarovalnic

Čeprav je določba, ki omejuje pravico zaposlenih do sodelovanja pri upravljanju zavarovalnic (članstvo v upravi oziroma v nadzornem svetu), že leta 2003 padla na ustavnem sodišču, jo je ministrstvo za finance ponovno uvrstilo v predlog novega zakona o zavarovalništvu (ZZavar-2).

»Ugotavljamo, da prvi osnutek zakona o zavarovalništvu, ki je v razpravi, vključuje nesprejemljivo določbo o omejevanju pravice delavcev do sodelovanja v organih zavarovalnic. Predlagamo, da se ta določba črta, ker je po naši oceni zanesljivo protiustavna,« je ministrstvu za finance sporočil Drago Ščernjavič (na sliki), sekretar krovnega Sindikata finančnih organizacij (SFOS).

Resda gre za še prvi osnutek zakona, ki je bil za zdaj posredovan le v preliminarno razpravo v ožjih strokovnih krogih, vendar je kljub temu naletel na ostro kritiko, med drugim Združenja svetov delavcev (ZSDS) in Sindikata finančnih organizacij (SFOS).

"Določba, za katero sicer ni najti nobenih razumnih in stvarno utemeljenih razlogov, je namreč zanesljivo protiustavna in bi jo bilo zato nujno črtati iz besedila osnutka zakona," je opozoril Mato Gostiša, generalni sekretar ZSDS. Zato je direktorat za finančni sistem, ki ga vodi Katja Božič, prosil, naj z navedenim seznanijo delovno skupino za pripravo zakona in zagotovijo, da "bo sporna določba pravočasno izločena iz besedila predloga zakona, ki bo posredovan v nadaljnji zakonodajni postopek".

Na ministrstvu Franca Križaniča nam niso razkrili, kdo je omenjeno določbo vključil v osnutek zakona. "Na ministrstvu za finance načrtujemo, da bomo s slovenskimi zavarovalnicami in Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) v naslednjih mesecih vodili obširnejša posvetovanja glede posameznih rešitev v zakonu," so povedali. Glede delavskega soupravljanja oziroma članstva v nadzornem svetu so zagotovili, da bodo odločbo ustavnega sodišča preučili in jo v predlogu zakona upoštevali. "Pred sprejetjem bo potrebnih še veliko posvetovanj," so zatrdili.

Na ministrstvu načrtujejo, da bo zakon začel veljati začetek leta 2013.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042422578

zoran13

BARDARBUNGA

Bo Bardarbunga vrgel senco čez Evropo?

Islandski znanstveniki svarijo, da bi izbruh vulkana Bardarbunga lahko zasenčil lanskoletni izbruh vulkana Eyjafjallajokull. Lani je bil zaradi vulkanskega pepela dlje časa moten letalski promet po Evropi.

Utegne po Eyjafjallajokullu letos za kaos na letališčih poskrbeti Bardarbunga?
Bardarbunga je drugi največji islandski vulkan, geologi pa so alarm sprožili zaradi serije manjših potresov okoli vulkana, ki običajno napovedujejo skorajšnji izbruh.
Po poročanju Daily Maila je profesor geofizike Pall Einarsson islandski nacionalni televiziji povedal, da območje okoli Bardarbunge kaže znamenja povečane aktivnosti, zaradi katerih ''je skrb upravičena''. Dejal je, da majhno število seizmografov na območju vulkana otežuje natančno napoved, kaj se bo izcimilo iz tresenja tal, da pa je izmerjena jakost tresljajev največja doslej in da ''ni dvomov'', da se dviguje lava.
Vulkan Bardarbunga, ki leži v osrčju Islandije, je nazadnje izbruhnil leta 1910, vulkanologi pa pravijo, da je leta 1477 prav ta vulkan iz sebe izbruhal največjo količino lave v zadnjih 10.000 letih našega planeta. Burna geološka aktivnost na Islandiji je posledica dejstva, da otok leži na tako imenovanem ''ognjenem obroču'', kjer se med seboj stikajo celinske plošče.
Zaradi ogromnega oblaka pepela je ob lanskoletni erupciji vulkana Eyjafjallajokull na tleh evropskih letališč obstalo na tisoče letal in potnikov.
http://24ur.com/novice/svet/bo-bardarbunga-vrgel-senco-cez-evropo.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Apr 2011 22:03; skupaj popravljeno 1 krat

19.700 €

/13/...naš največji problem je, da tako pridobljenega premoženja ne znamo upravljati, še manj pa poznamo mehanizme za ohranjanje in povečevanje njegove vrednosti, kot potrjuje tudi ta januarska številka Mojih Financ!
Posebej problematično pa je tudi to, da premoženjski svetovalci v naši družbi nimajo niti pravega statusa, saj tega poklica v standardni klasifikaciji poklicev v Sloveniji ni najti, prav tako pa je njihova odgovornost postavljena v zelo ohlapne okvirje...

