 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
 Objavljeno: 15 Dec 2011 13:15 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
 |
|
VARYAG & VARJAG
/13/...po njenem nakupu v letu 1999, so Kitajci že v letu 2002 začeli s prenovo sovjetske vojaške ladje Varyag, ki je tako postala prva kitajska letalonosilka in s tem prav gotovo spreminja geostrateški položaj ter novo pospeševanje oboroževalne tekme, za katero smo mislili, da je že preteklost: 
Kitajska se oborožuje: Satelitske slike plovbe prve kitajske letalonosilke
Ameriško komercialno satelitsko podjetje pravi, da imajo fotografije prve kitajske letalonosilke Varjag. Fotografije so ujeli med vajami v Rumenem morju. Šlo naj bi za prve fotografije plovbe prenovljenega sovjetskega plovila.
Bojna ladja je z preizkusi začela avgusta, kar je sprožilo nove skrbi in ugibanja glede kitajskega kopičenja orožja. Kitajska je v tem trenutku sicer vpletena v nekaj sporov glede teritorialnih voda, predvsem v Južnokitajskem morju.
Stephen Wood, direktor centra za analize pri podjetju DigitalGlobe, je povedal, da so plovilo fotografirali 8. decembra. Testno plovbo letalonosilke v bližini kitajske obale so uspeli fotografirati po zaslugi satelitov, ki jih ima DigitalGlobe v orbiti.
Wood je dodal tudi, da je prepričan, da gre za kitajsko letalonosilko zaradi lokacije in datuma fotografije. Kitajska, ki trdi, da je plovilo namenjeno raziskavam in urjenju, do sedaj še ni komentirala fotografij.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042495680
http://www.digitalglobe.com/
http://www.military-today.com/navy/varyag.htm
VARYAG
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/USNWC_Varyag01.jpg/300px-USNWC_Varyag01.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=BQ-kOsZEpho
http://www.youtube.com/watch?v=BYy5KSUkplQ
http://www.youtube.com/watch?v=vSO7uNNCeko&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=ELeY0cXIELM&feature=related
LETA 2002
http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/0562005/bpictures/Varjag1.jpg
http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/0562005/bpictures/Varjag5.jpg
http://www.sutra.ba/slike/zanimljivosti/varjag.jpg |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 16 Dec 2011 23:44 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
SPARTA
V Rossovem morju v bližini Antarktike je ruska ribiška ladja Sparta udarila v ledenik in 32 mornarjev se bori proti vdiranju vode vanjo, pomoč prihaja šele čez 5 dni.
Ladja, ki je bila splovljena leta 1988 se nahaja okoli 2000 navtičnih milj jugovzhodno od Nove Zelandije in se je zaradi poškodb in vdiranja vode nagnila že za 13 stopinj. Morska voda vdira skozi odprtino, ki je velika meter in pol, neglede na to, da jo posadka nenehoma črpa iz ladje.
Reševalci bodo potrebovali najmanj štiri do pet dni, da bi se prebili do ponesrečene ladje, posadka pa bo morala do takrat preživeti na enem od najnegostoljubnejših mest na svetu. Posadka se je preselila na reševalne čolne in odvrgla odvečni tovor iz ladje, da bi na ta način olajšali reševanje in upošasnili potapljanje ladje.
V bližini ni helikopterjev, tako, da je edini način, da rešijo posadko drugo plovilo. Vse ladje v njihovi bližini pa niso ledolomilci, saj so nekatera same ujete v ledu, edino takšna primerna ladja je San Aspiring, ki bi kot že povedano za pot porabil najmanj 4 dni.
Za sedaj je posadka na varnem, pa tudi temperature so za ta čas, dokaj ugodne, saj je 3 stopinje nad ničlo.
http://www.jutarnji.hr/brod-sparta-zarobljen-u-ledu/993970/
http://www.jutarnji.hr/brod-sparta-zarobljen-u-ledu/993970/?foto=2
http://www.jutarnji.hr/brod-sparta-zarobljen-u-ledu/993970/?foto=3
http://www.jutarnji.hr/brod-sparta-zarobljen-u-ledu/993970/?foto=4
http://www.jutarnji.hr/brod-sparta-zarobljen-u-ledu/993970/?foto=5
http://www.jutarnji.hr/brod-sparta-zarobljen-u-ledu/993970/?foto=6
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Dec 2011 23:57; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 29 Dec 2011 20:44 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
NOVI OTOČEK
Podvodna vulkanska aktivnost je ustvarila celotni otok na površini dela Črnega morja. Ribiči so na tem področju, zahodno od Jemena, pripovedovali o velikih izbruhih lave, a NASA je samo nekaj dni kasneje opazila novi otok, ki se je pojavil med otokoma RUGGED in HAYCOCK.
Še vedno pa ni popolnoma jasno, kako trajen bo novi otok. Trenutno so možni 3 scenariji, da bo ostal v istem stanju kot sedaj, vrnil se bo v morje ali bi se lahko celo spojil s kopnim.
Dokler se tektonske plošče dogovarjajo o usodi novorojenega otoka, se stanovalci ukvarjajo z zelo resnim vprašanjem, saj novega otoka do sedaj še ni nihče poimenoval.
http://www.jutarnji.hr/u-samo-nekoliko-dana-izronio-otok-u-crvenom-moru/996562/
http://www.jutarnji.hr/u-samo-nekoliko-dana-izronio-otok-u-crvenom-moru/996562/?foto=2
Nazadnje urejal/a zoran13 08 Feb 2012 20:01; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 14 Jan 2012 13:48 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
COSTA CONCORDIA
/13/...14.aprila 2012 bo poteklo 100 let od velike tragedije TITANICa, ki je takrat trčil v ledeno goro, kar je obširno opisano že na strani 6 in tam je prikazanih tudi 10 največjih nesreč na morju, saj nam ob teh tragičnih in srhljivih dogodkih, misli vedno bežijo k prizadetim, izčrpanim, premraženim potnikom, ki so preživeli to nočno kalvarijo.
Na ladji je bilo 3216 potnikov in 1118 članov posadke. Po pripovedovanjih je ob 21.30 ugasnila luč, ravno ob času večerje in veliko drugih zabavnih prireditvah, zato je zavladala panika in splošno prerivanje, kako in po najkrajši poti priti do svojega rešilnega jopiča in nato čimprej do višje palube, saj je bila 290 m dolga velikanka, takrat že močno nagnjena. Hkrati so se morali vsi potniki premikati proti palubi, ki je ostala nad vodo in to je v takšnem stanju nagnjenosti ladje, zelo težko in tudi precej tvegano. Vsi preživeli tudi pripovedujejo, da je potekalo reševanje nekaj ur in da so bili nekateri še vedno ujeti v prostorih, na tisti strani ladje, ki se ni potapljala. Poleg tega je bilo oteženo reševanje, saj so iz nekaterih reševalnih čolnov popadali ljudje, tiste na drugi strani, pa sploh niso uporabili, zaradi prevelikega nagiba ladje. Ravno v teh urah so rešili dva južnokorejska mladoporočenca ter poškodovanega ladijskega komisarja:
Pred zahodno obalo Italije je v petek zvečer nasedla ladja za križarjenje, pri čemer so po zadnjih podatkih oblasti umrli trije ljudje, okoli 30 jih je bilo poškodovanih, ni pa še znano, koliko je pogrešanih. Na krovu ladje Costa Concordia je bilo v času nesreče 4229 ljudi, potnike in člane posadke pa so do zgodaj davi prepeljali na varno, piše Slovenska tiskovna agencija.
Vzrok nesreče ladje, ki je v petek okoli 20. ure nasedla blizu otoka Giglio pred obalo Toskane, še ni znan. Ladja se je ob nesreči močno nagnila, kar je močno oteževalo reševanje potnikov. Del 290 metrov dolgega plovila je ostal pod vodo, v njem pa je morda po poročanju medijev ukleščenih več ljudi.
Reševalci so pogrešane iskali vso noč, reševalna akcija pa se nadaljuje tudi danes. Mediji so sprva poročali o šestih smrtnih žrtvah, vendar pa so oblasti število kasneje znižale na tri.
MZZ: Ni znano, da so bili na ladji slovenski državljani
Na slovenskem veleposlaništvu v Rimu nimajo podatkov o tem, ali so bili na ladji v času nesreče slovenski državljani. Na zunanjem ministrstvu v Ljubljani so za STA povedali, da jih italijanske oblasti za zdaj niso obvestile, da bi bili med žrtvami nesreče Slovenci. So pa dodali, da je veleposlaništvo v Rimu v stalnem stiku z italijanskimi oblastmi.
Ladja se je nagnila za 80 stopinj
Nesreča se je zgodila v času, ko so bili potniki na večerji. Na obalo so jih evakuirali z reševalnimi čolni in ladjami, ki so bile v bližini. Reševalna akcija se je zaključila davi ob 2.30.
Italijanski mediji poročajo, da se je ladja po nesreči nagnila za 80 stopinj, na njenem boku pa zija 70-metrska razpoka. Po nekaterih informacijah naj bi v ladjo skozi razpoko vdirala voda.
Costa Concordia je bila na križarjenju po zahodnem Sredozemlju. Izplula je iz pristanišča Savona blizu Genove, na poti pa naj bi se ustavila še v Civitavecchii, Palermu, Cagliariju, Palmi de Mallorca, Barceloni in Marseilleu.