* II z januarske številke revije Moje finance naslovna tema Alarm! Finančna pismenost Slovencev zadostno (2)!
Alarm! Finančna pismenost Slovencev: zd(2)
Znanje Slovencev o upravljanju denarja je, če se izrazimo po šolsko, za alarmantno oceno dve. To je pokazal test, ki smo ga pred kratkim naredili na Mojih financah v sodelovanju s tržnoraziskovalno hišo Ipsos . Finančni svetovalci vzroke za slabo finančno znanje vidijo predvsem v napačni vzgoji, pomanjkljivem šolskem sistemu in brezbrižnosti posameznikov. Toda zakaj se nihče ne zgane? No, na ministrstvu za šolstvo so prepričani, da se finančno že izobražujemo v okviru nekaterih predmetov, kot je gospodinjstvo. A očitno to ni dovolj! Treba bi bilo prevetriti celoten sistem in tudi zavedanje ljudi. Toda kako? Je za to sploh interes?
http://www.finance.si/galerije/2676/1/

Slovenci z 19.700 evri finančnega premoženja med najbogatejšimi Zemljani

Slovenci se po višini finančnega premoženja uvrščamo na prvo mesto med državami srednje in vzhodne Evrope ter med najbogatejših 20 odstotkov Zemljanov.

Zadnje desetletje se je najbolj okrepil predvsem srednji razred, o čemer priča tudi podatek, da je imelo konec leta 2009 od 5300 do 31.600 evrov finančnega premoženja že 565 milijonov Zemljanov oziroma dvakrat več kot leta 2000. Presenetljivo je, da kar polovica srednjega razreda ne prihaja iz bogatih držav, katerim se sodeč po višini finančnega premoženja približujemo tudi Slovenci. Konec leta 2009 je imel namreč povprečen Slovenec za skoraj 20.000 evrov finančnega premoženja, kar nas po podatkih Allianza uvršča na 25. mesto na svetu.

Po podatkih iz raziskave globalnega premoženja, ki so jo opravili v nemškemu Allianzu, je imel namreč povprečni odrasli slovenski državljan konec leta 2009 za 19.700 evrov finančnega premoženja, kar nas uvršča na 25. mesto na svetu, med Novo Zelandijo in Estonijo.
Zaradi sorazmerno konservativne naložbene politike finančna kriza in padec tečajev na svetovnih borzah nista pomembneje vplivala na finančno premoženje slovenskih gospodinjstev. Po manjšem padcu v letu 2008 se je namreč v letu 2009 povprečno finančno premoženje Slovencev celo zvišalo za slabo desetino, medtem ko so v finančni krizi največje izgube utrpeli Grki, Američani, Španci in Latvijci.
Prvo mesto po višini finančnega premoženja že vrsto let zasedajo Švicarji, ki imajo v povprečju po 163.700 evrov finančnega premoženja, na drugem mestu so s po nekaj več kot 100.000 evrov Američani, na tretjem mestu pa Danci, ki v povprečju premorejo vsak po 96.200 evrov finančnega premoženja.

Desetletje rasti v vzhodni Evropi
Zadnja leta se je najhitreje povečevalo predvsem premoženje prebivalcev vzhodne Evrope, saj je povprečna letna rast v zadnjem desetletju dosegla kar 17 odstotkov, medtem ko je bila povprečna rast na svetu več kot štirikrat nižja. V Allianzu so ugotovili, da se je zadnja leta najhitreje povečevalo finančno premoženje prebivalcev revnih držav, vendar je velik del vzrokov treba pripisati prav nizki osnovi. Če je imel povprečni prebivalec revne države še leta 2000 vsega dobrih 400 evrov finančnega premoženja, se je do leta 2009 to povzpelo na okoli 1800. V omenjenem obdobju se je finančno premoženje v srednje bogatih državah podvojilo na okoli 14.000 evrov, medtem ko je bila rast v bogatih državah nekajkrat nižja. Čeprav se je razkorak med bogatimi in revnimi državami - vsaj na tem področju - nekoliko zmanjšal, je pričakovati, da se bo že prihodnje leto ponovno povečal. Če se je zaradi padca tečajev na kapitalskih trgih znižalo predvsem finančno premoženje prebivalcev bogatih držav, so prav ti hkrati lani pobrali tudi večji delež sadov rasti na svetovnih borzah.
Slovenci v samem vrhu po varčevalnih navadah
Medtem ko so nekatera gospodinjstva v razvitih državah šele z začetkom finančne krize okrepila varčevanje, se slovenska gospodinjstva uvrščajo v svetovni vrh po varčevalnih navadah. Po podatkih Eurostata slovenska gospodinjstva za varčevanje namreč namenijo skoraj 16 odstotkov razpoložljivih dohodkov, kar je petino nad povprečjem EU. Po zadnjih znanih podatkih se delež neto varčevanja (varčevanje zmanjšano za zadolževanje) slovenskih gospodinjstev giblje pri okoli sedmih odstotkih, višji delež neto varčevanja pa imajo le Švica, Nemčija in Avstrija.
Zaradi rasti brezposelnosti, nizke stopnje rasti plač in nekoliko višje potrošnje se je v prvih devetih mesecih minulega leta opazneje znižal delež varčevanja gospodinjstev, in sicer v območju evra na 13,3 odstotka in v vsej Evropski uniji na 11,5 odstotka razpoložljivega dohodka. Tudi Banka Slovenije ugotavlja, da se je lani obseg depozitov gospodinjstev pri slovenskih bankah zvišal "le" za 490 milijonov evrov, kar je več kot polovico manj kot v letih pred krizo. Konec lanskega decembra so imela tako gospodinjstva pri slovenskih bankah najetih za 8,7 milijarde evrov posojil in za 14,3 milijarde evrov depozitov.