V italijanski ladjarski družbi Costa Crociere, v lasti katere je ladja, so dogodek označili za tragedijo in napovedali, da bodo temeljito preiskali vzrok nesreče.
Costa Concordia je bila zgrajena leta 2006 in je po navedbah družbe Costa Crociere trenutno med največjimi ladjami za križarjenje na svetu. Ima 1500 kabin, v katerih je prostora za 3780 potnikov. Dolga je 290 metrov in široka okoli 40 metrov, ima pa 17 palub, na katerih je med drugim pet restavracij, gledališče, kino in več klubov in diskotek.
http://www.delo.si/novice/svet/italija-v-nesreci-krizarke-vec-mrtvih-in-ranjenih.html
http://24ur.com/novice/svet/v-brodolomu-potniske-ladje-umrlo-sest-ljudi.html
http://www.dnevnik.si/foto/1042502288
http://www.siol.net/novice/svet/2012/01/v_nesreci_ladje_v_italiji_mrtvi_in_ranjeni.aspx
http://www.zurnal24.si/italija-nasedla-krizarka-vsaj-sest-mrtvih-clanek-145764
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--putnici-u-panici-skakali-s-broda--poginulo-najmanje-osam-osoba--nekoliko-nestalo/999935/
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=12
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=13
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=14
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=15
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=16
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=17
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=18
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=19
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=20
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=21
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=22
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=23
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=24
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=25
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=26
http://www.jutarnji.hr/nasukao-se-talijanski-kruzer--poginule-tri-osobe--14-ozlijedeno/999955/?secId=79&foto=27
BEG & REŠEVANJE
Častniki in posadka so bežali in se prerivali s potniki namesto da bi koordinirali reševanje. Zmajkalo je elektrike, preden smo prišli do reševalnega čolna je trajalo dve uri.
Zrinko Huljić, eden od hrvatov na ladji, za hrvaški Novi List
http://www.novilist.hr/Vijesti/Svijet/Troje-poginulih-u-havariji-kruzera-Costa-Concordia-Zapovjednik-i-posada-broda-krivi-su-za-poginule-i-ozlijedene!
http://www.24sata.hr/crna-kronika-news/u-italiji-se-nasukao-kruzer-najmanje-8-ljudi-je-poginulo-249765
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/toscana/articoli/1033929/i-passeggeri-accusano-lequipaggio-della-concordia-assolutamente-incompetenti.shtml
KOMANDANT FRANCESCO SCHETTINO
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/275581/esclusiva-tgcom24-la-foto-di-sarah-scazzi.html?$p=autoplay$i=1$n=1$ck=YXV0b3N3aXRjaCwxLDAsMTIsMjAwLDI3NjA5Nyx0Z2NvbTI0LGNsaXAs
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/toscana/articoli/1033977/naveespertoavaria-o-errore-umano.shtml
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276141/concordia-le-accuse-e-la-difesa.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276215/concordia-il-pm-il-comandante-ha-abbandonato-la-nave.html
http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-16576979
POMOČ
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/275963/costa-concordia-i-primi-soccorsi.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/275982/costa-concordia-le-immagini-dallelicottero.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276009/isola-del-giglio-le-immagini-del-naufragio.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/275996/costa-nuove-testimonianze-dei-naufraghi.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/275984/costa-le-riprese-dallelicottero.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/275964/costa-parla-un-testimone.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/servizio_cronaca/276063/costa-lo-sbarco-dei-naufraghi.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276067/il-nostro-inviato-verso-la-concordia-inclinata.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276120/concordia-la-notte-della-tragedia.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276147/concordia-il-giorno-della-tragedia.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/servizio_cronaca/275970/giglio-le-reazioni-della-costa-concordia.html?$p=autoplay$i=1$n=1$ck=YXV0b3N3aXRjaCwxLDAsMTIsMjAwLDI3NjIxNCx0Z2NvbTI0LGNsaXAs
EDGAR LOPEZ SANCHEZ
»Rešili smo med 500 in 600 ljudi. Z reševalnim čolnom sem od ladje do obale peljal več kot desetkrat, bilo je mrzlo in vetrovni,« je povedal član posadke Edgard Lopez Sanchez in dodal: »Mi smo junaki, člani posadke iz Kolumbije, Hondurasa in Kitajske.«
http://www.delo.si/novice/svet/kapitan-ladjo-zapustil-veliko-prej-kot-zadnji-potnik.html
MLADOPOROČENCA
HYE JIM JEONG in KIDEOK HAN - kabina 303/VIII
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/articoli/1033994/concordia-salvati-i-due-superstiti.shtml
LADIJSKI KOMISAR MANRICO
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276289/il-salvataggio-del-commissario-di-bordo.html
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276608/manrico-e-la-fine-di-un-incubo.html
VESOLJSKA PERSPEKTIVA
http://www.jutarnji.hr/nekada-predivni-kruzer--a-sad----pogledajte-costa-concordiju-iz-svemira-/1000815/
ITALIJANSKI TITANIC
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/bas-poput-titanica--pogledajte-nove-fotografije-potapanja-kruzera/1002534/?secId=79&foto=8
Švetak: Očividci so kapitana videli v družbi simpatičnega dekleta
Jelenko Švetak, strokovnjak za varnost pomorskega prometa na fakulteti za pomorstvo in promet, je prepričan, da je šlo pri nesreči luksuzne ladje Costa Concordia za tipično navigacijsko napako.
Na nasedli italijanski luksuzni križarki našli novo žrtev
Reševalci so v luksuzni potniški ladji Costa Concordia, ki je v petek nasedla in se prevrnila ob italijanski obali, našli še eno truplo, tako da se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na šest.
Zakaj je po vašem strokovnem mnenju prišlo do nesreče na luksuzni potniški ladji Costa Concordia?
Glede na izjave kapitana ladje Francesca Schettina in izjav nekaterih potnikov je šlo za tipično navigacijsko napako. Ob dejstvu, da je Republika Italija ukinila vse srednje pomorske šole in fakultete za pomorstvo in da se bodoči pomorski kader v obliki kratkih tečajev kali pri zasebniku, sem predvideval, da je njihov kader temu podvržen. Sodeč po fotografiji kapitana, predvidevam, da je starejše generacije, kar posledično sicer pomeni, da ima izkušenj dovolj, zato domnevam, da je prišlo do napak pri internem izobraževanju oziroma pri tako imenovanem Bridge Team Manegementu, sistemu, ki prihaja iz letalske industrije, v katerem se odločitev poveljnika najmanj enkrat preveri še pri drugih častnikih. To po eni strani povzroči zmanjšanje avtoritete samega kapitana, po drugi pa pomeni eliminacijo oziroma zmanjševanje negativnih vplivov kapitanove odločitve na varnost same plovbe.
Na fotografijah je vidno tudi, da je stabilizator nepoškodovan, zato bi lahko zaključil, da je šlo za tipični človeški dejavnik oziroma za tip poveljnika, ki se mu je zdelo, da ima toliko znanja in sreče, da se mu nič ne more zgoditi. Šlo je pravzaprav za izigravanje pravil. Poveljnik se je želel čim bolj približati obali oziroma vzhodnemu delu otoka Giglio (zaradi potnikov ali čustvene nestabilnosti – očividci so ga videli v družbi simpatičnega dekleta). Ko je dojel, da je obali preblizu, se je ustrašil in obrnil proti kopnemu (Italiji) in to je lahko edina razlaga za nastanek luknje takoj po stabilizatorju. Zaradi težav pri evakuaciji se je poveljnik odločil za namerno nasedanje. Kapitanovo izjava, da je na oviro naletel pri prvem otoku, fotografije demantirajo, čeprav je tudi mogoče, da v elektronskih navigacijskih kartah ti grebeni niso vrisani. Ker lahko potegnemo več zaključkov, je bolje, da počakamo na analizo vseh podatkov iz zapisovalca podatkov o plovbi, dveh spletnih kamer, ki se nahajajo na sami ladji in eni spletni kameri na otoku Giglio. Zaslišanje poveljnika, predvsem njegovi izgovori, preostalih članov posadke in častnikov, ki so se v tem trenutku nahajali na poveljniškem mostu, bo prav gotovo zelo zanimivo.
Kakšne napake so nastajale pri samem postopku reševanja?
Postopek reševanja zaradi nastale panike ni bil izpeljan pravilno. Izvor panike bi bilo potrebno ustaviti. Tukaj se odpira vprašanje časovnice izvajanja teh vaj. Po mojem mnenju bo potrebno uvesti izvajanje vaj pred izplovitvijo iz pristanišča, kar pa bo seveda povzročilo dodatne stroške, ki jih bodo morala kriti ladijska podjetja. Vaja s takšnim številom potnikov in njena analiza traja tri ure ali več. Vprašanje, ki se postavlja, je tudi, kako bi se potniki odzvali na vajo, češ "plačal sem za užitek, ne pa da me 'gonite po palubi'".
Kakšen je sistem poveljevanja na ladji?
Različen. Na trgovskih ladjah je posadka enojna, na potniških dvojna. Na ladji sta prisotna dva poveljnika, kapitan (Captain) in njegov pomočnik (Staff captain), ki lahko v vsakem trenutku prevzame upravljanje ladje. Poveljnik ladje je odgovoren za varnost ladje, potnikov, posadke, tovora.
Potniki na križarki Costa Concordia so poročali o šifrah Tango Indija in Tango Star, ki so se širile po zvočnikih. Kaj ti dve šifri označujeta?
Različno. Vsako podjetje ima v ogib prekomernemu vznemirjanju potnikov svoje šifre.
Kakšen je potek evakuacije? Kje so shranjeni rešilni jopiči? Ali mora biti število jopičev enako številu potnikov ali mora biti večje (za primer če so na ladji tudi slepi potniki)?
Evakuacija poteka po ustaljenem postopku. Potniki in posadka se po alarmu zberejo na dogovorjenem mestu za izkrcavanje in evakuacija se lahko začne. Število jopičev mora biti skladno s Kodeksom za opremo za reševanje ter preživetje, njihovo število pa za 30 odstotkov presega število potnikov in članov posadke. Vse je odvisno od vrste ladje in njenega področja plovbe.
Kakšen je vrstni red reševanja?
Najprej so na vrsti potniki, in sicer po vrstnem redu: otroci in ženske oziroma družine, šele nato je na vrsti posadka, nato častniki in nazadnje poveljnik ladje.
Zakaj je pravilo, da kapitan zadnji zapusti ladjo?
Poveljnik ladje je odgovoren za varnost ladje in s tega vidika mora najprej poskrbeti, da ladja ostane na površini čim dalj časa, poskrbeti za evakuacijo potnikov in posadke. To pravilo določa 165. člen Pomorskega zakonika.
Reševalci so že našli črno skrinjico. Kakšne informacije hrani in kako lahko pomaga pri rekonstruiranju dogodkov na ladji?
Zapisovalec podatkov o plovbi je obvezen za ladje za križarjenja z bruto tonažo več kot 3000. Vsebuje podatke o lokaciji, datumu, hitrosti skozi vodo ali prekodna, kurzu po girokompasu, zvočne posnetke s poveljniškega mostu, vključujoč obe krili, VHF-radiokomunikacijo, globinomer, glavne alarme, status odprtja vrat, odklon krmila, glavni motor/propeler, manevrske bočne vijake, anemometer oziroma hitrost vetra in smer.
Organizatorji križarjenj: Odpovedi rezervacij (za zdaj) ni
Ker je ladijski turizem priljubljen tudi med Slovenci - teh na krovu Coste Concordie sicer ni bilo - smo med ponudniki tovrstnih aranžmajev preverili vpliv ladijske tragedije na prodajo.
http://www.siol.net/novice/svet/2012/01/svetak_kapitan_ladje_je_verjel_da_se_mu_nic_ne_more_zgoditi.aspx
TITANIC
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276123/concordia-come-il-titanic.html
NESREČA 2008
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/275965/costa-concordia-una-nave-sfortunata.html
http://www.ilmessaggero.it/articolo_app.php?id=44086&sez=HOME_INITALIA&npl=N&desc_sez=
ŠAMPANJEC
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/servizio_cronaca/276062/il-varo-sfortunato-della-costa-concordia.html
NOTRANJOST
http://www.video.mediaset.it/video/tgcom24/da_assegnare/276090/gli-interni-della-concordia.html
Še vedno se spomnim podobnih tragedij ladij Andrea Doria, Achille Lauro, Estonia, saj kljub vsem preiskavam nekatere ostajajo nepojasnjene še vse do danes.
ANDREA DORIA
25.julij.1956 - 1660 potnikov in 46 mrtvih zaradi trčenja druge ladje Stockholm:
http://cruiselinehistory.com/?p=7944
http://www.youtube.com/watch?v=nmSVeTs0syo
http://www.youtube.com/watch?feature=endscreen&v=N_WenN8yWHs&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=22tbQsRV6Mc&feature=related
ACHILLE LAURO
07.oktober.1985 - 450 potnikov
http://www.specialoperations.com/Images_Folder/library2/achille.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/Achille_Lauro
http://www.corriere.it/Primo_Piano/Esteri/2003/04_Aprile/15/achillelauro.shtml
http://www.lastoriasiamonoi.rai.it/puntata.aspx?id=283
ESTONIA
28.september.1994
989 potnikov & 137 preživelih
http://www.youtube.com/watch?v=ATztTvlschw
http://www.youtube.com/watch?v=QWXWoD-7LhE&feature=related
http://www.youtube.com/watch?feature=endscreen&v=9Kx3pIYK9tA&NR=1
DOOLA NO.3
Še ena pomorska nesreča:
Eksplozija na ladji, umrlo pet članov posadke
Na zahodni obali Južne Koreje se je danes zaradi eksplozije na krovu potopila južnokorejska ladja za prevoz goriva. V nesreči je umrlo pet članov posadke, šest je pogrešanih, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila tamkajšnja obalna straža.
http://www.dnevnik.si/foto/1042502359
COSTA ALLEGRA
Na križarki družbe Costa Crociere izbruhnil požar
Na križarki Costa Allegra, ki je plula ob Sejšelih, je izbruhnil požar.
Družba Costa Crociere je na svoji spletni strani objavila seznam potnikov, na katerem je tudi 12 Slovencev. Največ je Italijanov in Francozov.
Po navedbah italijanske obalne straže so požar na ladji družbe Costa Crociere, lastnice nasedle križarke Costa Concordia, že pogasili, okoli 1000 ljudi na krovu pa je na varnem. Po požaru pa ne delujejo več ladijski motorji, zato so s križarke že poklicali na pomoč.
Italijanska obalna straža je sporočila, da so s križarke lokalne oblasti na Sejšelih obvestili, da je prišlo do požara, ko je ladja plula v bližini otoka Alphonse, ki se nahaja okoli 200 milj od Sejšelov.
Požar so pogasili, potniki so na varnem
Po navedbah predstavnika italijanskih obalnih straž Cosima Nicastra je kapitan italijanske oblasti obvestil, da so požar, ki naj bi izbruhnil v bližini ladijskih generatorjev, hitro pogasili, vseh 636 potnikov in 413 članov posadke pa je na varnem in so dobro.
Po požaru pa so se ustavili ladijski motorji, zato je ladja obstala, ostali pa so tudi brez elektrike, zato so s križarke že poklicali na pomoč. Po navedbah Nicastra so na pomoč Costi Allegri že poslali tovorne ladje, ki so se nahajale v bližini križarke, Sejšeli pa so na pomoč poslali motorni čoln, letalo in vlačilce.
Ali bo ladjo sploh mogoče privleči do pristanišča?
Vlačilci pa naj bi ladjo dosegli šele v torek popoldne, po navedbah visokega predstavnika sejšelske vojske pa še ne vedo, ali bo ladjo potem sploh mogoče privleči do pristanišča v sejšelskem glavnem mestu Victoria, kamor je bila križarka tudi namenjena.
Po navedbah sejšelskih predstavnikov razmišljajo tudi o evakuaciji potnikov na otok Alphonse, od katerega je križarka oddaljena okoli 12,5 kilometra.
Nevarnost predstavljajo tudi pirati
Na območju, kjer stoji križarka, so ladje sicer že večkrat napadli pirati, ki pa doslej še niso ugrabljali križark. Po navedbah sejšelskih oblasti so na krovu križarke oboroženi stražarji, kar je standardna praksa na tovrstnih potovanjih. Doslej piratov na območju niso videli.
Na požar se je odzvala tudi lastnica ladje, ladjarska družba Costa Crociere s sedežem v Genovi. Lastnica Costa Concordie, ki je 13. januarja nasedla ob toskanskem otoku Giglio, je sporočila, da na ladji že preverjajo motorje in možnosti za ponoven zagon potrebnih instrumentov. Na ladjo so iz Genove z letalom poslali tudi skupino strokovnjakov.
"Ladja je stabilna in pokonci"
Predstavnik družbe Costa Crociere, kapitan Giorgio Moretti pa je na novinarski konferenci zagotovil, da je ladja "stabilna in pokonci" in da jo "potiskajo tokovi". Dodal je, da bodo vlačilci ob prihodu odločili, v katero pristanišče jo bodo odpeljali.
Po nesreči veliko večje ladje za križarjenje Costa Concordie z 4229 ljudmi, v kateri je življenje izgubili 32 ljudi, so bile proti ladjarski družbi sicer vložene številne tožbe.
http://www.siol.net/novice/crna_kronika/2012/02/na_krizarki_druzbe_costa_crociere_izbruhnil_pozar.aspx
Costo Allegro naj bi v četrtek privlekli do Sejšelov
Ladjo Costa Allegra, ki je v ponedeljek po požaru na krovu obstala v Indijskem oceanu bližini Sejšelov, vlečejo neposredno proti sejšelskemu otoku Mahe
Costa Allegra, ki je v ponedeljek po požaru na krovu obstala v Indijskem oceanu bližini Sejšelov, vlečejo neposredno proti sejšelskemu otoku Mahe, kjer naj bi po navedbah družbe Costa Crociere, ki je lastnica ladje, prispela v četrtek. Po prvotnem načrtu bi se morala ladja v sredo ustaviti na otoku Desroches, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ladjo z okoli tisoč potniki in člani posadke zdaj vleče francoska ribiška ladja Trevignon, ki je prva prišla na pomoč, na poti pa sta tudi vlačilca. Do 188 metrov dolge ladje je že priletel tudi helikopter s hrano in satelitskimi telefoni.