Kje je finančno premoženje Slovencev

Glede na strukturo finančnega premoženja so slovenska gospodinjstva veliko bolj primerljiva z revnimi kot bogatimi državami. Medtem ko imajo prebivalci slednjih premoženje sorazmerno enakomerno razpršeno med depozite, življenjska in naložbena zavarovanja ter delnice, obveznice in vzajemne sklade, v Sloveniji kot najbolj razširjena oblika varčevanja še vedno prevladujejo depoziti.
Poleg depozitov so med Slovenci vse bolj razširjena tudi naložbena zavarovanja in v nekoliko manjši meri vzajemni skladi. Konec minulega leta je skupno število zavarovancev, ki vlagajo v naložbena zavarovanja, že preseglo 430.000, skupni obseg premoženja v naložbenih zavarovanjih pa se približuje meji 800 milijonov evrov. V vzajemnih skladih in investicijskih družbah domačih družb za upravljanje je bilo konec minulega leta sicer zbranih za okoli 2,3 milijarde evrov premoženja, vendar pa je pri tem treba opozoriti, da nasprotno od naložbenih zavarovanj v vzajemne sklade investirajo tudi podjetja in ne le posamezniki. Kakšna je struktura delniških naložb Slovencev, ni natančno znano, po dosegljivih informacijah pa izstopajo predvsem naložbe v domače družbe in delnice družb iz nekdanje Jugoslavije, kamor se je največ sredstev steklo tik pred začetkom svetovne finančne krize.

Večina finančnega premoženja v rokah peščice Zemljanov

Po zadnjih uradnih podatkih največ milijonarjev še vedno prihaja iz ZDA, vse večje število milijonarjev pa zadnja leta prispevajo tudi države v razvoju, predvsem Kitajska, Brazilija in Rusija. Medtem ko so dolarski milijonarji razpršeni po vsem svetu, več kot 90 odstotkov milijarderjev (skupno število se ocenjuje na okoli 1000) prihaja iz Severne Amerike in zahodne Evrope. Vsega okoli 24,2 milijona Zemljanov oziroma 0,5 odstotka svetovne populacije ima po zadnjih podatkih v lasti za kar 69,2 trilijona dolarjev finančnega premoženja, medtem ko se število prebivalcev z od 100.000 do milijona dolarjev finančnega premoženja ocenjuje na okoli 334 milijonov evrov. Povedano drugače, omenjeni dve skupini, ki predstavljata okoli pet odstotkov svetovne populacije, obvladujeta okoli 80 odstotkov svetovnega finančnega premoženja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042423953

zoran13

RAZPRODAJE

Država nemo spremlja razprodaje podjetij s 70.000 zaposlenimi

Mercator, Pivovarna Laško, Abanka Vipa, Banka Celje, Sava, Helios, Cinkarna Celje, Merkur, Viator & Vektor, T-2, Iskra Avtoelektrika, Fructal, Cetis, Adriatic Slovenica, Adria Airways, Žito, SCT, Ljubljanske mlekarne...

To je le nekaj podjetij, za katere lastniki že iščejo kupce ali se bodo prodaje lotili v prihodnjih mesecih. Kdo bodo novi lastniki slovenskih podjetij? V Sloveniji je prostega kapitala zelo malo, zato lahko lastniki, ki so se za prodajo večinoma odločili pod prisilo, računajo na tuje investitorje ali špekulativne kupce. Vsaj za nekatera od podjetij, katerih ekonomski lastniki so zaradi nespametnega zadolževanja v preteklosti dejansko banke, pa bi lahko bili rešitev zasebni skladi za prenovo podjetij, ki naj bi od bank odkupovali zasežene delnice podjetij in ki jih z zamudo snujejo v vladi ter nekaterih bankah.

Pred vrati špekulanti

Za zdaj ni mogoče napovedati, katera podjetja so sploh zanimiva za investitorje, ki jih od investiranja v Slovenijo odvrača tudi neprijazno ekonomsko okolje. Med tiste, za katere se že kaže interes za nakup večinskih paketov delnic, prištevajo zlasti Mercator, Pivovarno Laško (potem ko bi se s prodajo Mercatorja in Dela razdolžila), Helios, Cinkarno Celje, Žito, Iskro Avtoelektriko, Fructal in T-2 (pod pogojem, da se razreši njegovo lastništvo Zvona Ena Holdinga in terjatve Gratela). Večino ostalih podjetij pa čaka kasnejša razprodaja prek insolvenčnih postopkov ali pod prisilo, ko bodo interes zanje pokazali tako imenovani mrhovinarski investitorji, tuji in domači. Zanimivo je, da se v zadnjem času poleg domačih špekulantov, med katere prištevajo zlasti nekatere razvpite stečajne upravitelje in pidovske mogotce, na trgu pojavljajo tudi investitorji iz držav nekdanje Jugoslavije, večinoma z neznanim izvorom premoženja. Ni malo primerov, ko se pojavljajo informacije, da gre v ozadju za ruski kapital sumljivega izvora. Poznavalci razmer opozarjajo, da čakajo na priložnost, da se bodo lahko prek svojih klientelističnih navez in pod ceno dokopali do naložb, za katere ne bo interesa resnih investitorjev. Takšnim lastnikom prodana podjetja pa ne čaka razvoj, ampak izčrpavanje.

TABELA PRODAJ
http://www.dnevnik.si/uploads/articles/tabela%281%29.jpg

Doma malo prostega kapitala

Ob odsotnosti državne strategije, ki bi določila, katere panoge so za državo pomembne, in težavah, s katerimi se zaradi napačnih poslovnih odločitev v zadnjih letih soočajo podjetja, se krepi prepričanje, da so lahko edini resni kupci slovenskih podjetij tuji investitorji. "Če lastnina ne znaš upravljati, jo pač kupi nekdo drug in jo upravlja bolje, seveda glede na svojo korist. Kdo bo podjetja kupil, ne morem ugibati. Vsekakor pa državi pri tem ni treba narediti ničesar. Davkoplačevalci nimamo več denarja za še eno brezupno reševanje domačih podjetij v imenu nekakšnega nacionalnega interesa," ocenjuje dr. Janez Šuštaršič.
Časi za prodajo naložb niso najboljši, meni dr. Aljoša Valentinčič, toda lastniki podjetij so lahko le tisti, ki so sposobni na dolgi rok s kapitalom podpirati podjetje in njegov razvoj. "Slovenska podjetja so se znašla v položaju, ko zaradi preteklih dolgov in prenizke donosnosti, ki jo ustvarjajo v tem trenutku, potrebujejo dodatni kapital ali pa morajo odprodati del naložb. Zelo veliko prostega kapitala na trgu očitno ni, saj bi bilo sicer več javnih prodaj delnic. Torej smo, kot kaže, v fazi prodaje naložb." Na vprašanje, ali se nam glede na pomanjkanje domačega kapitala obeta množična prodaja tujcem, Valentinčič odgovarja: "Najpomembneje je, da podjetja proizvajajo storitve in izdelke za po najboljši možni vrednosti za kupce. Kdo je lastnik, je manj pomembno, razen ko gre za panoge, ki so strateškega pomena za državo."
Da je tudi v Sloveniji še na voljo kapital, ki bi lahko lastniško vstopal vsaj v katere od podjetij, ki se prodajajo, pa meni dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve Group. Vendar obenem opozarja: "Težko boste našli koga, ki bo pokazal kapital. Po drugi strani pa zmanjkuje norcev, ki bi vložili denar, da bi ga nekdo brez spoštovanja interesov lastnikov veselo delil in zapravljal. Če ne spremenimo kulture in našega odnosa do kapitala, ne bo ne domačih ne tujih lastnikov. Problem pa je, da ne bo niti delovnih mest."

Nizka donosnost državnega premoženja

Ključno vprašanje je, ali bi morala država ukrepati vsaj v primerih podjetij, ki imajo pomemben vpliv na celotno gospodarstvo. Pri tem se izpostavlja zlasti Mercator, saj bi bila v primeru njegove prodaje nezaželenemu kupcu lahko ogrožena slovenska živilsko-predelovalna industrija, na katero je vezanih na tisoče delovnih mest.
Različne vlade se več kot desetletje ne morejo odločiti, kaj so strateške panoge. Mnogi ocenjujejo, da je predlagani ukrep vladne službe za evropske zadeve, da mora Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države do junija pripraviti strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki jo bo potrjeval še državni zbor, sicer dobrodošel predlog, toda prepozen. Da je treba način upravljanja državnega premoženja spremeniti, zato da bo država svoje naložbe bolje plemenitila, kažejo že sledeči podatki: Republika Slovenija je v letu 2010 neposredno ter preko Kada, Soda in PDP razpolagala s 144 naložbami v ocenjeni vrednosti dobrih 6 milijard evrov, prihodki proračuna od udeležbe na dobičku javnih podjetij in javnih finančnih institucij, kjer ima država neposredni lastniški delež, so za leto 2010 ocenjeni na nekaj manj kot 63 milijonov evrov, medtem ko naj bi Kad, Sod in PDP skupaj po prvih ocenah za leto 2010 prejeli zgolj 22,6 milijona evrov dividend. Donosnost teh naložb, merjena z dividendami glede na ocenjeno vrednost naložb, tako znaša katastrofalno nizkih 1,4 odstotka.

Kad bi lahko spremenil strategijo upravljanja

Kad v letošnjem letu načrtuje večje prodajne postopke, katere, za zdaj ne razkriva. Vendar ni malo tistih, ki opozarjajo, da bi moral spremeniti način upravljanja svojega portfelja, zato da bo lahko vsako leto zagotovil 50 milijonov evrov pokojninski blagajni. Ravno zato, ker proces preoblikovanja portfelja v zakonodaji ni določen, bi moral Kad spremeniti način upravljanja tako, da sredstev za pokojninsko blagajno ne bi zagotavljal zgolj s prodajo naložb, ampak tudi z boljšo donosnostjo. To bi lahko dosegel z vstopom v nove donosnejše in za državo pomembne naložbe. S tem pa bi Kad v imenu države lahko zagotovil tudi minimalni nadzor nad upravljanjem podjetij, preprečil bi lahko izgubo samostojnosti najpomembnejših podjetij, v katerih danes ni lastnik, in njihovo izčrpavanje. Ob tem ne gre spregledati, da so cene slovenskih podjetij trenutno na nizkih ravneh. Kot primera podjetij, v katerih bi država zaradi njunega pomena morala imeti četrtinski delež, omenjajo nedavno prodano Drogo Kolinsko in Mercator.