Na največji sejšelski otok Mahe bo ladja predvidoma prispela v četrtek. Ladjo bodo na otoku popravili, potniki pa se bodo odtod vrnili domov, je sporočila družba Costa Crociere, ki je sicer prvotno predvidevala izkrcanje potnikov na otoku Desroches v sredo, a je načrt sedaj spremenila.
Sicer pa so po zagotovilih lastnika ladje potniki, med katerimi naj bi bilo tudi 12 Slovencev, dobro preskrbljeni in so davi dobili hladen zajtrk.
"Vreme je lepo, osebje pa je goste pozvalo, naj si pripravijo prtljago, da bodo pripravljeni na izkrcanje," je v sporočilu še navedla družba.
Zaradi požara, ki so ga uspeli hitro pogasiti, so se ustavili ladijski motorji, zato Costa Allegra ne more sama nadaljevati poti. Požar drugih poškodb na ladji ni povzročil niti ni terjal žrtev. Je pa zmanjkalo elektrike, zato na ladji ne delujejo klimatske naprave.
Na ladji je 636 potnikov iz 25 držav, med katerimi je največ Italijanov in Francozov, pa tudi precej Nemcev, Švicarjev in Avstrijcev.
To je že druga nesreča kakšne od ladij družbe Costa Crociere letos. Januarja je v bližini toskanske obale nasedla ladja Costa Concordia s prek 4000 potniki in člani posadke, v nesreči pa je umrlo najmanj 25 ljudi, sedem jih še pogrešajo.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012022805753636
1 LETO
http://www.jutarnji.hr/costa-concordia-godinu-dana-kasnije/1078141/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/costa-concordia-godinu-dana-kasnije/1078141/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/costa-concordia-godinu-dana-kasnije/1078141/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/costa-concordia-godinu-dana-kasnije/1078141/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/costa-concordia-godinu-dana-kasnije/1078141/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/costa-concordia-godinu-dana-kasnije/1078141/?secId=79&foto=6
http://channel.nationalgeographic.com/channel/episodes/italian-cruise-ship-disaster-the-real-story/video/
http://channel.nationalgeographic.com/channel/explorer/videos/collision-course/
http://channel.nationalgeographic.com/channel/explorer/videos/race-for-survival/
http://channel.nationalgeographic.com/channel/videos/where-were-you/
http://channel.nationalgeographic.com/channel/videos/shipwreck-aftermath/
http://news.nationalgeographic.com/2012/01/pictures/120120-best-space-pictures-179-costa-concordia/#/space179-costa-concordia-cruise-ship-satellite_47255_600x450.jpg
http://channel.nationalgeographic.com/channel/videos/left-in-the-dark/
http://news.nationalgeographic.com/news/2012/01/pictures/120131-best-pictures-favorite-we-love-concordia-penguin-flood-fire/#/best-news-pictures-january-2012-costa-concordia_48032_600x450.jpg
Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jan 2013 23:17; skupaj popravljeno 11 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 04 Feb 2012 22:58 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
SHARDEN
Trajekt zapeljal v pristaniški nasip
Trajekt z 263 potniki, ki je odplul iz pristanišča severno od Rima, je zaradi visokih valov in snežnega meteža zapeljal v pristaniški nasip. Na trajektu je nastala velika razpoka. Na srečo o poškodovanih ne poročajo.
Trajekt z 263 potniki in 53 člani posadke, ki je v petek zvečer odplul iz pristanišča v mestu Civitavecchia severno od Rima, je zaradi visokih valov in snežnega meteža zapeljal v pristaniški nasip. Zaradi tega je na trajektu nastala velika razpoka, nihče od potnikov in članov posadke pa ni bil ranjen.
Trajekt Sharden italijanske ladjarske družbe Tirrenia bi moral odpeljati v pristaniško mesto Olbia na Sardiniji. Po nesreči so ga z vlačilci odpeljali nazaj v Civitavecchio na varno, potnike pa so vkrcali na drug trajekt in so lahko nadaljevali svoje potovanje.
Iz Civitavecchie je na križarjenje odplula tudi luksuzna ladja Costa Concordia, ki je nasedla 13. januarja pred otokom Giglio. Pri tem je umrlo najmanj 17 ljudi, 15 jih še vedno pogrešajo.
http://24ur.com/novice/svet/trajekt-zapeljal-v-pristaniski-nasip.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 09 Feb 2012 00:18 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
QUEEN MARY 2
Razkošno ladjo Queen Mary 2 "potopil" sanitarni pregled
Najpogosteje pluje med Southamptonom in New Yorkom
Ni vse zlato, kar se sveti - razkošna ladja Queen Mary 2, ki velja za "najveličastnejšo čezoceanko vseh časov", je padla na pregledu čistoče sanitarnih inšpektorjev.
Ladjo, ki večji del leta prevaža potnike na čezoceanski poti med Southamptonom in New Yorkom, občasno pa se je z njo mogoče podati tudi na križarjenje po Karibih in do Avstralije, je na začetku junija pregledal britanski center za nadzor bolezni na plovilih, ki skuša omejiti oziroma preprečiti trebušno-črevesne bolezni na križarjenjih.
A lepotica Queen Mary 2 se ni odrezala navdušujoče, saj so strokovnjaki na njenem krovu našli vrsto pomanjkljivosti, na primer "izjemno umazano" vodo in ploščice v bazenu, človeški las v zamrzovalniku in več kemikalij, spravljenih v neposredni bližini prtičkov, papirnatih lončkov in kuhinjskih posod. Ladji so zato namenili skupno oceno 84 točk, da bi bila higiena na njej zadovoljiva, pa bi jih morala nabrati vsaj 86.
Na preizkusu pade redkokatera
Izjemno redko se zgodi, da največje potniške ladje na svetu ne dosežejo zahtevanih higienskih standardov. Zadnji takšen primer sega v februar leta 2010, ko je zasebna ladja Albatross "prilezla" le do 69 točk, zato je še toliko bolj jasno, da si osebje na Queen Mary 2 oziroma njen lastnik, britansko-ameriška ladjarska družba Cunard Line, takšnega spodrsljaja ne bi smel privoščiti. "Že 14 let spremljam sanitarne razmere na ladjah in ta ocena je res neverjetno slaba. Skrbi me, ker sem v poročilu kar petkrat zasledila besedo 'umazan'," je v pogovoru za CNN dejala urednica strani cruisecritic.com Carolyn Spencer Brown.
To se ne bo več ponovilo
Zardeli so tudi pri Cunardu, kjer so poudarili, da je njihov največji ponos do zdaj vedno prejel oceno vsaj 95 od 100 točk. "Tako nizko oceno bi lahko razložili s tem, da so večino pomanjkljivosti odkrili v istem predelu ladje. Zagotavljamo pa vam, da smo higienske razmere nemudoma izboljšali," je sporočila družba.
Da potnikov takšno neugledno poročilo ne bi smelo skrbeti in da naj ne oklevajo, če so se v bližnji prihodnosti nameravali peljati z omenjeno ladjo, meni tudi Spencer Brownova, ki je zatrdila: "Prepričana sem, da bo po tej blamaži Queen Mary postala najčistejša ladja na svetu."
Ladja presežnikov
Queen Mary 2 je ob izdelavi leta 2003 postala najdaljša, najširša in najvišja potniška ladja na svetu, poleg tega pa je imela največjo bruto tonažo - 151.400 ton. Naziv največje sta ji nato vzeli križarki dvojčici ladjarske družbe Royal Caribbean, Freedom of the Seas in Oasis of the Seas. Queen Mary 2 pa še danes ostaja največja čezoceanka (torej ladja, ki potnike prevaža po ustaljenem voznem redu čez Atlantski ocean) na svetu.
http://www.rtvslo.si/tureavanture/prevozna-sredstva/razkosno-ladjo-queen-mary-2-potopil-sanitarni-pregled/260656
http://www.atlanticliners.com/rms_queen_mary_home.htm
http://krisdedecker.typepad.com/photos/uncategorized/2008/06/03/queen_mary_2_tekening.png
http://www.atlanticliners.com/Images/Ship%20Images/Queen%20Mary/The-Queens.jpg
http://wearecunard.com/wp-content/uploads/2010/03/photo-14.jpg
http://www.shipphotos.com.au/blog/wp-content/uploads/2010/08/Queen-Mary2-and-Queen-Elizabeth-2.jpg
http://www.cruisemates.com/images/QM2/Queens%20Room.jpg
http://static.travelmuse.com/docs/artwork/general-articles/queen-mary-2/queen-mary-2-room-full.jpg
http://www.universal-fibre-optics.com/image/projects/by-application/exterior-signage/queen-mary-2/image-1.jpg
AVSTRALIJA
Ena največjih potniških ladij na svetu je prispela v avstralsko pristanišče Freemantle. Ladja, ki je vredna 700 mio€ bo zaplula na prvo potovanje okoli Avstralije. Queen Mary 2 je dolga 345 metrov, široka 41 metrov, visoka 72 metrov. Ima skupno 17 palub od katerih je 13 namenjeno za 3056 potnikov, kolikor je kapaciteta kabin. Njena posadka šteje 1253 članov.
http://www.jutarnji.hr/jedan-od-najvecih-kruzera-na-svijetu-queen-mary-2-krece-na-prvo-putovanje-oko-australije/1005330/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/jedan-od-najvecih-kruzera-na-svijetu-queen-mary-2-krece-na-prvo-putovanje-oko-australije/1005330/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/jedan-od-najvecih-kruzera-na-svijetu-queen-mary-2-krece-na-prvo-putovanje-oko-australije/1005330/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/jedan-od-najvecih-kruzera-na-svijetu-queen-mary-2-krece-na-prvo-putovanje-oko-australije/1005330/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/jedan-od-najvecih-kruzera-na-svijetu-queen-mary-2-krece-na-prvo-putovanje-oko-australije/1005330/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/jedan-od-najvecih-kruzera-na-svijetu-queen-mary-2-krece-na-prvo-putovanje-oko-australije/1005330/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/jedan-od-najvecih-kruzera-na-svijetu-queen-mary-2-krece-na-prvo-putovanje-oko-australije/1005330/?secId=79&foto=7 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 11 Feb 2012 14:09 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
POŽIG ŠKVERA
V Jernejevem kanalu ogenj podtaknjen?