"Ne vem, zakaj bi morala država kaj narediti, da bi preprečila razprodajo gospodarstva, glede na to, da beremo, da naj se država v to ne vmešava in da je tujec boljši lastnik. Če pa smem imeti drugačno mnenje: država je drago prodala NKBM, sedaj bi pametna država NKBM poceni kupila nazaj in jo spet prodala, ko bi bile razmere drugačne. To počnejo v ZDA," meni Alenka Žnidaršič Kranjc. Toda glede na politične razmere je težko pričakovati, da bi lahko bilo doseženo politično soglasje, da bi država aktivno posegla v zaščito slovenskih interesov v izbranih podjetjih.

Vlada za zasebne sklade, ki bi prestrukturirali podjetja

V vladi so si zamislili, da bi ustanovili zasebne sklade, ki bi od bank odkupovali zasežene delnice. Skladi, ki bi jih ustanovile banke in zainteresirani vlagatelji, bi nato podjetja prestrukturirali. K upravljanju podjetij naj bi pritegnili tudi tuj kapital, razvojni minister Mitja Gaspari pa pričakuje, da bi odločitev vlada sprejela v aprilu. V prihodnjih dneh naj bi zamisel predstavili tudi GZS in Združenju bank Slovenije.
Že pred dvema letoma, ko so banke Infondu Holdingu in Istrabenzu zasegle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, se je pojavila ideja o ustanovitvi posebne družbe v državni lasti, na katero bi lahko banke prenašale zasežene delnice. V zameno za prenos zaseženih delnic naj bi banke prejele obveznico te državne družbe z državnim poroštvom, ki bi jo lahko zastavile pri ECB in tako pridobile dodatne vire za kreditiranje podjetij. Kad in DSU sta celo že ustanovila Posebno družbo za upravljanje, vendar banke ideji o prenosu deležev na to družbo niso bile naklonjene, zato ni zaživela.

"Nad slovenskim gospodarstvom je prekletstvo, ali naj podjetja kupijo tujci ali domači tajkuni. Že pred dvema letoma sem predlagal, da banke ustanovijo nekakšno slabo banko in vse deleže v podjetjih prenesejo na to družbo, ki bi te deleže upravljala. Nato bi banke postopno brez časovnega pritiska in brez političnega vmešavanja prodajale svoje naložbe. Problem pa je, da na koncu ni nobene druge možnosti, kot da se te naložbe prodajo, vprašanje je le, komu in na kakšen način," je poudaril nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042426291

zoran13

DISKRIMINATORNE TABLICE

/13/...na nekaterih zavarovalnicah so še vedno v uporabi ženske in moške diskriminatorne tablice smrtnosti, ki so v uporabi še iz daljnega leta 1987, kar bi naj končno uskladili z novimi zahtevami iz EU: Idea

21.12.2012

Na zavarovalnicah nič več razlik med spoloma

Sodišče EU je danes presodilo, da morajo zavarovalnice v EU z 21. decembrom 2012 dokončno odpraviti vse razlike v višini zavarovalniških premij in rent, ki so posledica upoštevanja spola kot dejavnika izračuna.

V Slovenskem zavarovalniškem združenju so povedali, da se bodo odločitvi sodišča prilagodili in ustrezno spremenili svoje izračune.

Po novem ne bo smelo biti med zavarovanji moških in žensk nobenih razlik

Direktiva EU o uresničevanju načela enake obravnave moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev prepoveduje vso diskriminacijo po spolu na tem področju, državam članicam pa predpisuje, da najpozneje z 21. decembrom 2007 odpravijo tudi razlike v izračunanih premijah in rentah na področju zavarovalništva in drugih finančnih storitev. A pred leti je članicam EU omogočila, da se odločijo, ali bodo dovolile razlike pri premijah in rentah v primerih nezgodnega, življenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ko je spol dejavnik tveganja na podlagi natančnih in ustreznih aktuarskih in statističnih podatkov.
Direktiva je predvidevala še, da bodo članice po petih letih, torej z 21. decembrom 2012, proučile utemeljenost svoje odločitve glede na najnovejše podatke.
Sodišče EU pa je presodilo, da je odprava diskriminacije med moškimi in ženskami eno od temeljnih načel EU, direktiva pa ne določa jasno, do kdaj lahko države članice dovoljujejo omenjene izjeme in bi jo bilo moč razumeti, da jih lahko dovoljujejo brez časovne omejitve.
Po oceni sodišča tako obstaja tveganje, da bo zakonodaja EU za nedoločen čas dovoljevala izjemo od načela nediskriminacije po spolu, zato je presodilo, da bi uporaba izjeme škodila uveljavljanju načela enake obravnave.
Članice morajo tako izjemo z 21. decembrom 2012 prenehati uveljavljati.
Sodišče EU je sicer o vprašanju odločalo na zahtevo belgijskega ustavnega sodišča, ki je sodišče v Luxembourgu zaprosilo za oceno veljavnosti omenjene izjeme.
Direktor Slovenskega zavarovalnega združenja Mirko Kaluža je za STA povedal, da je tudi v Sloveniji razlikovanje na podlagi spola obstajalo in da je združenje skupaj z evropskimi partnerji sodelovalo pri obrambi upravičenosti dosedanje prakse.
V odzivu na odločitev sodišča pa je dejal, da je bila bolj ali manj pričakovana in da se bodo v slovenskih zavarovalnicah prilagodili in spremenili svoje izračune.
http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Na-zavarovalnicah-nic-vec-razlik-med-spoloma.aspx

zoran13

TVM in STEČAJ

Uprava Tovarne vozil Maribor je vložila zahtevo za stečaj

Uprava Tovarne vozil Maribor (TVM) je danes opoldne na mariborsko sodišče vložila zahtevo za začetek stečajnega postopka, so za STA potrdili na okrožnem sodišču v Mariboru. S tem se bo, kot kaže, le zaključila agonija 140 zaposlenih, ki so s stavko že od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti.