Očitno so Borisu Cepudru v škveru požar podtaknili, škode za 150 tisoč evrov.
Ljubljanski pravnik Boris Cepuder.
Po prvih ocenah je požar vzel okrog 150.000 evrov.
Ostal je le simbol društva Bracera, ki se je v Seči ukvarjalo s prenovo in gradnjo lesenih barkač.
Ob upepeljenem zabojniku se Goraz Šinik tolaži le s tem, da ognjeni zublji niso zajeli borovcev na ploščadi med zabojnikom in nasipom Jernejevega kanala.
»To je bilo jasno opozorilo in maščevanje posameznikov, ker se zavzemam proti pozidavi in za ohranitev krajinskega parka Sečoveljske soline, hkrati pa sem aktiven član civilne iniciative, ki spremlja obnovo piranskega mandrača. Pred tremi tedni sem prejel resno grožnjo, znanec me je opozoril, naj se umaknem iz odvetniškega dela, Seče in piranskega mandrača,« je v nedeljo brez ovinkov novinarskemu kolegu z Dela po sobotnem popoldanskem požaru v popravljalnici in nekdanji ladjedelnici lesenih plovil (domačini ji pravijo škver) na koncu Jernejevega kanala v Seči, v bližini Gostišča Ribič, dejal ljubljanski odvetnik Boris Cepuder.
Dvomov skorajda ni več
Koprski kriminalisti in kriminalistični tehniki, ki preiskujejo vzroke požara, ki je povsem uničil popravljalnico plovil, večje plovilo na popravilu in sosednji zabojnik, v katerem je podjetje Fonda vodilo administracijo in hranilo ribiško ter drugo opremo za urejanje ribogojnice in školjčišč v ribiškem rezervatu Piranskega zaliva, bodo morali raziskati, ali je bil ogenj podtaknjen in koliko so resne grožnje, ki jih prejema Cepuder.
Da je bil ogenj podtaknjen, skorajda ne gre več dvomiti, saj je ob škveru prvič zagorelo že v petek okoli 14. ure, ko so sosedje v manjšem zaboju z odpadki in lesom opazili zublje. Te jim je uspelo pogasiti, preden so zajeli les in opremo popravljalnice. V soboto okoli 10. ure je zagorelo drugič. »Najprej sem zavohal smrad, s sodelavcem pa sva takoj ugotovila, da gori manjša omara ali lesen zabojnik. Ogenj sva poskušala pogasiti s cevjo iz vodovodnega omrežja, ker pa je bila zaledenela, sva prijela vsak svoj vrč in jo zajemala iz morja ter pogasila požar. Cepudra oziroma Buca, kot ga kličemo, sem po telefonu obvestil, kaj se je zgodilo. Odvrnil je, da se bo pripeljal iz Ljubljane in pogledal, kaj se dogaja. Okoli 15. ure pa je zagorelo močneje, škver, plovilo pod lesenim nadstreškom in moj zabojnik so se spremenili v baklo, še posebno ker je ogenj zajel posode z barvami, laki in razredčili,« je povedal Gorazd Šinik, ki v družbi Fonda skrbi za promocijo brancinov in školjk.
Pomagala mu je burja
Domnevni požigalec je za svoje dejanje izbral pravi trenutek, saj je v petek in soboto burja na obali brila s tako močjo, da ni bilo sprehajalcev. Sobotni popoldanski požar je povsem uničil ves les, zabojnik z orodjem in nadstrešnico škvera, pod katero je bila komaj zgrajena (obnovljena) Cepudrova dvojambornica. Zajel in popolnoma uničil je zabojnik, v katerem so bili dva računalnika, hladilnik, nekaj dokumentacije in ribiške opreme, ki so jo uporabljali za delo v ribogojnici in na školjčiščih, ter precej pribora, ki so ga uporabljali za degustacije rib in školjk. »Hvalabogu, ognjeni zublji niso zajeli krošenj in debel starih borovcev na ploščadi med zabojnikom in nasipom kanala, ki dajejo idealno senco, ko imamo degustacije in promocije dobrot podjetja Fonda. Borovci so rastli z Ireno in njenim bratom Leanom, ki vodita družinsko podjetje.
Koprski poklicni gasilci in prostovoljci iz sečoveljskega in piranskega društva so imeli težko delo pri obvladovanju požara. Poleg vode so morali zaradi umetnih mas, lakov, razredčil in bencina uporabiti peno. Na škveru naj bi bilo po prvih ocenah za približno 150.000 evrov škode. Žal je ogenj upepelil skorajda vse orodje, ki je bilo tehniška dediščina in ga je Cepuder skrbno zbiral skoraj tri desetletja, odkar je v Seči popravljal lesene barke.
Po požaru so takoj padli prvi očitki, da Cepuder za svojo dejavnost, popravilo starih bark, ni imel ustreznih dovoljenj. Kot je izjavil, je popravila prevzel leta 1985, dve leti pozneje je dal na občini vlogo za odobritev dejavnosti. Pred leti je piranska občina sprejela prostorski načrt, ki dovoljuje dejavnost škvera, vendar Cepudru dovoljenja še niso izdali.
Groženj deležen že leta 2004
Boris Cepuder je vodil društvo Bracera, ki se je ukvarjalo s popravili starih lesenih barkač in plovil. Po njegovi izjavi naj bi prve grožnje zaradi njegovega prizadevanja za ohranitev celovitosti krajinskega parka Sečoveljske soline prejemal že leta 2004, ponovile pa so se, ko je opozarjal na napake pri prenovi piranskega mandrača. Prepričan je, da za grožnjami stojijo gradbeniški, inšpekcijski in tudi politični lobiji.
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-jernejevem-kanalu-ogenj-podtaknjen
POŽIG
Čigava igra z ognjem?
Potem, ko je minulo soboto zgorel škver v Seči, so danes predstavniki krajevnih skupnosti Piran, Lucija in Portorož, predstavniki društva Bracera, Zavoda Mediteranum, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, vodja škvera Boris Capuder in Irena Fonda iz bližnje ribogojnice javno pozvali zainteresirano javnost, naj na kakršenkoli način pripomorejo k obnovi stare obrtne delavnice, ki je bila namenjena izdelavi, obnovi in vzdrževanju starih plovil. Škoda po požaru je sicer ocenjena na 150 tisoč evrov.
»Še vedno srčno upamo, da je do požara prišlo po spletu nekih nesrečnih naključij, dobro pa se zavedamo, da v tem prostoru že desetletja obstaja tudi veliko tistega drugega, sebičnega, neodgovornega in vulgarnega kapitala, ki bi iz lastnega pohlepa uzurpiral in uničeval kraj, prostor in dediščino, kakor je to naredil že ničkolikokrat,« so zbrani zapisali v javnem pozivu in tako namignili, da bi sobotni požar v Seči lahko bil podtaknjen. Na koprski policijski upravi sicer pravijo, da se zadeva še preiskuje, »torej ne ve se še, kakšen je vzrok,« nam je povedala Anita Leskovec, odgovorna za odnose z javnostmi.
Zoperstavimo se kapitalizmu
Je pa o tem, da je bil požar napad, toliko bolj prepričan vodja škvera Boris Capuder. »Sem oseba, na katero je bil ta napad usmerjen,« je bil jasen na tiskovki in pri tem dodal, da sam prejema grožnje –tudi državnih uradnikov - že več let. »Gre za poskus eliminacije mene kot osebe, ki zastopa šibkejše,« je nadaljeval Capuder, sicer odvetnik in še »Na nas občanih, državljanih je, da stopimo skupaj in se zoperstavimo temu pohlepnemu divjaštvu, ki ga aktualni kapitalizem podpira v vseh možnih oblikah.«
Napad na slovensko identiteto
»Največ težav nastaja zaradi odmika od morja, od naše osnovne kulture,« meni vodja Zavoda Mediteranum Slobodan Simič, ki je pojasnil, da je bil škver v Seči najbolje ohranjen škver v Severnem Jadranu in kontinuiteta prejšnjega škvera iz 17.,16. stoletja. Podporo je izrazil tudi Tadej Brate, upokojenec Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki meni, da gre za napad na slovensko identiteto, »imamo nacionalno identiteto tudi v morjeplovstvu« in namignil, da gre pri vsem tem, lahko celo za mafijski pristop uničiti nekaj, da bi lahko zgradili kaj drugega.