Na začetku leta so delavci družbe Tovarna vozil Maribor imeli mirni protest v Ljubljani in s tem opozorili na svoj položaj. Družba je danes vložila zahtevo za stečaj.

Pojasnil uprave, ki je s tem prehitela zaposlene, saj so ti nameravali to sami storiti v ponedeljek, za takšno odločitev STA ni uspela dobiti, saj naj bi bil direktor Janez Lipuš nedosegljiv. Da so z vloženo zahtevo seznanjeni, pa je za STA potrdil vodja stavkovnega odbora in prvi sindikalist v podjetju Franjo Trojner. Kot je pojasnil, jih je Lipuš osebno že obvestil, da je bila zahteva za stečaj zares vložena.

"Za nas je takšna odločitev uprave dobra, saj bodo šli tako postopki hitreje in smo mogoče pridobili vsaj dva tedna. Res pa je, da to ni noben razlog za veselje, saj smo zaposleni vseeno razočarani, ker smo zelo navezani na podjetje in avtobuse," je dejal Trojner in dodal, da je bilo tudi Lipušu vidno žal, da se je vse skupaj tako izteklo.

Uvedba stečaja, ki jo mora sicer potrditi še sodišče, je bila pričakovana, čeprav je lastnik podjetja, družba Viator & Vektor, še 18. februarja obljubljal, da je našel novega, vendar nerazkritega lastnika. Takrat so sporočili, da so pogodbo z zainteresiranim kupcem že podpisali, a se je to, kot kaže, izkazalo zgolj za zavajanje zaposlenih in javnosti.

Vložitev zahteve za stečaj so popoldne potrdili tudi v Viator & Vektorju. V izjavi za javnost, pod katero sta podpisana Lipuš in glavni izvršni direktor skupine V&V Milan Šajn, sicer niti z besedo ni omenjeno, kje se je zataknilo pri domnevno že sklenjenem dogovoru s kupcem, so pa obžalovali, da so bili pri iskanju ugodne rešitve za mariborsko tovarno neuspešni.

"V prepričanju, da izdelki, znanje, zmogljivosti in naročila, ki jih TVM ima, zagotavljajo uspešno poslovanje, smo si v zadnjih dveh letih od nastopa finančne in gospodarske krize prizadevali, da poiščemo strateškega partnerja oz. kupca tovarne. Pogovori so potekali z različnimi potencialnimi partnerji iz Slovenije in tujine, iskali smo tudi mnoge druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje proizvodnje in razvoj podjetja," so zapisali v V&V in dodali, da so se zaman trudili pridobiti tudi obratna sredstva za proizvodnjo s strani bank, takšna sredstva pa so lastniki zagotavljali tudi sami.

TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dve leti. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko, ki se je nadaljevala vse do danes. Podjetje jim dolguje plači za december in januar, prav tako ni plačalo vseh obveznosti do pokojninske in zdravstvene blagajne in odpravnin že odpuščenim delavcem in prihodnjim upokojencem.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042428342

zoran13

INTERFIN NALOŽBE in MALI DELNIČARJI

Damir Šešet zapušča PFCI in lastništvo Interfina Naložb

Eden od ustanoviteljev Interfina Naložb in član uprave Primorskega finančnega centra Interfin (PFCI) Damir Šešet zapušča eno največjih primorskih finančnih skupin Interfin Naložbe.

Leon Klemše, predsednik uprave in največji lastnik Interfina Naložb

"S 1. aprilom zapuščam upravo PFCI, umikam pa se tudi iz lastništva Interfina Naložb," je za Dnevnik povedal Šešet.

"Dovolj sem imel velikih obveznosti, v zadnjem času pa sem se ukvarjal le še s papirji in raznimi poročanji in veliko manj s samimi posli," je razloge za odstop pojasnil Šešet in dodal, da "nekaj ponudb za novo zaposlitev sicer ima, vendar bo najprej odšel na daljši dopust." V upravi PFCI bo Šešeta zamenjal Peter Mizerit, ki je bil pred tem vodja trgovanja v družbi.

"O izplačilu mojega deleža v Interfinu Naložbah smo se že dogovorili, odkupil pa ga bo nekdo iz skupine," nam je še povedal Šešet, a imena kupca ni želel razkriti, saj gre za poslovno skrivnost. Šešet ima po zadnjih uradnih podatkih v lasti 14,4-odstotni delež Interfina Naložb, enak delež ima tudi predsednik uprave Primorskih skladov Dušan Jereb, po 18 odstotkov delnic pa je v lasti direktorja Interfina Naložb Leona Klemšeta in predsednika uprave holdinga Modra Linija Žarka Ždraliča. Kateri od njih bo oziroma je odkupil Šešetov delež, ni mogoče preveriti, saj delnice Interfina Naložb niso izdane v registru Centralne klirinško-depotne družbe KDD.