Ohranimo škver
Krajevne skupnosti so že pridobile zagotovilo piranskega župana Petra Bossmana, da vidi vlogo občine v tem, da podpre in hkrati pomaga ohraniti škver tudi po formalnopravni poti. Da se bodo pristojni zavzemali, da na tem prostoru ostanejo tradicionalne dejavnosti, je obljubila tudi podpredsednica KS Lucija Andreja Fatorič. »Ohranimo to, kar so nam zapustili naši predniki,« je pozvala.
DONACIJE
Zato je društvo Bracera že odprlo bančni račun za donacije:
SI 5601290-6450836334, BIC koda Banke Slovenije: BSLJSI2X, s pripisom »za škver Bracera«.
http://www.obala.net/obala/cigava-igra-z-ognjem-56074/clanek
BIG FATHER
http://www.rtvslo.si/odprtikop/big-father/8-12-2009/
DELAVNICA LADJARJI
http://www.ummi.net/index.php?option=com_content&task=view&id=22&Itemid=9
ŠKVER BRACERA
Zbirajo se prispevki za obnovo požganega škvera
KS na območju Pirana in številne civilne organizacije začele zbirati prostovoljne prispevke, s katerimi želijo prenoviti požgani škver v Seči
Društvo Bracera je bilo prejšnjo soboto žrtev požara, ki je povsem uničil dvojambornik, izdelan iz lesa in plastike, delavnico društva z orodjem vred in veliko količino starinskih eksponatov, knjig, načrtov in strokovne literature. Včeraj so društvu izrekle podporo krajevne skupnosti Piran, Portorož, Lucija in številna civilna gibanja.
Požar v obrtni delavnici za izdelavo, obnavljanje in vzdrževanje manjših lesenih plovil v Seči je prejšnjo soboto povzročil za 150.000 evrov škode.
Boris Capuder, upravljalec škvera - obrtne delavnice za izdelavo, obnavljanje in vzdrževanje manjših lesenih plovil v Seči, meni, da je bil požar podtaknjen, škode pa naj bi bilo za najmanj 150.000 evrov.
Približno 50.000 evrov škode je utrpela tudi sosednja ribogojnica Fonda, ki je v škveru imela svoje pisarniške prostore, ki so povsem zgoreli. Do včeraj sicer kriminalisti še niso zaključili preiskave in za zdaj ni mogoče potrditi ali ovreči sumov o požigalcu. Krajevna skupnost Piran od danes zbira donacije, s katerimi si želijo povrniti k življenju škver v Seči, ki je najbolj ohranjena obrtniška delavnica v severnem Jadranu.
"Škver je pravi biser v tem prostoru in tudi če bi ta del povsem pozidali, bi s škverom povečali kakovost ponudbe. Uničiti nekaj takega je barbarizem, nelogično je to, kar se je zgodilo," je dejal Tadej Brate, poznavalec zgodovine tehnike in tehniške dediščine.
Capuder je včeraj še poudaril, da ima škver v Seči status kulturne in arheološke vrednosti republiškega pomena, ni pa še uvrščen kot spomenik lokalnega pomena, vlogo za to pa naj bi podal že leta 1987, zato objekt še ni ustrezno umeščen v občinske prostorske akte. Razlog za to bi po mnenju Capudra in drugih sogovornikov lahko bil tudi v nepremičninskih apetitih na območju kanala sv. Jerneja in okolice Sečoveljskih solin.
Občino je požar razžalostil
Na piranski občini so nam dejali, da jih je požar razžalostil, v bodoče bo treba uradno doreči dejavnosti škvera v Seči in urediti vse formalnopravne dileme. "Domnev ne želimo komentirati, počakajmo, da pristojni organi opravijo svoje delo. Če bodo pristojni organi ugotovili, da gre za namerno dejanje, upamo, da bodo našli in kaznovali storilce. Namerno ali nenamerno uničevanje kulturne dediščine ostro obsojamo," nam je dejala Slavica Tucakov, vodja službe za odnose z javnostjo na piranski občini.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042508937 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 24 Feb 2012 22:01 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
PETICIJA
Avstralskemu ministru za okolje Tony Burke
Prosimo vas, da spremenite Koralno morje v eno največjih morskih naravnih rezervatov na svetu in garantirate za njegovo totalno zaščito ter obenem prepoveste industrijski ulov ter ostale rudniške aktivnosti.
Ob tem se zanašamo na vaš položaj, da boste zaščitili čudovite korale in vse vrste živali v nevarnosti. Tako bo vsakršna finančna izguba, bogato poplačana z ohranjanjem okolja, turizmom in vsemi znanstvenimi prispevki. Prosim, da to moje sporočilo smatrate kot moj prispevek k projektu očuvanja Koralnega morja.
http://www.avaaz.org/it/save_the_coral_sea_4/?cl=1619981610&v=12848
* do 24.02.2012 je peticijo podpisalo že 490.806 državljanov
* do 28.02.2012 je peticijo podpisalo že 568.220 državljanov
* do 05.03.2012 je peticijo podpisalo že 584.489 državljanov
* do 07.03.2012 je peticijo podpisalo že 586.630 državljanov
* do 09.05.2012 je peticijo podpisalo že 600.464 državljanov
* do 29.08.2012 je peticijo podpisalo že 601.615 državljanov
* do 04.05.2013 je peticijo podpisalo že 601.825 državljanov
Nazadnje urejal/a zoran13 04 Maj 2013 21:35; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 08 Mar 2012 18:18 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
MARIN MEDAK
/13/...tisti pogumni Portorožan, ki se je odločil z lastnimi močni preveslati Atlantski ocean. V zgodovini veslanja v smeri vzhod – zahod je bilo zabeleženih 329 poizkusov, od tega jih je bilo 247 uspešnih. Posebna barka je bila zgrajena 2005 v Angliji za veslanje čez severni Atlantik in z njo so odprave postavile dva Guinnessova rekorda. Zgrajena je tako, da se v primeru preobračanja sama vrne nazaj v pravilen položaj. V neurju se posadka zapre v vodotesno kabino, kjer čaka na izboljšanje vremenskih razmer. Na njej so imeli za 60 dni hrane ter vso potrebno opremo za izolirano življenje in vsa popravila na barki. Imeli so tudi težave z našo luško kapitanijo, saj niso mogli registrirati čolna v Sloveniji in so ga nato registrirali v tujini: 
Marin Medak, prvi Slovenec z vesli že čez Atlantski ocean
Za 4700 kilometrov dolgo pot od Kanarskih otokov do Barbadosa so potrebovali dobrih 45 dni
Nasmejani Primorec Marin Medak je v noči na ponedeljek postal prvi Slovenec, ki je preveslal Atlantski ocean. Slovensko-britanska odprava, v kateri so poleg Medaka trije Britanci, Simon, Alastair in Stephen, je za 4700 kilometrov dolgo pot od Kanarskih otokov do Barbadosa potrebovala dobrih 45 dni.
Marin Medak in prijatelji: Simon Osborne, Alastair Humprey in Stephen Bowens.
"Ko pišem ta blog, smo od cilja oddaljeni le pičlih 20 navtičnih milj, v primerjavi z že premaganimi 2580, mala malica," je tik pred koncem na spletni strani odprave TransAtlantik, na kateri so fantje sproti poročali o svojih občutkih med podvigom, zapisal Medak. "Čez dobrih 6 ali 7 ur bodo moje sanje, začete pred tremi leti, dobile epilog. S tem bom zaključil eno poglavje, ki pa bo nedvomno imelo posledice za prihodnost," je dodal.
Marin Medak, Simon Osborne, Alastair Humpreys in Stephen Bowens so veslali 24 ur na dan. Njihov ritem je bil sestavljen iz dveh ur počitka in dveh ur veslanja, nanj pa so se privajali kar nekaj časa. Proti koncu je Simon, ki je veslal v spomin na svojega brata Marka, ki je pri trinajstih letih umrl za levkemijo, na blogu zapisal: "Veš, da je čas za konec, ko... zmanjkuje roza tabletk, na vprašanje 'Deset minut, si buden?' si sposoben odgovoriti: 'Da,' čeprav še spiš, oranžnih obrokov je zmanjkalo in dnevi bežijo v zmedeni medlici dvournih izmen."
Tik pred koncem so čoln odprave TransAtlantik premetavali močan veter in plohe, ki so jim pršile v obraz. A slaba stran nemirnega morja se je izkazala za dobro, ko jih je veter porinil naravnost proti Barbadosu, v enem dnevu pa so naredili največjo razdaljo v 45 dneh (kar 73 navtičnih milj). Čeprav so cilj že skoraj "vohali", kot so se izrazili, se niso sprostili in ovrgli ritma, ki jih je varno pripeljal čez visoke valove, morsko bolezen, zmedena spotikanja, tihe nočne izmene, napete obraze, kaotično eksplozijo opreme v kabini, boleče zadnjice in tudi mnoge lepe trenutke.
"Vzdušje na krovu je sedaj zamišljeno, vsakemu se vidi na obrazu, da premleva pretekle dogodke, in prisežem, da se mi zdi, da nam je tudi malo žal, da zaključujemo avanturo. Ne bi se čudil, če bi kdo od nas potočil tudi kakšno solzico," je dogajanje na barki opisal Marin Medak.
Pogovori med člani odprave so se pogosto vrteli okoli hrane, postelje, prhe, časa, ko bodo prispeli na cilj, in deklet. Glede napovedi časa prihoda je bil najbolj točen Medak, ki je sicer nekaj dni pred koncem večkrat poudaril, da komaj čaka, da si bo privoščil sirov burger. Ko smo ga vprašali, ali je že ugriznil vanj, nam je odgovoril, da so prispeli v tako poznih urah, da za burger še ni bilo časa. Je pa rekel, da so si vsi privoščili svinjska rebrca.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042512812
Marin Medak: bolečo zadnjico so zdravile protibolečinske tablete
Preveslati Atlantski ocean ni mala malica. Doživljaš halucinacije, boli te zadnjica, strašijo te ogromni valovi, sanjaš o hrani in sveži postelji in se poskušaš dokopati do resnice o ženskah. A slovensko-britanski odpravi je uspelo. V 46 dneh so na kopno stopili dvakrat - na Kanarskih otokih in nato na Barbadosu. Marin Medak je tako postal prvi Slovenec, ki je preveslal Atlantik, o ženskah pa ve ravno toliko, kolikor je vedel prej.
VIDEO4700 km veslanja čez Atlantik
Ali ste pričakovali, da boste v 46 dneh že preveslali Atlantik?
Na Kanarskih smo se odločili, da vzamemo s sabo hrane za 52 dni, smo pa pričakovali, da bomo potrebovali okoli 45 dni.
Kaj bi storili, če bi se zgodila kakšna nesreča ali če nekdo ne bi mogel več veslati?
Naša reakcija bi bila odvisna od naravne nesreče. Če bi bila ogrožena življenja, bi takoj poklicali obalno stražo v Falmouth, ki bi nato koordinirala naše reševanje. Če bi se nekdo tako poškodoval, da ne bi potreboval zdravniške pomoči, pa kljub temu ne bi mogel veslati, bi pač na barki opravljaj druga opravila, veslali pa bi preostali trije.
Česa vas je bilo na poti najbolj strah?
Nekajkrat smo imeli take valove, da je bila za kratko cela zadnja kabina pod vodo! Takrat resnično začutiš moč morja, ki je zastrašujoča.
Kateri del telesa vas je najbolj bolel?
Osebno me ni nič bolelo, Al in Steve pa sta imela probleme z zadnjicama in sta drugo polovico poti preživela večinoma na protibolečinskih tabletah.
Kaj ste najbolj pogrešali?
Hrano smo imeli v redu, ni pa bila dovolj raznolika, zato je bila zagotovo hrana predmet poželenja, o katerem smo se največ pogovarjali in o njej tudi sanjali.
Na blogu ste zapisali, da ste se veliko pogovarjali o dekletih. Ste prišli do kakšne globlje ugotovitve o ženskah?
Hehe, tudi po 45 dneh na morju so ženske ostale skrivnostna in zapletena bitja!
Zapisali ste, da ste zaradi ritma: dve uri veslanja, dve uri spanja, pogosto imeli tudi zabavne pogovore in prigode. Katera se vam je najbolj vtisnila v spomin?
Najbolj zabaven je bil Steve. Spomnim se neke noči, ko je Steve, preden je začel svojo izmeno, vprašal Simona, če mora obleči svojo piščančjo obleko!
Ste imeli kakšne halucinacije? Kako je bilo to občutiti/videti?
Tudi halucinacije smo imeli. Al je videl most in stebre. Problem je, ker se ob halucinacijah ponavadi ne zavedaš, da niso resnične. Na srečo ni bilo zapletov in so nam le popestrile življenje.
Če bi se na pot odpravili še enkrat, bi kaj spremenili, delali drugače?
Če bi še enkrat veslal čez ocean, bi drugače zapakiral hrano, da ne bi bila vsak dan ista. Pa tudi nekaj drugih malenkosti, ki pa niso odigrale ključne vloge.
Koliko časa menite, da boste potrebovali za nov podvig? In kakšen bo – če imate že kakšnega v mislih?
Naslednji večji projekt, ki se ga bom lotil, je pisanje diplome na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Za prihodnje avanture pa moram najprej govorit s sponzorji, da vidimo, če smo vsi zadovoljni z opravljenim, potem pa bomo videli, kaj in kako.
Če se zdaj ozrete nazaj na odpravo, kaj menite, da vam je dala?
Odprava mi je dala ogromno. Naučil sem se ročnih spretnosti, spoznal veliko zanimivih ljudi in lahko rečem, da sem postal tudi malo bolj pomirjen in premišljen.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042513479
4700 km
Marin Medak po 4700 kilometrih ''priveslal'' na sprejem v Koper
Marinu Medaku, ki mu je pred dnevi kot prvemu Slovencu uspelo preveslati Atlantski ocean, so danes v koprskem trgovskem centru priredili slavnostni sprejem. Pred mladim avanturistom je zdaj nekaj tednov počitka, nato sledijo priprave na diplomo. Kot pravi, v prihodnje že snuje nov projekt, o katerem pa je zaenkrat še skrivnosten.
Marin Medak, prvi Slovenec z vesli že čez Atlantski ocean
Marin Medak, vodja odprave Tušmobil TransAtlantik, in Bojan Brežnik, direktor marektinga Tušmobila.
Medaka, ki je v navezi s še tremi Britanci v 45 dneh in 13 urah med 12. januarjem in 27. februarjem preveslal 4700 kilometrov dolgo pot med Kanarskimi otoki in Barbadosom, je v koprskem Planetu Tuš pričakala mala množica podpornikov in radovednežev, po nekaj mesecih pa sta ga spet videla tudi starša.
Najtežji del odprave je bila sicer slabost zaradi morske bolezni v prvih dneh - morje je bila takrat precej razburkano -, prav tako so morali spreminjati prvotno začrtano pot, je ob robu sprejema novinarjem pojasnil Medak. Pri njihovem podvigu so četverici veslačev sicer delno pomagali tudi veter in morski tokovi.
Bolj kot sam fizični napor je bilo težko prenašati enolično hrano, a so si tekom odprave jedilnik popestrili tudi z ulovljenimi ribami, je povedal.
Zamisel o poti čez Atlantik je Medak začel gojiti pred tremi leti, že zdaj pa je z mislimi pri naslednjem podvigu. Prav veliko Marin ni razkril, razen tega, da ima zelo rad morje in se bo zato verjetno odločil za nekaj v povezavi z njim, morda spet za veslanje.
Bojan Brežnik, direktor marketinga Tušmobila, ki je bil pokrovitelj odprave, pa je Medaka označil za "slovenskega junaka" in izrazil ponos, da so sodelovali pri projektu preveslanja Atlantika.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042514675
BRAVO FANTJE, PREMAGALI STE ATLANTIK
"Bravo fantje, premagali ste Atlantik": Marin Medak končno v družbi bližnjih
Marina Medaka, ki je v 45 dneh in 13 urah s tremi britanskimi športniki Simonom Osbornom, Steveom Bowensem in Alastarijem Humphreyjsem preveslal 4700 kilometrov dolgo pot čez Atlantik, so včeraj v Kopru pričakali sorodniki, prijatelji in drugi podporniki.
Medak o novih podvigih še razmišlja, ni pa jih želel razkriti, vsekakor pa si bo letos vzel nekaj časa počitka, predvsem zaradi zaključka študija na strojni fakulteti.
http://www.dnevnik.si/novice/prosti_cas/1042514982
JUŽNO SREDOZEMLJE
Uspelo nama je, priveslala sva v Česme na zahodni obali Turčije. Skoraj ne morem verjeti, da je veslaškega dela avanture konec in da čez nekaj dni ne bomo začeli znova.
Tokrat se mi je zgodilo prvič, da sem bil po odpravi brez mešanih občutkov, da si nisem želel še malo. Res sem iskreno srečen, da je konec. Veliko breme se mi je odvalilo od možganov in komaj čakam, da se vrnem domov. V ustaljeno, predvidljivo in vsakdanje življenje.
Odhod iz Monemvasije
Ko sva se z Dimitrosom v petek odpravila iz Monemvasije, sem še enkrat kršil nasvete domačinov. Ko so gradili pristanišče, so ga namreč postavili sila neumno. Valobrana so postavili tako, da se valovi ob močnem vzhodniku začnejo lomiti že pred vhodom v pristanišče in naredijo tolikšne valove, da izplutje ni možno. Ob hujših razmerah pa valovi kot za šalo preskočijo valobrana in se razlijejo v sredino pristana. Pred tremi leti so imeli zaradi tega veliko škode, skoraj vse barke je razbilo ali poškodovalo. Od takrat ob vsakem močnejšem vzhodniku vse ribiške barke odpeljejo v bližnjo, bolje varovano luko.
V pripravljenosti za izplutje sva bila že v zgodaj zjutraj, ker je bil veter ugoden, a valovi so še vedno prihajali z vzhoda in onemogočali izplutje. Z vsako uro so se razmere malenkost izboljšale in po kosilu sem sklenil, da z Dimitrisom odrineva. Kljub temu, da so naju vsi Monemvasijčani svarili, da se ne bova uspela prebiti ven. Če bi bil ciničen, kar tu in tam tudi sem, bi rekel, da so iz barskih stolov valovi res videti nepremagljivi, a če dvigneš rit in se sprehodiš na drugo stran pristanišča, lahko vidiš, da obstaja majhen, približno 20 metrov širok prehod, kjer se valovi, ki se razdelijo na dva dela, ker valobrana nista vzporedna, (skoraj nikoli) ne lomijo in da obstaja pot v svobodo tudi v takšnih razmerah.
Preboj na odprto morje
Dimitris je sedel za vesla, sam pa sem opazoval morje in prevzel krmilo. Da bi zadela tisti ozek prehod, sva se morala pozicionirati ravno prav, ne malo bolj na levo ali desno, ampak točno tja. Pri prvem poskusu mi ni uspelo, zapeljal sem naju preveč proti valobranu in zadnji trenutek sva uspela obrniti nazaj in se pripraviti za ponoven poskus. Tokrat mi je šlo krmarjenje bolje od rok in zadela sva pot, ki sva si jo zamislila. Dimitris je zaveslal na vso moč in jaz sem ga še glasneje spodbujal. V nekaj sekundah sva bila zunaj, na varnem morju in na poti proti Turčiji.
Samo veslanje do turškega mesta Česme ni bilo nič posebnega. Dvakrat po dvanajst ur sva morala biti na viharnem sidru, a je bilo to tokrat luksuz, ker sva imela vsak svojo kabino. Po slabih šestih dneh sva že bila privezana na varnem v marini in nova avantura se je začela. Tista poznana, ki je nisem nič pogrešal, birokracija in papirologija. Med drugim sem moral pridobiti turško davčno številko, ker sem samo tako lahko pooblastil špediterja, da je uredil papirje za izvoz barke. A tudi tega ni neskončno in barka bo slej ali prej s kontejnerjem odšla proti Angliji. Koliko živcev in ur bom do takrat izgubil, pa je še skrivnost.
Marin Medak, ki je že preveslal Atlantik, se je tokrat z Avstralcem Huwom Kingstonom odločil za novo dogodivščino, veslanje po Južnem Sredozemlju. Pot ju je iz Hammameta v Tuniziji vodila na Malto in ju zanesla na Peloponez, kjer je Huw poslovil, Marin pa je veslanje nadaljeval z Grkom Dimitrisom Kokkorisom. Namesto prek Krete in Cipra do Alanye v Turčiji, kot je bil prvoten načrt, sta priveslala v letoviško mesto Česme precej bolj severno. Marin Medak je o vtisih s poti poročal vsak teden, danes v Soboti objavljamo njegov sklepni zapis.
Zahvala ekipi na kopnem
Kot vedno do sedaj, je bil soj luči v medijih obrnjen proti meni. Kar je seveda razumljivo, a za to, da je bila odprava uspešna, so v veliki meri zaslužni tudi drugi. Najprej Jure Jerman, meteorolog na ARSO, ki nam je vsak dan, včasih pa tudi vsakih dvanajst ur, napovedoval vreme in svetoval najboljše rute. Veter je bil največji dejavnik te odprave in brez Jureta ne bi šlo.
Posebna zahvala gre tudi generalnemu sponzorju odprave, družbi ELES. V Sloveniji ni veliko podjetij, ki si upajo podpreti takšne projekte. Večina jih gre po liniji najmanjšega odpora in ne skrenejo niti za ped izven varne cone udobja.
Hvala tudi Tamari Žnidar iz Zabec.net, ki je našo besedo širila po socialnih omrežjih, da smo na tak način mogoče še koga spodbudili, da je začel uresničevati svoje sanje.
Hvala tudi bralcem, ki ste nas spremljali in spodbujali!
MARIN MEDAK
http://www.primorske.si/2015/04/04/Konec-veslanja-in-pot-domov
Nazadnje urejal/a zoran13 05 Apr 2015 13:46; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 23 Mar 2012 22:10 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
PREŽIVEL NAPAD
FOTO: Čudežno preživel napad morskega psa
Deskar je spregovoril o svoji grozi, ko je morski pes v njegovo nogo zaril velike zobe. Glena Folkarda je žival zbila z deske in ga odvlekla pod gladino vode. 3-metrski morski pes oziroma podrobneje morski bik, ki je znan po svoji krvoločnosti do ljudi, je nato Glena izpustil, da bi ga ponovno zagrizel. Takrat je 44-letnik videl priložnost, da si reši življenje.
Uspel je splezati nazaj na desko in z valovi pobegnil na plažo Redhead, severno od Sydneya. Vso pot ga je zasledoval veliki krvoločnež, ki je sledil krvavemu curku.
Ko je prispel na kopno, se je vrgel v pesek in se veselil, da je živ. Naslednje dni je preživel v bolnišnici, kjer se je moral na intenzivni negi dalje boriti za življenje, saj je izgubil veliko krvi. Kljub temu pa je dejal, da na morskega psa ni jezen.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012032305764186
Nazadnje urejal/a zoran13 01 Jun 2012 22:22; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 26 Mar 2012 21:23 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož |
|
|
MARIANSKI JAREK
Marianski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje. Leži na dnu severozahodnega Tihega oceana, vzhodno od Marianskega otočja ( 11°21′N, 142°12′E), v bližini otočja Guam. Jarek je meja med dvema tektonskima ploščama, in sicer tam, kjer se Tihooceanska plošča podriva pod Filipinsko ploščo. Globina 10.911 m pod gladino morja je mnogo večja od nadmorske višine Mount Everesta.
Največja globina jarka je 10.911 m pod morsko gladino. Če vzamemo v obzir bližino ekvatorja, to predstavlja oddaljenost 6366,4 km od središča Zemlje. Arktični ocean, katerega globina znaša 4 do 4,5 km, kar pomeni, da je njegova oddaljenost od središča Zemlje približno 6352,8 km, zato je za 13,6 km bližji središču Zemlje.
Odkrila ga je ladja britanske mornarice Challenger II leta 1951. Po njej se tudi imenuje najglobji del jarka, in sicer Izzivalčevo brezno. Z uporabo odboja zvoka je Challenger II izmeril globino 10.900 m na kraju s koordinatama 11°19′N, 142°15′E. S slušalkami in štoparico so merili odboj zvoka, torej precej preprosto, a za tiste čase precej točno meritvijo.
Leta 1957 je ruska ladja Vitjaz poročala o izmerjeni globini 11.034 m, vendar pa ponovitve te meritve ni bilo, zato sklepamo, da je bila meritev netočna. Kasneje so večkrat merili tudi Japonci, pri tem pa je bila potrjena globina 10.911 m, izmerjena 24. marca 1995. Tlak na dnu Marianskega jarka znaša 1086 barov (108,6 MPa).
23. JANUAR 1960
Batiskaf Trieste tik pred potopom, 23. januar 1960
Neverjeten potop se je zgodil 23. januarja 1960, ko je batiskaf Trieste ameriške vojne mornarice ob 13:06 dosegel dno in izmeril globino 11.521 m, kar je bilo pri kasnejši reviziji popravljeno na 10.916 m. Pilotirala sta ga poročnik Don Walsh in Jacques Piccard. Za balast sta uporabljala železne krogle, za vzgon pa bencin. Bila sta presenečena, saj sta pri dnu opazila neke vrste rib, kot tudi rake. Od takrat sta dno jarka dosegli le še dve plovili, japonski Kaiko leta 1998 in ameriški Nereus leta 2009. Obe sta bili daljinsko vodeni, tako da ostaja Trieste edino plovilo s človeško posadko, ki je doseglo dno.[1]
Viri1.^ (3.6.2009) »Robot sub reaches deepest ocean«. BBC News. Pridobljeno 3.6.2009.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Marianski_jarek
BATISKAF TRIESTE
http://www.bathyscaphtrieste.com/
http://www.history.navy.mil/danfs/t8/trieste.htm
JAMES CAMERON
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/james-cameron-zaronio-na-dno-marijanske-brazde-/1016933/?secId=79&foto=11
https://twitter.com/#!/JimCameron
DEEPSEA CHALLENGER
35813 feet & 10915 m
http://deepseachallenge.com/the-sub/sub-facts/
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=0mBG0LbAoqk#!
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=0mBG0LbAoqk#!
http://www.youtube.com/watch?v=Y2tm40uMhDI&feature=relmfu
http://www.youtube.com/watch?v=mdcru96d_tc&feature=relmfu
http://www.youtube.com/watch?v=BYjyGfRp3F4&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=JkeglSqQMyQ&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=0mKotQs93Dc&feature=fvwrel
MEGALODON
http://www.youtube.com/watch?NR=1&feature=endscreen&v=4zyoLBU4SX8
http://www.youtube.com/watch?feature=fvwp&v=7M0wLGdoS4Y&NR=1
http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=SnuWSafHOc4&feature=endscreen
http://www.youtube.com/watch?v=ZArpca1efh0&feature=related |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