Skupina Interfin Naložbe je imela konec decembra 2008 44 milijonov evrov kapitala in 133 milijonov evrov sredstev, v letu 2008 pa je ustvarila 31,8 milijona evrov prihodkov in 1,7 milijona evrov čiste izgube. Največja naložba Interfina Naložb je sicer holding Modra Linija, ki je imel konec minulega leta ob 29,1 milijona evrov kapitala le dobre štiri milijone evrov posojil.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042346915

PREVZEM in IZTISNITEV

Interfin pred dokončnim prevzemom Modre Linije Holdinga

Koprska finančna družba Interfin Naložbe je še pred zadnjo stopničko do dokončnega prevzema Modre Linije Holding in iztisnitve 9600 malih delničarjev.

Konsolidacijo lastništva bodo v Interfinu izvedli kar z družbo za upravljanje Primorski skladi, s katero bodo dokapitalizirali Modro Linijo Holding oziroma jo bo Interfin prodal Modri Liniji Holding in na ta način zbral sredstva za financiranje izključitve malih delničarjev. Uprava Modre Linije Holding, ki jo vodi Žarko Ždralič, je sicer že zaprosila Agencijo za trg vrednostnih papirjev za pridobitev kvalificiranega deleža v Primorskih skladih. Nadzorni svet Modre Linije Holding je v ponedeljek sprejel tudi predlog za povečanje osnovnega kapitala, vendar za zdaj podrobnosti še niso znane.

"Ali bo Modra Linija kupila Primorske sklade ali pa bomo z njimi dokapitalizirali družbo, še ni dokončno dorečeno in je odvisno tudi od odločitve ATVP," je povedal predsednik uprave Interfina in nadzornega sveta Modre Linije Holding Leon Klemše.

"Raje bi videli, da bi delničarji Modre Linije svoje delnice prodali, saj v tem primeru ne bi bili prisiljeni v izredne ukrepe, kot je iztisnitev malih delničarjev," je še pojasnil Klemše, a ob tem dodal, da ima več tisoč delničarjev za manj kot 100 evrov delnic.

Dokončni prevzem Modre Linije Holding je sicer predpogoj za združitev obeh družb, ki jo v Interfinu načrtujejo že več let.

S pripojitvijo Modre Linije bi se namreč opazneje izboljšala finančna struktura Interfina Naložb, ki ima po zadnjih podatkih 62-odstotni delež dolgov v financiranju, medtem ko ima Modra Linija Holding ob 30 milijonih evrov kapitala za le 3,6 milijona evrov posojil.

Lani je Modra Linija Holding ustvarila 1,2 milijona evrov čistega dobička, medtem ko so Interfin Naložbe po besedah Klemšeta leto končale z minimalnim dobičkom.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042429578
http://www.primorski-skladi.si/

MODRA LINIJA HOLDING, d.d., Koper

Objava nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2010
http://seonet.ljse.si/?doc_id=44108

zoran13

KOLEKTOR in MALI DELNIČARJI

Zapiranje lastništva idrijskega koncerna Kolektor

Iz lastništva idrijskega koncerna Kolektor v zadnjem času pospešeno izstopajo mali delničarji, po večini sedanji in nekdanji zaposleni. Kolektor Group pod vodstvom Stojana Petriča je namreč letos izplačal že več deset lastnikov družbe pooblaščenke FMR Holding, ene od ključnih družb iz idrijskega koncerna.

Kolektor Group tako po zadnjih podatkih obvladuje že skoraj 20 odstotkov FMR Holdinga, svoje lastništvo pa skoraj vsakodnevno poveča za nekaj desetink odstotka. Lastniških sprememb v Kolektorju niso želeli komentirati. "Z vašimi vprašanji se obrnite na odvetnico Natašo Luša, ki je pooblaščena za lastniške spremembe v koncernu," so bili kratki. "Kolektor Group želi pridobiti večji paket delnic in prek lastniške povezave okrepiti svoj vpliv v FMR Holdingu," nam je povedala Luša. Večji del delničarjev FMR Holdinga je sicer že pred leti sklenil delničarski sporazum, po katerem ima Kolektor Group predkupno pravico za njihove delnice. Delnice FMR Holdinga v zadnjih letih odkupuje praktično samo Kolektor Group, saj je vstop novih investitorjev v lastništvo FMR Holdinga praktično nemogoč. Delnice FMR Holdinga namreč niso prosto prenosljive, saj mora vsak investitor pred vstopom v lastništvo dobiti tudi soglasje nadzornega sveta, ki ga vodi prav Luša.

FMR Holding je praktično nezadolžen, saj je imel konec leta 2009 ob 7,7 milijona evrov kapitala le milijon evrov finančnih obveznosti. Največja naložba FMR Holdinga je 41,6-odstotni delež družbe FMR, največje posamične lastnice Kolektorja Groupa. Iz podatkov KDD je razvidno, da je FMR Holding pred dnevi hčerinski družbi Kolektorja, družbi Kolektor Silkom, prodal dobro desetino vseh delnic družbe FMR. Tega posla Luša ni želela podrobneje pojasniti. Povedala je le, da so delnice družbe FMR "zamenjali za bolj donosno naložbo".
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042433810

zoran13

GRATIM

Delavci Gratima ostali brez konkretne pomoči sežanske občine

Občina Sežana delavcem podjetja Gratim, ki so ostali brez plač in stanovanja, ni ponudila konkretne pomoči, temveč le koordiniranje pri razreševanju položaja, je po sestanku delavcev in predstavnikov občine za STA pojasnil aktivist gibanja Nevidni delavci sveta Besim Hasančević.

Občina Sežana delavcem podjetja Gratim ni ponudila konkretne pomoči, temveč le koordiniranje pri razreševanju nastalih razmer.

Direktor sežanske občinske uprave Milan Potparič je za STA dejal, da so na srečanju, na katerem so sodelovali še predstavniki tamkajšnjega centra za socialno delo, Karitasa, Rdečega križa, zavoda za zaposlovanje, inšpektorata za delo, upravne enote, policije, sindikata in nevladne organizacije, pod drobnogled vzeli tri stvari.

Za delavce bi bil najboljši stečaj Gratima
Najprej so ugotovili, da podjetje Gratim obstaja samo še na papirju in da ne opravlja nobenih del več, tako da je le še vprašanje, kdaj bo šlo v stečaj, kar bi bilo po Potparičevih besedah za delavce tudi najboljše. Ti namreč plač niso prejeli že od septembra.

Delavci so relativno pasivni
Nato so se udeleženci sestanka pogovarjali o iskanju novih zaposlitev za delavce, pri čemer so ugotovili, da so ti relativno pasivni. Potparič je zato poudaril, da bodo morali aktivno sodelovati pri iskanju novega delodajalca.

Hypo Leasing bo najmanj zaračunal najemnino
Tretja točka sestanka je bila nastanitev delavcev v stanovanjih. Minuli četrtek je podjetje Hypo Leasing nepremičnine že zamenjalo ključavnico enega od treh stanovanj, v katerem so prebivali delavci in je bilo v lasti podjetja Gratim. Kot je povedal Potparič, je Hypo Leasing Gratim obveščal o neplačevanju obveznosti, na podlagi neplačevanja pa nato prekinil pogodbo o finančnem leasingu.

Direktor sežanske občinske uprave je ob tem menil, da bodo delavci, če bodo na sodišče vložili tožbo na začasno odredbo, verjetno uspeli. Obenem jim je svetoval, naj se skušajo osebno dogovoriti s predstavniki Hypo Leasinga, da jim podaljša čas bivanja v stanovanjih za mesec dni ali dva, da bi si v tem času lahko v miru poiskali novo zaposlitev. Če dogovora ne bo, jim bo Hypo Leasing zaračunal najmanj najemnino, je opozoril.

Delavci Gratima so popolnoma odvisni od svojega delodajalca. Živijo namreč v treh apartmajih podjetja, za katerega so delali, za nastanitev pa so mesečno plačevali po 150 evrov. V apartmaju na 50 kvadratnih metrih površin pa prebiva kar 12 delavcev.

Kje so delavci?
Na vprašanje, kje so zdaj vsi delavci Gratima, je Potparič odgovoril, da ni znano. Dodal je, da so nekateri že doma v BiH, da pa občasno pridejo v Sežano, kjer dobijo enkratno denarno pomoč in prehrambene pakete.
V omenjenih stanovanjih jih je po njegovih besedah razmeroma malo, po neuradnih podatkih občine pa ti delavci opravljajo razna priložnostna dela na področju občine in zunaj nje.

Hypo Leasing jih ne bo vrgel na cesto
Medtem so iz Hypo Leasinga sporočili, da so vsi trije apartmaji, ki so bili v leasing najemu pri družbi Gratim, last Hypo Leasinga. "Ker najemnik ni poravnaval svojih obveznosti, smo se prejšnji teden odločili, da prostore prevzamemo, vendar delavcem, ki prebivajo v prostorih, omogočimo nadaljnje bivanje do pridobitve ustrezne rešitve. Predstavnik občine Sežana nam je zagotovil, da se bo v reševanje problema vključila tudi sama občina," so dodali.

"Nikakor ni naš namen izselitev delavcev, še več, pripravljeni smo počakati, da se zadeve uredijo, brez nepotrebnih skrajnih ukrepov.

Zavedamo se težkega položaja vseh delavcev, ki so se znašli v težkem položaju ne po svoji krivdi. Zato ponavljamo, da jih ne nameravamo postaviti na cesto," so tudi zapisali v sporočilu za javnost.
Pojasnili so še, da po njihovih informacijah za bivanje delavcev zadostujeta dva apartmaja, zato je prišlo do premestitve. "V kolikor se izkaže, da dva apartmaja ne zadostujeta, bomo omogočili bivanje tudi v tretjem," so obljubili.

Sicer pa so nekateri od delavcev Gratima, ki vztrajajo v Sežani oziroma v Sloveniji, v nedeljo v Sežani pripravili protestni shod. Hypo banka "s svojim nasilnim dejanjem delavcem onemogoča bivanje v Sloveniji in s tem tudi boj za odvzete pravice", so v pozivu na shod zapisali v civilni iniciativi za boj proti nepravičnosti, neenakosti, zatiranju, diskriminaciji in omejevanju mišljenja Alternativa obstaja.
http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Delavci-Gratima-ostali-brez-konkretne-pomoci-sezan.aspx

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli