Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 25 Apr 2019 08:52; skupaj popravljeno 44 krat

***** nadaljevanje s strani 12, 15, 18 in 45 *****

IZRINJANJE MALIH DELNIČARJEV V ADRIATICSLOVENICA d.d. IN KD ŽIVLJENJE d.d. ter OZADJA ZGODBE - 7.del:

PROBANKA & 3.100.000 mio€
Adriaticu Slovenici pri zbiranju denarja za dokapitalizacijo Probanke pomagala tudi prva dama banke Romana Pajenk

Adriatic Slovenica je tik pred iztekom lanskega leta Probanko dokapitalizirala s kar 3,1 milijona evrov in tako prispevala pomemben del k reševanju kapitalske ustreznosti banke, razkrivajo dokumenti, s katerimi razpolagamo na Dnevniku.

Sredstva, s katerimi je Adriatic Slovenica sodelovala pri dokapitalizaciji Probanke, je koprski zavarovalnici pomagala zagotoviti kar predsednica uprave Probanke Romana Pajenk.

Pri vplačilu dokapitalizacijskih delnic je ključno vlogo odigrala kar predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, ki je koprski zavarovalnici dejansko pomagala zbrati sredstva za vplačilo novih delnic Probanke. Tik pred vplačilom novih delnic je namreč Probanka od Adriatica Slovenice, ki je v lasti KD Group, kupila za slabe tri milijone evrov svojih podrejenih obveznic, ki sicer dospejo šele konec leta 2045. Glede na časovno in vrednostno ujemanje obeh poslov (nominalna vrednost paketa obveznic je le 3000 evrov nižja od zneska, ki ga je v dokapitalizaciji vplačala Adriatic Slovenica) tako ni mogoče izključiti, da je Adriatic Slovenica nizko donosne in nelikvidne obveznice Probanke dejansko zgolj zamenjala za delnice Probanke. Sodelovanje Adriatica Slovenice pri dokapitalizaciji Probanke tako še dodatno potrjuje namige, da pomaga dokapitalizatorjem sredstva za vplačilo novih delnic posredno ali neposredno zagotavljati kar Probanka sama.

V prvem krogu dokapitalizacije, ki se je iztekel sredi lanskega novembra, je Probanki uspelo zbrati dobrih devet milijonov evrov svežih sredstev, v drugem krogu je sodelovala zgolj Adriatic Slovenica, do srede februarja pa nameravajo v Probanki zbrati še do največ 2,5 milijona evrov svežih sredstev.
Kot smo minuli mesec razkrili v Dnevniku, je prvem krogu dokapitalizacije za dva milijona evrov novih delnic vplačala tudi Zavarovalnica Maribor, ki je lani sama potrebovala dokapitalizacijo, vse do srede lanskega leta pa je bila med solastnicami zavarovalnice tudi Probanka. Med največjimi dokapitalizatorji Probanke je bila z milijonom evrov družba Bauimex kranjskega podjetnika Srečka Šamperla, ki mu je Probanka že pred desetimi leti pomagala prevzeti Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Le nekaj manj kot milijon evrov delnic je vplačala tudi družba Litostroj Jeklo, ki je v lasti družbe ACMG Miroslava Gnamuša, ki je sedemmilijonsko posojilo za prevzem Litostroj Jekla najel prav pri Probanki. Posojila za menedžerske prevzeme so pri Probanki najeli tudi menedžerji Impola, Železarne Ravne Monter Dravograd in Hidrie, ki so prav tako sodelovali pri dokapitalizaciji Probanke.

Skromno zanimanje za sodelovanje pri dokapitalizaciji Probanke je v veliki meri povezano zlasti z zelo visoko ceno dokapitalizacijske delnice, saj je Pajenkova to določila pri kar 24,9 evra za delnico oziroma le nekoliko manj, kot znaša njena knjigovodska vrednost. Sodeč po dokapitalizacijski ceni delnice bi bila tako vsa Probanka vredna 107 milijonov evrov oziroma le 14 milijonov evrov manj, kot je na borzi vredna nekajkrat večja Nova KBM.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042506895

Pajenkova še išče vplačnike
Dokapitalizacija Probanke se bo uradno zaključila šele 15. februarja, ko poteče tudi končni rok za vplačilo delnic. V prvem krogu zaprte dokapitalizacije, ki se je končal konec septembra, so vlagatelji vplačali za le nekaj več kot sedem milijonov evrov delnic, novembra za 2,1 milijona evrov, decembra pa še za dodatnih 3,1 milijona evrov delnic. Z dokapitalizacijo nameravajo v Probanki skupno zbrati do največ 15 milijonov evrov svežih sredstev. Prvotno so v Probanki dokapitalizacijo sicer želeli zaključiti že v tretjem lanskem četrtletju, vendar je nato uprava banke po naših informacijah najprej znižala prag uspešnosti dokapitalizacije, nato pa še podaljšala rok za vplačilo delnic. Sprva so v Probanki po navedbah naših virov nameravali zbrati okoli 25 milijonov evrov svežih sredstev, vendar jim je nato uspelo prodati Probanko upravljanje. To je za nekaj več kot sedem milijonov evrov kupila družba KBM Infond, ki podobno kot Zavarovalnica Maribor sodi v Skupino Nova KBM. Pri krepitvi kapitala pa je Probanki lani pomagala tudi Pozavarovalnica Sava, ki je od banke za skoraj dva milijona evrov kupila njen manjšinski delež Zavarovalnice Maribor, medtem ko je država samo v prvi polovici lanskega leta v Probanko naložila še dodatnih 50 milijonov evrov depozitov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042500826

527 OBUBOŽANIH

Sindikat: Zavarovalnica zavaja javnost
"To, kar pravijo na zavarovalnici Adriatic, je čisto zavajanje javnosti. Oni so imeli sklenjeno pogodbo z Vegradom, Vegrad pa z delavci. Ko je prišlo do kratkega stika, je Adriatic pisno odpovedal pogodbo Vegradu, delavce pa obvestil, da morajo odslej premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevati sami s položnicami, ki so jim jih pošiljali na dom.

Delavci Vegrada ob stečaju, ko so prejemali odpovedi, še niso slutili, da vseh težav še ne bo konec in da bodo plačevali tudi tisto, za kar so bili prepričani, da je poravnano.

To razumem, ne razumem pa, da Vegrad zneskov, ki jim jih je odtegnil od plač, kar je razvidno tudi iz plačilnih list, ni nakazoval zavarovalnici. In to je stvar Vegrada, ne delavcev, zato ni prav, da zavarovalnica zdaj vlaga izvršbe zoper delavce," pravi Srečko Čater, sindikalist Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na katerega se je obrnilo 527 nekdanjih Vegradovih delavcev, ki so domov prejeli opomine pred izvršbo.

Kot smo poročali včeraj, jih koprska zavarovalnica Adriatic terja za zneske neporavnanega dopolnilnega zavarovanja. Čater dodaja, da gre v tem primeru za čisto poneverbo dokumentov. "Ne eno, temveč 527 poneverb. In pomnožite to z zneski, ki niso bili nakazani zavarovalnici, pa boste videli, za kolikšno vsoto denarja gre. In ta denar je nekam šel, kdo stoji za tem, pa morajo ugotoviti pristojne službe, saj jih davkoplačevalci zato tudi plačujemo," pravi Čater.

"Tudi jaz sem dobil opomin. Gre za nekaj manj kot 300 evrov, saj sem imel preko sebe zavarovano tudi brezposelno ženo. H glavnici pa naj bi bile prištete tudi obresti," nam je dejal Bernard Krivec iz Mislinje, ki je v Vegradu delal 28 let. "Zaposlil sem se takoj po končanem šolanju in bil zaposlen vse do dne, ko je šla firma v stečaj. Veliko sem bil na terenu in po različnih gradbiščih, saj je moje področje varstvo pri delu," pravi Krivec, ki je na srečo našel novo zaposlitev in bo znesek poravnal, a po obrokih.

Dolga pa ne namerava plačati Ivo Marjanovič, ki je zato na zavarovalnico že poslal pritožbo. "Ne vem, zakaj nihče nič ne vpraša o tem Hilde Tovšak in njenih tesnih sodelavcev, ki so prejemali visoke plače in si nagrabili veliko premoženja. To boli. Oni zagotovo nič ne občutijo krize, ker imajo vsega dovolj. Delavci pa še danes iščejo delo in ga ne dobijo. No, tu in tam ga kdo tudi dobi, pa se zgodba ponovi. Delajo pri kakšnem zasebniku mesec ali dva, pa dobijo zato 70 evrov. To je čisto izkoriščanje," je jezen Marjanovič, ki je v Vegradu delal od leta 1978, nazadnje je bil vodja skladišča.

Čater pravi, da zavarovalnici Adriatic velenjski Vegrad zneskov za zavarovanje ni poravnal kar pet mesecev zapored, in sicer za november in december 2009 ter januar, februar in marec 2010.

"V primerjavi s krediti gre v tem primeru za bistveno razliko. Namreč, po kredit je šel vsak delavec sam, na lastno željo in z banko podpisal pogodbo, tu pa je zavarovalnica prišla v Vegrad in sklenila pogodbo z njim, za kar so bili v Velenju deležni tudi izdatnega popusta. In Vegrad se je zavezal, da bo premije tudi plačeval, zato se mi zdi sporno, da zdaj obremenjujejo delavce," še razloži Čater.

A v zavarovalnici vztrajajo, da izpis na plačilni listi še ni potrdilo za plačano premijo, temveč gre za del internega razmerja med delavcem in firmo. Zavarovalnica namreč skladno s pravnimi možnostmi terjatve uveljavlja do obeh, tako do delavcev kot do Vegrada, s prijavo v stečajno maso.
"V primeru, da bomo mi iz stečajne mase prejeli odtegnjene, vendar neplačane premije, bomo terjatve do delavcev sorazmerno zmanjšali," poudarjajo v zavarovalnici Adriatic.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042510441

TOŽBI

Sindikat delavcev in Adriatic Slovenica bi tožili nekdanje vodstvo Vegrada

Sindikat gradbenih delavcev Slovenije priporoča nekdanjim delavcem Vegrada, da se odzovejo vabilu zavarovalnice Adriatic Slovenica za sporazumno rešitev zapletov glede neporavnanih zavarovalnih premij. Na zavarovalnici skupaj s sindikatom proučujejo tudi možnost podaje odškodninske tožbe neposredno proti nekdanjemu vodstvu Vegrada.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica je nekdanjim delavcem Vegrada poslala opomine pred izvršbo zaradi neporavnanih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v mesecih pred stečajem Vegrada, natančneje od januarja 2009 do vključno marca 2010.

Nekdanji Vegradovi delavci, katerih velik del je danes še vedno brez zaposlitve, so zaradi poslanih opominov ogorčeni. Še posebej zato, ker so bili prepričani, da je Vegrad zneske poravnal, kot je to bilo prikazano na njihovih plačilnih listah.

V zvezi s to problematiko so se danes predstavniki Zavarovalnice Adriatic Slovenica sestali s sekretarjem Sindikata gradbenih delavcev Slovenije Oskarjem Komacem. Po sestanku so v skupnem sporočilu za javnost zapisali, da sindikat priporoča delavcem, naj se odzovejo povabilu zavarovalnice za sporazumno rešitev, in sicer naj se za dogovor o poravnavi obveznosti čim prej obrnejo na referente zavarovalnice, navedene v prejetih opominih.

V zavarovalnici zagotavljajo, da bodo vsakega posameznika obravnavali individualno ter ob reševanju posameznega primera upoštevali socialne razmere vsakega delavca. Zavarovalnica vsem prejemnikom opominov ponuja možnost večmesečnega obročnega poplačila zapadlih obveznosti brez obresti.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica zaradi neplačila štirih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje nobenemu izmed zavarovanih delavcev Vegrada ni prekinila zavarovanja in jim je takrat še naprej nudila zavarovanje in tudi krila stroške zdravstvenih storitev.

Ko je Vegrad, ki se je s posebno pogodbo zavezal plačevati premije kot solidarni dolžnik prek odtegljaja od osebnega dohodka, prenehal s plačevanjem premij zavarovalnici, je zavarovalnica takoj začela z obveščanjem o neplačilu premije tako Vegrad, kot vse posamezne zavarovalce. Slednje je nato pozvala, naj nadaljujejo s plačevanjem premije prek položnic.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042510561

ŠE EN MANDAT

Škof na čelu zavarovalnice Adriatic Slovenica še en mandat

Predsednik uprave koprske zavarovalnice Adriatic Slovenica Gabrijel Škof ostaja na položaju še naslednjih pet let. Nadzorniki so mu nov mandat potrdili v sredo, ko so potrdili tudi letno poročilo za leto 2011, v katerem je Adriatic Slovenica zbrala 266 milijonov evrov premije in ustvarila 17,7 milijona evrov čistega dobička.

Škof, ki vodi zavarovalnico od oktobra 2007, v upravi pa mu družbo delata še Matej Cergolj in Jacob Weserlaken, je lansko poslovanje označil za uspešno. To je po njegovih besedah rezultat pozitivnega poslovanja na vseh zavarovalnih področjih, ustreznega upravljanja s tveganji in naložbenih usmeritev, so sporočili iz koprske zavarovalnice.

Druga največja zavarovalnica v Sloveniji je lani zbrala največ premije na področju zavarovanj premoženja, namreč 57 odstotkov vseh. Njen delež na trgu premoženjskih zavarovanj s tem znaša skoraj 15 odstotkov.

V prvih treh mesecih letos je Adriatic Slovenica zbrala skoraj 68 milijonov evrov premij, kar je na podobni ravni kot v enakem obdobju lani, izplačala pa je za 47 milijonov evrov škod. Škodno dogajanje je v tem obdobju zaznamovala februarska orkanska burja, ki je zavarovancem na širšem območju Primorske in delu Notranjske povzročila skoraj 1,4 milijona evrov škode.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042531660

IZČRPAVANJE

KD Group nadaljuje črpanje sredstev iz Adriatica Slovenice

Po enoletnem predahu so v KD Group ponovno deležni zajetnega kupčka dividend svoje ključne naložbe - Adriatica Slovenice (AS). Gabrijel Škof, ki je to sredo dobil nov petletni mandat na čelu AS, jim je moral že včeraj nakazati osem milijonov evrov, najkasneje do konca septembra pa bo moral "najti" še dodatna dva milijona evrov.

V skladu s sklepom četrtkove skupščine AS je KD Group pustil nerazdeljenih še 17,5 milijona evrov bilančnega dobička. "Če bi zavarovalnica celoten bilančni dobiček namenila za dividende, bi lahko prišlo do tveganja, da zavarovalnica ob uveljavitvi direktive Solvency II ne bo mogla zagotoviti potrebnih dodatnih lastnih virov sredstev," sta v utemeljitev predlaganega izplačila zapisala Škof in predsednik nadzornega sveta AS Janez Bojc.

Koliko pozitivnega denarnega toka iz poslovanja je AS ustvarila lani, še ni znano, saj svoja letna poročila navadno objavlja v začetku julija. V letu 2010 ji je sicer upadel za četrtino, na 13 milijonov evrov. Je pa že znano, da je druga največja zavarovalnica v državi zbrala 266 milijonov evrov bruto premije in imela 17,7 milijona evrov čistega dobička.

Čeprav je KD Group na lanskoletni skupščini AS pustil bilančni dobiček nerazporejen, pa ne moremo spregledati drugih poslov, s katerimi je holding Matjaža Gantarja iz AS izčrpal likvidna sredstva. Tako je AS konec lanskega leta od KD Kapitala (hčerinska družba KD Group) kupil slabo polovico družbe Nama. Če ne upoštevamo zadnjega izplačila dividend, je KD Group po naših analizah samo v zadnjih nekaj letih iz AS pobral že blizu 50 milijonov evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042532021

ELEKTRO CELJE

KD Group na Adriatic Slovenico "prenesel" še nelikvidne delnice Elektra Celje

Adriatic Slovenica (AS), ki vse bolj postaja končna postaja nasedlih naložb izgubarske družbe KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja, je od svojega edinega lastnika "prevzela" še večji paket nelikvidnih delnic Elektra Celje.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042537193

TOP 20

ECEG – ELEKTRO CELJE
DVAJSET NAJVEČJIH DELNIČARJEV NA DAN 31.12.2010

1.19.232.978 delnic - 79,50% - REPUBLIKA SLOVENIJA, GREGORČIČEVA 20, LJUBLJANA, SVN ; 2. 518.078 delnic - 2,15% - PROBANKA DD, SVETOZAREVSKA ULICA 12, MARIBOR, SVN ; 3. 461.408 delnic - 1,91% - AMPELUS HOLDING LIMITED, LAMARTINOU 13, LIMASSOL, CYP ;4. 444.040 delnic - 1,84% - GI DAKOTA INVESTMENTS LIMITED, 146 ARCH MAKARIOS III AVE, LIMASSOL, CYP ; 5. 402.818 delnic - 1,67% - VIPA HOLDING DD, KIDRIČEVA ULICA 19, NOVA GORICA, SVN ; 6. 282.703 delnic - 1,17% - SAVA-RE DD, DUNAJSKA CESTA 56, LJUBLJANA, SVN;
7. 268.536 delnic - 1,11% - ISTRABENZ DD, CESTA ZORE PERELLO-GODINA 2, KOPER, SVN ; 8. 200.000 delnic - 0,83% - NLB DD, TRG REPUBLIKE 2, LJUBLJANA, SVN ; 9. 192.429 delnic - 0,80% - KAPITALSKA DRUŽBA, DD, DUNAJSKA CESTA 119, LJUBLJANA, SVN ; 10. 165.818 delnic - 0,69% - CINKARNA CELJE DD, KIDRIČEVA ULICA 26, CELJE, SVN ; 11. 150.000 delnic - 0,62% - HYPO BANK DD, DUNAJSKA CESTA 117, LJUBLJANA, SVN ; 12. 139.949 delnic - 0,58% - DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV STEBER I, SLOVENSKA CESTA 54, LJUBLJANA, SVN ; 13. 114.280 delnic - 0,48% - NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD DD, TRDINOVA ULICA 4, LJUBLJANA, SVN;
14. 102.000 delnic - 0,43% - EPAKTA DOO, FRANKOVO NASELJE 156, ; ŠKOFJA LOKA, SVN ; 15. 89.571 delnic - 0,38% - KAPITALSKA DRUŽBA DD - PPS, DUNAJSKA CESTA 119, LJUBLJANA, SVN ; 16. 88.238 delnic - 0,37% - KAPITALSKA DRUŽBA DD - KSPPS, DUNAJSKA CESTA 119, LJUBLJANA, SVN ; 17. 84.682 delnic - 0,35% - ZVEZA BANK CELOVEC ZOO, PAULITSCHGASSE 5-7, KLAGENFURT, AUT ; 18. 82.652 delnic - 0,35% - POTEZA NALOŽBE DOO - V STEČAJU, ŽELEZNA CESTA 18, LJUBLJANA, SVN ; 19. 62.610 delnic - 0,26% - BOMOR DOO, ŽELEZNA CESTA 14, LJUBLJANA, SVN ; 20. 50.000 delnic - 0,21% - SEMAR DOO, SAVSKA CESTA 10, LJUBLJANA, SVN;

DELNICE SIVEGA TRGA

Spletna stran drugaborza.com je namenjena objavljanju ponudb za nakup in prodajo delnic slovenskih delniških družb, s katerimi se ne trguje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (delnic "sivega trga"). To ni trgovalna platforma, temveč oglasna deska, na kateri lahko zainteresirani prodajalci iščejo morebitne kupce in obratno. Kako se izvajajo nakupi in prodaje delnic na "sivem trgu", je podrobneje opisano tukaj.
Če vam ustreza katera od obstoječih ponudb, kontaktirajte ponudnika na naslov, naveden ob ponudbi in se poizkusite dogovoriti za posel. Za vpis svoje lastne ponudbe pa izpolnite Ponudbo za nakup ali prodajo in jo pošljite na info@drugaborza.com. Pravilno izpolnjene ponudbe bodo najkasneje v dveh tednih vpisane na oglasno desko.
Na naši oglasni deski ne objavljamo ponudb za:
* delniške družbe, katerih delnice niso vpisane v register KDD,
* delniške družbe v likvidacijskem postopku,
* delniške družbe v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave,
* delniške družbe z več kot 90% vseh delnic v lasti enega samega lastnika ali skupine povezanih lastnikov,
* delniške družbe z manj kot 250 delničarji.
Pozivamo vas, da nam pošiljate le ponudbe, o katerih ste že razmislili, da jih želite izvesti. Če si naknadno vseeno premislite, pa nam to takoj sporočite, da bomo ponudbo umaknili. Vsak ponudnik ima lahko sočasno vpisano le eno nakupno in eno prodajno ponudbo za delnice posamezne družbe. Ob prejetju nove ponudbe z enakimi kontaktnimi podatki bomo staro umaknili. Če dejansko želite imeti sočasno vpisanih več ponudb za delnice iste družbe, lahko to storite tako, da v vsaki navedete drugačne kontaktne podatke (npr. enkrat telefon, drugič e-poštni naslov).
Če se ne znajdete v kodah vrednostnih papirjev, zapeljite z miško na kodo in izpisalo se bo ime družbe. S klikom na kodo odprete spletno stran družbe. Če je pri posameznem vrednostnem papirju več ponudb za nakup oziroma prodajo, sta na oglasni deski navedeni najvišja nakupna in najnižja prodajna ponudba, ostale pa so dostopne s klikom na povezavo "globina". S klikom na povezavo "lastniki" si ogledate spisek dvajsetih največjih delničarjev družbe – včasih je ravno med njimi kdo, ki bi želel te delnice dokupiti ali prodati. S klikom na povezavo "POROČILA" (levo zgoraj) pridete do letnih poročil družb in knjigovodskih vrednosti delnic za leta 2004-2008.

Količina: 2000 delnic
Povpraševanje: 1,40 €
Ponudba: 4,50 €
Količina: 11.000 delnic
www.drugaborza.com

KD Življenje ima nove nadzornike

Delničarji zavarovalnice KD Življenje so na predlog solastnika Adriatic Slovenice v ponedeljek razrešili nadzornika Tomaža Butino in Aleksandra Sekavčnika in na njuno mesto imenovali Jureta Kvaternika in Simono Jamnik Čok.

Predlog zavarovalnic – obe sodita v skupino KD – je bil stoodstotno potrjen. Oba prihajata iz KD Group. Skupščina se je še seznanila z odstopom Draška Veselinoviča iz nadzornega sveta.
http://www.finance.si/kd_zivljenje_ima_nove_nadzornike_1_502351

Novi nadzorniki AdriaticSlovenica d.d.

Na zavarovalnici AdriaticSlovenica d.d., so se na skupščini 03.09.2012 najprej seznanili o odstopu dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Janeza Bojca, ki je podal odstop 31.08.2012 ter imenovanje s strani nadzornega sveta za novega predsednika nadzornega sveta Matjaža Gantarja s 01.09.2012. Potrdili so tudi spremembe statuta in tako povečali število članov nadzornega sveta na 8 in sicer 5 članov izvoli skupščina in 3 člani so predstavniki delavcev ter jih imenuje svet delavcev. Skupščina AdriaticSlovenice d.d. je razrešila člana nadzornega sveta Jureta Kvaternika in za pet let imenovala nove člane nadzornega sveta in sicer Aljošo Tomaža in Tomaža Butino. Z dnem vpisa spremembe staruta v sodni register, se za člana nadzornega sveta imenuje še tretjega novega člana Aleksandra Sekavčnika. Od 6.septembra tako deluje NS v sestavi: predsednik Matjaž Gantar, člani Aljoša Tomaž, Tomaž Butina, Aleksander Sekavčnik, Sergej Racman in predstavnika zaposlenih Matjaž Pavlin in Viljem Kopše, tretjega predstavnika zaposlenih, pa mora še izvoliti svet delavcev AdriaticaSlovenice d.d. do 25.09.2012.

www.mladina.si/91520...jaz-gantar
www.mladina.si/92681...cnih-oazah
www.mladina.si/52738...fotoparada
www.mladina.si/52964...k-kd-group

POSLOVNA STAVBA SCT

Poslovno stavbo SCT na Slovenčevi kupila Adriatic Slovenica

Poslovna stavba je bila po treh neuspešnih javnih dražbah prodana za 1,9 milijona evrov

Poslovno stavbo SCT na Slovenčevi ulici v Ljubljani je v stečajnem postopku za 1,91 milijona evrov kupila zavarovalnica Adriatic Slovenica, je razvidno iz ta teden objavljenega zapisnika seje upniškega odbora, ki je prodajo odobril.

Ločitveno pravico na tej nepremičnini ima Nova Ljubljanska banka (NLB), še kaže zapisnik, objavljen na spletni strani Ajpesa.

Na dražbi se je stavba prodajala za štiri milijone evrov
Stečajni upravitelj SCT Leon Benigar Tošič je stavbo na Slovenčevi neuspešno prodajal na treh javnih dražbah, nato pa se je odločil za zbiranje ponudb. Stavba je bila prvič na dražbi konec leta 2011 po izklicni ceni okoli štiri milijone evrov.

Upravitelj je tako po večkratnih poskusih prodal novo nepremičnino iz stečajne mase. Med drugim so bili že prodani poslovni prostori na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je bil sedež SCT, za skupno nekaj manj kot 1,6 milijona evrov, samski dom na Šmartinski cesti v Ljubljani za okoli 800.000 evrov in obrat Brdo za nekaj manj kot tri milijone evrov.
http://www.finance.si/8335525/Poslovno-stavbo-SCT-na-Sloven%C4%8Devi-kupila-Adriatic-Slovenica
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/prostore-sct-na-slovencevi-prodali-za-19-milijona-evrov

BILANČNI DOBIČEK

Bilančni dobiček AdriaticSlovenica d.d. na dan 31.12.2012 znaša 29.464.320,11 €.

Za izplačilo delničarjem (o.p. KD Group d.d.) se nameni 11.000.000 €, najkasneje do vključno 31.01.2013.

Preostali bilančni dobiček v višini 18.464.320,11 € ostane nerazdeljen, odločanje o njegovi uporabi pa se prenese v naslednje leto.
http://www.adriatic-slovenica.si/o-druzbi/letna-porocila/letna-porocila

233.000.000 € na AS

Koprska Adriatic Slovenica (AS) bo v kratkem postala z naskokom druga največja zavarovalnica na domačem trgu. Nase bo namreč prevzela skorajda vse premoženje sestrske družbe KD Življenje in z njim vred za približno 50 milijonov evrov letnih premij iz naslova življenjskih zavarovanj. S tem bo verjetno krepko presegla 15-odstotni tržni delež.

Oddelitev je prejšnji teden potrdila skupščina družbe KD Življenje, z njo pa se je seznanil tudi nadzorni svet, ki mu predseduje Jure Kvaternik. Kot so pojasnili v KD Group, ki obvladuje obe zavarovalnici, so že lani začeli izvajati novo strategijo, na podlagi katere se bodo do leta 2015 preoblikovali iz finančnega v zavarovalniški holding. »Seveda spremembe za uresničevanje te strategije aktivno potekajo, ena izmed njih je tudi začetek uradnih postopkov prenosa portfelja KD Življenja na AS,« so povedali.

AS, ki ima po podatkih iz leta 2012 blizu 400 milijonov evrov bilančne vsote, bo s to operacijo pridobil dobrih 221 milijonov evrov dodatnega premoženja. Veliko večino tega predstavljajo sredstva zavarovancev, s KD Življenja pa se na AS seli tudi 35,6 milijona evrov finančnih naložb. Po drugi strani je KD Življenje ostal brez zgolj slabih šest milijonov evrov kapitala, tako da je po novem povsem brez obveznosti. Po novem ima za 11,7 milijona evrov sredstev, in sicer v obliki programske opreme in licenc, finančnih naložb in z dobrima dvema milijonoma evrov na računu.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/233-milijonov-na-adriatic-slovenico

SO V OLIMPIJSKI FORMI, A VSEENO ODPUŠČAJO

KD Group uresničuje napoved o presežkih

Poletni piš odpuščanj v Adriaticu Slovenici

Osem zaposlenih v AdriaticSlovenici (AS) je te dni dobilo odpovedi iz poslovnih razlogov. Čeprav je KD Group, ki je lastnik zavarovalnice, pred meseci napovedala nekaj presežkov, so naši sogovorniki iz AS presenečeni. Posebej zato, ker naj se odpuščanje ne bi ustavilo pri do sedaj odpuščenih. Koliko ljudi naj bi še izgubilo delo, v vodstvu še ne vedo.

Razlogi za odpuščanje niso v kriznih razmerah, saj zavarovalnica posluje odlično; predsednik uprave Gabriel Škof je pred meseci za PN ocenil, da so v "olimpijski kondiciji". Lani so zbrali za 269,2 milijona € premij in povečali tržni delež na 13,2%, zelo dobro pa jim kaže tudi letos.

V vodstvu družbe so razložili, da k presežkom vodi čedalje večja avtomatizacija in racionalizacija procesov dela in poslovnih postopkov. "Zmanjšujemo obseg zaposlenih, ki opravljajo delo zlasti na administrativnih delovnih mestih. V zadnjem obdobju je zato odpoved iz poslovnega razloga prejelo nekaj sodelavcev, in sicer na različnih lokacijah družbe po Sloveniji, pri čemer gre za manj kot odstotek vseh zaposlenih v družbi," so potrdili in dodali, da so v zadnjem letu tudi zaposlovali, in sicer predvsem zavarovalne zastopnike, ter v razvojnih in strokovnih službah.

Po nekaterih neuradnih informacijah naših sogovornikov iz zavarovalnice, naj bi septembra odpustili še šest zaposlenih, skupaj pa naj bi jih postopno brez službe v Adriaticu Slovenici ostalo 35. V vodstvu družbe teh številk niso potrdili.
Primorske novice; 27.07.2013; Katja Gleščič;
www.primorske.si

01.10.2013

Omenjenega dne je prišlo do uspešnega zaključka postopka oddelitve s prevzemom premoženja družbe KD Življenje d.d. na AdriaticSlovenico d.d., zato je prišlo do povečanja osnovnega kapitala družbe AdriaticSlovenica d.d. iz 40.338.758,14 € na 42.999.529,80 €.

Izdaja dodatne količine delnic prevzemne družbe ADRIATIC SLOVENICA d.d. zaradi izvedbe oddelitve dela prenosne družbe KD ŽIVLJENJE d.d.
SI0021101801 ADZR

ISIN: SI0021101801
Oznaka VP: ADZR
Vrsta VP: Redne delnice
Prva izdaja: 17.10.1996
Matična ali KID št. izdajatelja: 5063361
Izdajatelj: ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d.
Naslov: LJUBLJANSKA CESTA 003A, 6000 KOPER - CAPODISTRIA, SLOVENIA
Ime VP: ADRIATIC SLOVENICA, REDNE
Nominalni znesek: Ni nominalnega zneska - KOSOVNA DELNICA
Skupni nominalni znesek izdaje: Ni nominalnega zneska izdaje - KOSOVNE DELNICE
Število vseh izdanih VP: 10.304.407
Tip VP: Lastniški vrednostni papirji
Imenski / Prinosniški: Imenski
Tip glasovalne pravice: Glasovanje
CFI koda: ESVUFR
Zapadlost zadnje obv.:
Št. imetnikov: 1
Delež tujih imetnikov: 0,00 %
Zajem podatka: 7.10.2013
Št. obvestil izbranega VP:: OBVESTIL: 7
Povezava do RSS izbranega VP

SI0021113350 SZZR

ISIN: SI0021113350
Oznaka VP: SZZR
Vrsta VP: Redne delnice
Prva izdaja: 18.3.2005
Matična ali KID št. izdajatelja: 1964780
Izdajatelj: KD ŽIVLJENJE, zavarovalnica, d.d.
Naslov: CELOVŠKA CESTA 206, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIA
Ime VP: SLOVENICA ŽIVLJENJE, REDNE
Nominalni znesek: Ni nominalnega zneska - KOSOVNA DELNICA
Skupni nominalni znesek izdaje: Ni nominalnega zneska izdaje - KOSOVNE DELNICE
Število vseh izdanih VP: 1.734.750
Tip VP: Lastniški vrednostni papirji
Imenski / Prinosniški: Imenski
Tip glasovalne pravice: Glasovanje
CFI koda: ESVUFR
Zapadlost zadnje obv.:
Št. imetnikov: 2
Delež tujih imetnikov: 0,00 %
Zajem podatka: 7.10.2013
Št. obvestil izbranega VP:: OBVESTIL: 7
Povezava do RSS izbranega VP

ADZR

Osnovni kapital: 42.999.529,80 €
Število delnic: 10.304.507
Nominalna cena delnice: 4,1728 €

Obvestilo št. 166/2013
Dne 02.10.2013 smo v centralni register vrednostnih papirjev vpisali dodatno količino 637.627 delnic prevzemne družbe ADRIATIC SLOVENICA d.d. z oznako ADZR (ISIN koda SI0021101801, CFI koda ESVUFR) zaradi izvedbe oddelitve dela prenosne družbe KD ŽIVLJENJE d.d. (oznaka delnic SZZR, ISIN koda SI0021113350, CFI koda ESVUFR).

Dodatno izdajo delnic prevzemne družbe smo izvršili po menjalnem razmerju:
- za vsake 2,4512921 delnice prenosne družbe je bila izdana 1 delnica prevzemne družbe in sicer v dobro računa delničarja, ki je poleg prevzemne družbe edini delničar prenosne družbe.

Zaradi oddelitve je prevzemna družba povečala osnovni kapital, prenosna družba pa je osnovni kapital zmanjšala, a je število kosovnih delnic prenosne družbe ostalo nespremenjeno.

Po opravljeni izdaji je tako v centralnem registru vpisanih 10.304.407 delnic z oznako ADZR in nespremenjena količina 1.734.750 delnic z oznako SZZR.
http://www.kdd.si/izdajatelji_in_clani/obvestila?snid=4148

NAKUP POZAVAROVALNICE SAVA d.d. - POSR

KD Group prekrižal načrte Adris Grupi

V KD Group očitno ne nameravajo nemo spremljati, kako se rovinjska Adris Grupa in Croatia Osiguranje krepita v lastništvu Save Re. Tako je včeraj Adriatic Slovenica kupila triodstotni delež Save Re, za katerega so se potegovali tudi Hrvati.

Adriatic Slovenica pod vodstvom Gabrijela Škofa je včeraj iz stečajne mase Poteze Naložb kupila 3-odstotni paket delnic Save Re in tako prehitela največjo hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje, ki si že dlje časa prizadeva za nakup tega deleža. Kupnino v višini 4 milijone evrov bo po naših informacijah prejela Gorenjska banka, ki je imela na delnicah vpisano zastavno pravico. Skupina KD Group se je s tem nakupom vpisala na mesto tretjega največjega lastnika Save Re, za državo in hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje.

Največja hrvaška zavarovalnica in njena nova večinska lastnica, rovinjska Adris Grupa, sta po neuradnih informacijah med nekaterimi večjimi lastniki Save Re znova začeli preverjati interes za nakup njihovih delnic. Croatia Osiguranje ima prek fiduciarnega računa Splitske banke v lasti skoraj 10 odstotkov Save Re, po navedbah naših virov pa naj bi hrvaška zavarovalnica in Adris Grupa stali tudi za delnicami, ki so v lasti avstrijske Raiffeisen. Skupaj naj bi torej Adris Grupa in Croatia Osiguranje obvladovali okoli 15 odstotkov Save Re, ta delež pa naj bi si prizadevali še dodatno povečati.

Naložbo v delnice Save Re naj bi v Adriaticu Slovenici sicer obravnavali zgolj kot portfeljsko naložbo, vendar pa bi se to utegnilo tudi spremeniti. Spomnimo, da sta se KD Group oziroma Adriatic Slovenica pred dobrim letom dni potegovala za nakup večinskega deleža Zavarovalnice Maribor, vendar je nato zmagala Sava Re. V KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja svojih ambicij po neuradnih informacijah niso popolnoma opustili in naj bi si želeli bodisi združiti obe zavarovalnici bodisi prevzeti Savo Re.

Sredstev, s katerimi bi financirali prevzem, v KD Group nimajo in bi se morali v tem primeru povezati z zunanjimi investitorji. Pri tem bi lahko računali tudi na švedsko družbo za upravljanje East Capital, ki je že zdaj med pomembnejšimi lastnicami Save Re in kjer naj bi bili prav tako zainteresirani za združitev obeh zavarovalnic. Če bi KD Group uspelo izpeljati ta projekt, bi to brez dvoma rešilo velik del njihovih finančnih težav, saj bi bila združena zavarovalnica veliko bolj zanimiva za katerega od večjih svetovnih zavarovalničarjev.

Obe zavarovalni skupini namreč na letni ravni zbereta okoli 800 milijonov evrov premij, kar je le dobro desetino manj kot Skupina Zavarovalnica Triglav. Z združitvijo Adriatica Slovenice in Skupine Sava Re pa bi nastala deveta največja zavarovalna skupina v vsej srednji in vzhodni Evropi, ki bi obvladovala okoli 17 odstotkov trga na Balkanu. Toda teh ambicij v KD Group vsekakor ne bi mogli uresničiti, če bi Adris Grupa in Croatia Osiguranje lastništvo v Savi Re povečali nad 25 odstotkov. S tem bi lahko namreč Hrvati blokirali vsakršne statutarne spremembe v Savi Re, saj morajo te na skupščini dobiti najmanj 75-odstotno podporo.

Vlada sicer Save Re ni uvrstila na seznam družb, namenjenih privatizaciji. Že v lanski dokapitalizaciji Save Re pa sta Slovenska odškodninska družba in Modra zavarovalnica napovedali, da se nameravata v treh letih umakniti iz lastništva in skupaj s preostalimi večjimi lastniki prodati svoj tretjinski delež. Okoli sedem odstotkov lastništva Save Re je tudi v lasti Nove KBM in Abanke Vipe, ki bosta morali zaradi državne dokapitalizacije te delnice prodati.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/kd-group-prekrizal-nacrte-adris-grupi

STRATEGIJA TRŽIŠČE JV EVROPE

Pri naložbeni strategiji in taktiki je včasih zelo pomemben tudi skupni ter zadani strateški cilj, neke finančne institucije, saj ne gre zanemariti, da je bil sedanji predsednik uprave Pozavarovalnice d.d. Zvonko Ivanušič, svojčas predsednik uprave Kmečke družbe d.d., predhodnice KD Group d.d. ter tudi kasnejši predsednik uprave Slovenice d.d.. Vseskozi pa slovi tudi kot eden soavtorjev prve fond police na zavarovalniškem trgu v Sloveniji ter II.združitve oziroma zadnjih pripojitev, zavarovalnice Maribor d.d., Tilia d.d. k Pozavarovalnici Sava d.d., na slovenskem tržišču.
Takrat ga je Kmečki družbi d.d. nasledil prav sedanji predsednik uprave KD Group d.d. Matjaž Gantar, kateremu je uspelo zasnovati in tudi kasneje uresničiti I. združitev, oziroma pripojitev zavarovalnice Slovenice d.d. ter Adriatica d.d. v sedanjo AdriaticSlovenica d.d., na slovenskem trgu ter skupaj z vzajemnimi skladi ter KD Življenje d.d. oblikovanje I. zavarovalniškega holdinga v Sloveniji.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/kd-group-prekrizal-nacrte-adris-grupi

* dne 10.01.2014 ob 12:04:27 je bil na Ljubljanski borzi izvršen nakup 467.475 delnic POSR za 3.973.537,50 € po ceni delnice 8,5000 €

SLAST DIVIDEND - POSR

Višina bilančnega dobička po stanju na dan 31. 12. 2012 znaša 12.717.998,16 EUR.
Bilančni dobiček je sestavljen iz čistega izida poslovnega leta 2012 v višini 9.604.981,83 EUR, zmanjšan za 4.802.491,75 EUR, kar je razporedila uprava ob sestavi računovodskih izkazov, ter nerazporejenega dobička iz leta 2011 v višini 7.915.508,08 EUR.
Bilančni dobiček v višini 12.717.998,16 EUR ostane nerazporejen.

2014 = izplačilo 30% čistega dobička iz leta 2013

Nadzorni svet družbe se je na svoji 43. seji, 11. 1. 2013, seznanil z izhodišči za dividendno politiko družbe in jih potrdil. Uprava je predlagala izplačilo dividende v letu 2014 v višini 30 % čistega dobička 2013, do leta 2017 pa bi se ta odstotek dvignil na 40 % čistega dobička. Uprava bo pri oblikovanju predloga višine dividende vsako leto upoštevala tudi kriterij ciljne kapitalske ustreznosti.
http://www.sava-re.si/media/objave/dokumenti/2013/SavaRE_27skupscina_Obrazlozitve.pdf

GABRIJEL ŠKOF

"IZ SISTEMA BI NAS VRGLI, KER SE NAS BOJIJO"

"Iz sistema bi nas vrgli, ker se nas bojijo"
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje hočejo ukiniti tisti, ki izkoriščajo zdravstveni sistem in se bojijo nadzora, meni prvi mož Adriatica Slovenice.

V upravi mu družbo dela Nizozemec Willem Jacob Westerlaken. "Želeli smo uvesti stvari, ki so v tujini običajne, zato smo hoteli nekoga, ki je s tem živel. Mobilne aplikacije in sodelovanje s Sparom smo razvijali, ko še ni prišel, je pa dal več vetra v ta jadra," pripoveduje Škof. Pravi, da niso najeli nobene kadrovske agencije, ampak so ga našli kar sami ter se z njim trikrat dobili, da so videli, ali imajo enake cilje in ali se kot ljudje ujamejo. Spomnimo, za iskanje tujih članov uprave je NLB kadrovski agenciji plačevala po skoraj tisoč evrov.
Kaj bi bilo slabše, če bi šlo 28 evrov, ki jih plačujemo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, namesto h komercialnim zavarovalnicam v javno zdravstveno blagajno?
Na kratki rok se ne bi zgodilo nič dramatičnega, razen da bi okrog 500 ljudi čez noč ostalo brez dela in bi bilo toliko manj plačanih davkov in prispevkov. Vprašati pa se je treba tudi, kaj bi s tem pridobili. Ministrica je v odstopni izjavi trdila, da za svoj obstoj porabimo 50 milijonov evrov. Gre za več kot pol manj, druga polovica gre nazaj v sistem. Participiramo pri vzdrževanju zdravstvene kartice, pri informacijskem sistemu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), delamo pa po zavarovalniški zakonodaji. ZZZS nikoli ne razlaga, da izterjavo zanje opravlja Durs in da s tem nimajo nobenega stroška. Samo Fakin je zadnjič za vaš časopis izjavil, da bi uvedel položnice. Ali sploh ve, koliko jih ni plačanih in koliko stane izterjava? Prihranek bi bil maksimalno od 20 do 25 milijonov evrov, drugo so stroški, ki že danes obstajajo.

Če gre samo za 25 milijonov evrov, kaj je po vašem mnenju pravi razlog, da želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje?
"Hajka" proti dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju izvira iz nerazumevanja sistema. Tisti redki, ki ga razumejo, pa imajo od sistema velike koristi in želijo javno mnenje uporabiti tako, da bi odstranili potencialno nevarnega nasprotnika iz javnega zdravstvenega sistema. Z enim ZZZS se z lahkoto ... uskladijo in sistem izkoristijo v svoj prid. Če se kdo zna z dobavitelji pogajati in znižati cene, smo to zavarovalnice. Kako, mislite, da delujemo na drugih področjih, kot so premoženjska, avtomobilska in osebna zavarovanja? Za vsak avto vemo, koliko stane posamezni vijak, katera je najboljša cena in koliko je strošek ure popravila – to so stvari, ki jih redno preverjamo.

Kakšen nadzor pa imate na področju zdravstva?
ZZZS nam ga prepoveduje, ker ne smemo razpolagati z osebnimi podatki.

Če sem vaš zavarovanec, torej ne veste, koliko plačate zame?
To že vemo, ampak drugih podatkov pa ne moremo preveriti. Če moškemu predpišejo ginekološko terapijo ali tablete za menstrualne težave ali če je bil opravljen prevoz štirih oseb, pa nam ga poskušajo zaračunati za vsako posebej, to ugotovimo. Take nadzore lahko opravimo, vendar bi morali imeti možnost popolnega nadzora nad sistemom.

Nekoč so me poučili, da račun, ki mi ga bolnišnica pošlje domov, nima nobene zveze s tem, kaj bolnišnica zaračuna ZZZS. Kako vi plačujete?
Dobimo seznam storitev, ki jih je potrdil ZZZS, in če je kritje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 20 odstotkov, moramo to plačati. Če je pet, pet, in če je 95, 95. Nimamo se pravice spustiti v globino in preveriti, ali so bile te storitve res izvedene in ali je to, kar je na seznamu, treba nuditi pacientu. Če bi lahko, bi bili zdravstveni zavodi prisiljeni drugače ravnati.

Pa nadzor opravi ZZZS?
Na žalost tudi ZZZS teh potencialov ne izkorišča. Kot je napisal Alojz Ihan, gre za sistem dogovornega prenosa sredstev, kar me spominja na samoupravni socializem. ZZZS se zelo rad pohvali, da imajo zelo nizke stroške poslovanja, štiri odstotke. V Evropi ni primerljive ustanove, ki ima ta strošek pod sedem odstotkov, pa tudi precej večji je. Zakaj? Če hočeš imeti dober sistem nadzora, to nekaj stane, ampak ta strošek je zanemarljiv v primerjavi s koristmi, ki jih prinese. Tega se marsikateri lobi boji pri zavarovalnicah, zato nas želijo izriniti iz sistema.

Kaj bi bil največji problem, če bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje?
Kadar javni zdravstveni blagajni zmanjka denarja, del stroškov zdaj preprosto prevalijo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj sistemskih ukrepov niso sposobni narediti. Tisti, ki bi ga radi ukinili, naj povedo, kaj bodo ukrenili, ko bo zmanjkalo denarja, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa ne bo več. Kako bodo preprečili, da ne bo treba storitev doplačevati iz lastnega žepa? Potem bodo prisiljeni plačevati tudi ostareli, bistveno več, kot zdaj plačujejo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Strošek bodo prevalili na bolnike in potem bo enkrat počilo. Nato bodo pa lahko normalno uredili sistem, da bodo možna zavarovanja. Če se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine in košarica ostane enaka, bo moral to nekdo plačati, le vir financiranja se bo drugače razporedil. Če bo šlo za dajatev iz bruto plač, bodo morali mladi in zdravi plačevati bistveno več, starejši, ki ne prejemajo plač, pa nič. Mi bi radi dosegli nadgraditev zavarovanja, tako da bo omogočen nadzor, da bo sistem začel delovati po poštenih ekonomskih principih.

Ampak kaj konkretno predlagate?
Košarico storitev je treba razdeliti na dva dela. En del naj bo v celoti pokrit z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, drugi pa naj bo v celoti krit samo z dopolnilnim, brez ZZZS. Potem bomo že znali poskrbeti, da bodo dobavitelji ekonomični in učinkoviti. Če bo treba, bomo imeli tudi svojo bolnišnico ali druge ustanove, ki bodo ponujale te storitve, če bodo delale bolje ter bolj kakovostno in učinkovito kot druge.

Koliko ljudi je odšlo od vas, ko je Vzajemna vrnila 15 evrov letne premije?
Ni omembe vredno.

Kakšna zdravstvena zavarovanja bi se izplačalo ponuditi, če bi ukinili dopolnilno?
Precej jih ponujamo že zdaj, pri drugih zdravstvenih zavarovanjih imamo vsaj polovični tržni delež. Imamo zavarovanje za težke bolezni in operacije, za moške in ženske rake ...

Koliko ljudi se odloča za ta zavarovanja?
Več kot 30.000.

Kaj pa je najzanimivejše – čakalne dobe?
Stvari se spreminjajo. Čakalne dobe smo dali na trg šest, sedem let nazaj, zdaj tega aktivno ne ponujamo več. Bili so odzivi, a ne zavarovancev, temveč politike, češ da to ni pošteno. Tega ne razumem.

Torej preskočiti vrste z zavarovanjem ni pošteno, prek zvez pa?
Včasih se vedemo kot v Združenih državah Amerike. Vemo, kakšne probleme imajo z drogami, po drugi strani pa moraš imeti steklenico piva v vrečki, sicer te aretirajo. Oči si zatiskamo pred nečim, kar je, kar ruši sistem, ko pa poskušaš to urediti, so vsi proti temu. Bolje je torej poklicati znanca v univerzitetnem kliničnem centru, naj mi uredi pregled prek vrste, kot pa da to plačam ter javno in pregledno financiram storitev.

Bi se lahko pri vas zavaroval tako, da bi takoj prišel na vrsto za specialistični pregled in na operacijo na primer kolena, kjer so dolge čakalne vrste, ter da bi imel v bolnišnici svojo sobo s televizijo in internetom?

"Ne spomnim se, da bi na golfu sklenil kakšen posel"

Gabrijel Škof. V zavarovalništvu je že 27 let, sedem let pa vodi Adriatic Slovenico, ki je po združitvi s KD Življenje druga največja zavarovalnica pri nas. Pravi, da je Ljubljančan na začasnem delu na Primorskem. Pozimi rad smuča, poleti pa igra golf. "Ne spomnim se, da bi na golfu sklenil kakšen posel, srečaš pa veliko zanimivih ljudi in marsikatera vrata se ti lahko odprejo. Če nimaš konkurenčne ponudbe, ti pa noben golf ne pomaga, vsaj v naši dejavnosti je tako," izpostavlja.
Tega v ponudbi nimamo, na trgu tega ni, in tudi če bi imeli nekaj takih sob, je vprašanje, ali bi bile proste. Lani je bil starejši sorodnik sredi noči prepeljan na urgenco. Naslednji dan je bil še vedno tam, v isti obleki, v sobi pa je bilo še šest drugih na tistih vozičkih. Voziček sem moral premakniti, da sem sploh lahko stopil v sobo. Nisem mogel verjeti, da je kaj takega mogoče. Sistem ne deluje tako, kot bi moral! Organizacije, ki smo na trgu in se moramo boriti za to, da nekaj zaslužimo, znamo organizirati procese dela tako, da so stranke z nami zadovoljne. V zdravstvenem sistemu pa je drugače in včasih, ko vidiš, kaj se tam dogaja, ne moreš razumeti, kdo so ljudje, ki vodijo procese. Pa ne mislim na zdravnike, ampak na tiste, ki so zadolženi za organizacijo poslovanja. To je  nehumano!

Se vam zdi na mestu primerjava med dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem in obveznim avtomobilskim zavarovanjem? Oboje namreč predpisuje država.
Primerjavo je mogoče narediti. Včasih je ceno zavarovanja avtomobilske odgovornosti dirigirala država, konkurence ni bilo, rezultat tega pa je bil, da smo imele ob relativno visokih premijah vse zavarovalnice izgubo. Potem je bila država prisiljena to spustiti iz rok, začela se je zgodba na trgu. Danes dobite izjemno poceni obvezno avtomobilsko zavarovanje; ni variante, da bi se z drugimi zavarovalnicami lahko kaj usklajeval o cenah, največjo korist od tega pa imajo zavarovanci. Da lahko preživimo na tem konkurenčnem trgu, se moramo vse zavarovalnice truditi, izboljšati procese in imeti boljši nadzor nad dobavitelji popravil vozil, da na koncu leta pridemo skozi z nekim pozitivnim rezultatom. V zdravstvenem zavarovanju tega sistema ni; če bi bil, bi profitirali zavarovanci, vsi prebivalci te države.

Smo pri kasku še evropski rekorderji?
Še, za povprečnega Slovenca je avto svetinja, ki nujno potrebuje zavarovanje.

Koliko hiš in stanovanj še ni zavarovanih, nekoč ste rekli, da jih 60 odstotkov ni zavarovanih.
Mislim, da je približno enako, kot je bilo. Jih imamo pa čedalje več, očitno razumejo, da pri nižji plači še bolj rabiš zavarovanje kot prej. Če ti neurje razkrije streho ali poplava poškoduje hišo, boš to še težje pokril iz svojega žepa.

Se mi le zdi ali zavarovalnice pri zavarovanju hiš in stanovanj ponujate pakete in manj možnosti izbire, kot pri avtomobilskem kasku. Zakaj bi nekdo, ki živi na hribu, plačeval zavarovanje za poplavo, ki je v paketu?

“ Čakalne vrste na urgenci so se podaljšale zaradi nekih administrativnih neumnosti. To bomo dobili, če hočemo samo javno financiranje zdravstva.

” Tudi jaz živim na hribu, pa ga imam in verjemite, če ne bi menil, da ga potrebujem, ga ne bi imel. Zajeto je namreč kritje za hudourniške primere, seveda me pa Sava ne more poplaviti, če živim 50 metrov nad gladino, lahko pa se zgodi kaj drugega. Morda je res možnosti manj kot pri avtu, ampak če bi jih trg zahteval, bi jih imeli.

Ali število prekinitev življenjskih zavarovanj še raste?
Ne, to se je umirilo. Zdaj smo se na krizo že prilagodili. Verjetno je to, kar je danes, realnost in temu se je treba prilagoditi. Kar je bilo 15 let prej, je bilo pravljično.

Koliko smo Slovenci zvesti zavarovalnici?
Tam, kjer ima s stranko odnos zavarovalni zastopnik, je zvestoba na zelo visoki ravni.

Zakaj, nam je nerodno reči, da bomo šli drugam?
Ne, gre za celoten servis, kadarkoli ga lahko pokličeš, zna svetovati, kaj storiti v primeru škode. Najbolj problematična so zavarovanja, sklenjena po direktnih prodajnih poteh. Tu je fluktuacija precejšnja. Nekateri se ob akcijah selijo iz tistih zavarovalnic, ki so bili v prejšnjem obdobju znane po izredno ugodnih premijah. Določen segment je cenovno zelo občutljiv in ob vsakem znižanju zamenjajo zavarovalnico.

Koliko je takšnih, pet odstotkov?
Ne, manj.
http://www.zurnal24.si/ne-spomnim-se-da-bi-na-golfu-sklenil-kaksen-poselz-zvocno-knjigo-in-kolesom-po-ljubljani-clanek-228692

KD ŽIVOTNO OSIGURANJE d.d. ZAGREB

100% delež v KD životnog osiguranja d.d. Zagreb

Osnovni kapital: 50.325.000 kun (6.710.000 €)
Število delnic: 503.250
Nominala: 100 kun (13,33 €)

Hrvaška agencija Hanfa za nadzor finančnih poslov je na svoji seji 30.04.2014, odobrila AdriaticSlovenica d.d. neposredno pridobitev 100% deleža v osnovnem kapitalu in glasovalnih pravic v KD životnog osiguranja d.d. Zagreb.
www.hanfa.hr
http://www.hanfa.hr/novosti/-27-sjednica-upravnog-vijeca-hanfe.html
http://www.hanfa.hr/getfile/40787/4-ADRIATIC%20SLOVENICA%20u%20KD.pdf
http://www.kd-life.hr/o-nama/hr-2.html

ODPOVEDI

V zavarovalnici čakajo obvestila o odpovedi

Zavarovalnica Adriatic Slovenica načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih. Po naših informacijah naj bi bilo približno 15 presežnih delavcev, a odpoved naj bi dobila manj kot polovica. Obvestila o nameravani odpovedi naj bi dobili še ta teden.

V Adriatic Slovenici poudarjajo, da dajejo prednost drugim, mehkejšim rešitvam in da zato ne morejo oceniti, koliko delavcev se bo na koncu res poslovilo.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica ugotavljajo, da so zaposleni, ki se ukvarjajo z likvidacijo škod na različnih lokacijah, različno obremenjeni.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica so lani zbrali za 306 milijonov evrov različnih premij, izplačali pa za 218 milijonov evrov različnih škod. Tudi letošnji trendi so podobni; v prvih treh mesecih letošnjega leta zbrali za 77 milijonov evrov premij ter izplačali za okoli 50 milijonov evrov različnih škod. Tudi največji škodni dogodek letos, februarski žled, njihovega poslovanja ni posebno prizadel, priznavajo. Celotna vsota izplačanih zavarovalnin in odškodnin zaradi žleda je bila približno 800.000 evrov.
Uvajanje novih tehnologij omogoča bolj enakomerno porazdelitev dela, kar je pokazalo, da je zaposlenih ponekod preveč. “Ne potrebujemo toliko ljudi pri likvidaciji škod. Delo je ob enaki kakovosti mogoče opraviti z manj ljudmi. S koliko manj - to moramo še ugotoviti,” pravi predsednik uprave Gabrijel Škof.

Vodstvo družbe je aprila opravilo skupno posvetovanje s svetom delavcev, kjer so povedali, da bodo ugotavljali presežke. “Koliko naj bi bilo presežnih delavcev in kako naj bi bili razporejeni po lokacijah, tedaj še niso znali povedati. Obljubili pa so, da bodo dajali prednost mehkim rešitvam. Tudi mi se zavzemamo, da bi bilo odpuščanj čim manj,” pravi predsednik sveta delavcev Viljem Kopše.

Po nekaterih ocenah naj bi bilo presežnih delavcev med deset in 15, a vseh ne bodo odpustili. To bo čakalo le tiste, s katerimi ne bodo našli dogovora glede ponujenih rešitev. “Nekateri se bodo upokojili, drugim bomo ponudili sodelovanje na drugačni ravni; lahko bodo postali zavarovalni zastopniki,” pravi Škof.

Vitkejši organizacijski ustroj na področju škod v koprski zavarovalnici pomeni tudi združevanje regijskih škodnih centrov; namesto devet jih imajo zdaj le tri - v Kopru, Ljubljani in Mariboru; pod koprski center sodita, denimo, prejšnja “samostojna” centra v Novi Gorici in Postojni. Zmanjšanje števila regijskih škodnih centrov z devetih na tri pomeni šest regijskih vodij manj. Kljub združevanju centrov za stranke novosti ni. Likvidacije škod bodo opravljali na vseh devetih lokacijah kot doslej.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V-zavarovalnici-Adriatic-Slovenica-cakajo-obvestil.aspx

OSEBNO Z MATJAŽEM GANTARJEM: FINANČNIK, KI JE VOZIL BRADA PITTA

»Zaslepljenost s prostim trgom, ki bo vse uravnal, je napaka. In ameriški piar,« trdi Matjaž Gantar.

Osebno z Matjažem Gantarjem: Finančnik, ki je vozil Brada Pitta

»Včasih sem bil višje, včasih nižje, ampak vseeno se vseskozi dobro počutim, razmišljam pa vedno in se sprašujem, 'odakle vreba opasnost' (kje preži nevarnost). Scenarije za naprej je treba imeti.«

Ob 20-letnici KD Group komentira, da so bila to zabavna leta. Sodil je med najpremožnejše pri nas, nato so kriza in napačne poslovne odločitve prinesle svoje, a če bi si vsak izgubljeni posel jemal k srcu, pravi, bi ga že pobralo. Zdaj ga vznemirja pilotiranje.

Te dni si je privoščil smučanje v Avstriji, že pred prazniki, da se je izognil gneči, novo leto pa bo, kot vedno, pričakal doma.

Sodil je prav v vrh najbogatejših Slovencev, s krizo je skopnelo tudi nekaj njegovega premoženja, vsekakor pa 51-letnik še zdaleč ni ubožen človek. Ima štiri otroke, tri sinove in hčer, tri avtomobile, osem let starega jaguarja, mercedesa GL pa novega mini morrisa, ter tri hiše, v ljubljanskem Trnovem, kjer živi zadnjih devet let, prej je v Domžalah, ter v Kranjski Gori in hrvaški Istri. Še vedno ima tudi moped, s katerim je proti koncu študija na ekonomski fakulteti raznašal Delo. Tako je prišel do prvega zaslužka. Časopis je raznašal osem let, najprej s kolesom, s katerim je vsako jutro obiskal okoli dvesto naročnikov. V poslovni karieri je »zeznil« kup zadev, ampak kdor dela, pravi, tudi greši. S svojo samozavestjo predsednik upravnega odbora KD Group ni prav nič odbijajoč, nasprotno.

Nedavno je KD v Cvetličarni praznovala dvajset let delovanja. Priredili so žur s 1300 povabljenci in dvajsetimi tortami; za vsako leto je bila ena. Zabavo ste plačali z našim denarjem, pripomnimo, misleč na tiste, ki plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje Adriatic Slovenici; iz tega zavarovalnica ustvari tretjino prihodkov. »To pa nikakor ne drži, smo zasebna družba, zabavo smo plačali s svojim denarjem.«

Dvajset let je šlo zelo hitro, ne obžaluje ničesar in ničesar ga ni strah. Niti morebitne odprave dodatnega zdravstvenega zavarovanja? Niti tega ne. Trdi, da ne lobira proti njegovi odpravi. Miren je, ker vzdržnega sistema financiranja zdravstva brez zavarovalnic ne more biti, se pa strinja, da bo sedanja ureditev gotovo spremenjena, ker je »malo čudna«. Kot državljan bi si sicer želel, da bi se zdravstvo financiralo le iz javnih sredstev, a ne verjame, da bo to mogoče.

Kritičen do politikov
Najboljša od vseh vlad je bila po njegovem tista, ki jo je vodil Dušan Šinigoj. Kdo je že bil to? »Premier zadnje slovenske vlade pred osamosvojitvijo. Ta je vedela, kaj hoče, imela je strategijo.« Vse naslednje so bile slabe. »Janez Drnovšek je rekel, da sodijo tisti, ki imajo vizijo, v Polje. Zaslepljenost s prostim trgom, ki bo vse uravnal, je napaka. In ameriški piar.« Drnovšek je z LDS Sloveniji vladal dvanajst let; njegova formula »važno je, da pridemo na oblast, potem pa bomo že nekako«, se je zažrla v vse politične stranke, vse so brez strategije, izvoljeni so ljudje brez izkušenj in kilometrine, važno je le, da so »fejst fantje«. Govori o Miru Cerarju? Ne, pač pa o naši politični realnosti na splošno. Ta ocena stanja se precej ujema z nedavno izjavo Franja Bobinca iz Gorenja. Če ne veš, kam greš, je vsaka pot prava. Nihče ni za nič odgovoren, za nič pristojen, vse je do skrajnosti zbirokratizirano; če bi zakonca Login, najbogatejša Slovenca, ostala doma, bi ju zatrli. Kaj bi bilo treba spremeniti, ne ve, ve pa, da bo treba zadeve obrniti.

Podjetništva se je lotil v osemdesetih. »Včasih sem bil višje, včasih nižje, ampak vseeno se vseskozi dobro počutim, razmišljam pa vedno in se sprašujem, 'odakle vreba opasnost' (kje preži nevarnost). Scenarije za naprej je treba imeti.« Leta 1988 se je kot samostojni podjetnik poskusil v zaključnih delih v gradbeništvu, a mu ni bilo všeč, 1998. je postal samostojni borzni posrednik, šest let pozneje je skupaj s partnerji in zadružnim poslovnim sistemom ustanovil Kmečko družbo in postal njen direktor. Iz nje je nastala KD Group, ki ima med drugim v lasti KD Sklade, Adriatic Slovenico (AS) ter Gea College, postavili so prvi multikino pri nas, združili zavarovalnici Adriatic in Slovenica …

Menda je štrlel iz povprečja tudi v svojem bendu – kot baskitarist skupine Lublanski psi je bil ob mrtvo pijanih kolegih običajno trezen; igral je tudi s Pankrti. Do novinarskega ceha je kritičen, češ da smo površni, pravi.

Zdaj so enotni
Napačne poslovne odločitve, med njimi KD banka, so prinesle minus. »Skozi okno smo vrgli od 80 do 90 milijonov evrov.« Skupino je mučila tudi neenotnost lastnikov, in ko je prišla kriza, je bilo precej stresno. Bili so sredi rasti na tujih trgih, doma ustanavljali banko, nato pa se je zgodil zlom trgov in z njim recesija, vse se je čez noč ustavilo in ni bilo vredno nič. Hkrati se je zapletalo na drugih področjih, podjetja v njihovem portfelju so občutila učinke krize, denarni tokovi so se zmanjšali, vrednost premoženja padla, banke so začele pritiskati. Morali so zapirati podjetja, odpuščati, krčiti bilance, hkrati pa izplačevati plače in servisirati banke.

Ko začnejo sredstva kopneti, dolgovi pa ostajajo ali se celo večajo, hitro nastane veliko teorij, kaj bo prihodnje leto, kakšno obliko bo imela kriza, črke U, V ali W, in v takšnih razmerah je bilo težko biti enoten. »Stvari so bile zmedene in brez prave orientacije od leta 2009 do približno 2012., nato smo poenotili pogled, lastniki in širše vodstvo smo enotni glede tega, kako naprej.« Uspešno izvajajo program poslovnega in finančnega prestrukturiranja, glavni podjetji, zavarovalnica AS in KD Skladi, poslujeta z dobičkom, veliko preostalih naložb pa je problematičnih. Dolgove redno servisirajo, v zadnjih dveh letih so bankam vrnili več kot 60 milijonov evrov; letos jim zapade za 80 milijonov obveznic, a ga to ne skrbi, ker je na trgu denarja dovolj, obrestna mera pa nizka.

Dela 14 ur na dan, med drugim je tudi nadzornik zavarovalnice AS, ki naj bi jo zapustilo 17 tisoč strank in se dodatno zdravstveno zavarovalo pri konkurenci. »Ne vem, ali smo jih izgubili toliko, pri portfelju skoraj 300 tisoč strank pa je to odstotek, ki me ne skrbi.« Doslej ga ni doletela nobena kriminalistična preiskava in je tudi v prihodnje ne pričakuje.

Ne bo se upokojil
Dolgčas se mu zdi ena najbolj groznih stvari v življenju, zato ni čudno, da dela tudi kot pilot na linijah Adrie Airways, leti okoli 35 ur na mesec in je za to dejavnost ustanovil s. p. Leteti je sicer začel kot športni pilot leta 1989 v letalskem centru Portorož. Čez slabi dve desetletji, ko ni bil več direktor KD, temveč predsednik upravnega odbora, se je posvetil še drugim zadevam. Končal je magisterij, zdaj se ukvarja z doktoratom, vmes je naredil izpit za poklicnega pilota in začel leteti na reaktivnih letalih v družbi Linxair. Nekajkrat je peljal tudi Boruta Pahorja po državniških opravkih.

»Moj najbolj slaven potnik pa je bil Brad Pitt.« Malce naklada? »Nimam navade, da bi si izmišljeval stvari.« Zvezdnika je peljal iz Benetk v Francijo, kjer imata z Angelino Jolie hišo, in naslednji dan nazaj. Rečeno je bilo, da bodo peljali oba, a se je na letalu nato pojavil le igralec. »Bil je skromen, tih, tudi torbo, ki jo je med poletom držal na kolenih, si je nesel sam.«

Ko je Linxair zašel v težave, ni imel kje leteti, pa je ugotovil, da se je mogoče šolati pri Adrii Airways, in nato nadaljeval z letenjem kot njen zunanji sodelavec, zdaj leti na vseh progah. To počne, ker ga veseli. »Moje obveznosti in dolžnosti so enake kot pri drugih pilotih. Vsakič grem rad letet, spraviti 40 ton pleha v zrak in nazaj na tla je posebno doživetje.« Pilotiranje primerja z golfom, pri katerem se trudiš spraviti žogico v eno od znanih lukenj, pri aviaciji pa moraš zadeti znano pisto in se dolga leta trudiš to storiti čim bolj elegantno.

Kje se vidi čez deset let? Če bo živ in zdrav, bo delal, nikoli se ne bo upokojil, kakšnih posebnih načrtov pa nima. Pred časom je ocenil, da bomo blizu dna krize, ko konec tedna na cesti ne bo več gneče in se bo ob lepem vremenu v soboto zjutraj proti Kopru mogoče peljati 130 kilometrov na uro. Je večni optimist, zato prihodnost vidi svetlo.
http://www.delo.si/ozadja/osebno-z-matjazem-gantarjem-financnik-ki-je-vozil-brada-pitta.html

ADRIATIC SLOVENICA d.d. v številkah

Bonitetna ocena - Fitch Ratings »BBB-«
Osnovni kapital: 42.999.529,80 €
Število delnic: 10.304.407
Nominalna cena delnice: 4,1729 €
Zbrana premija 2014: 306.161.171,00 €
Tržna kapitalizacija: 106.753,656,52 €
Lastništvo: KD Group d.d. - 100%

Knjigovodska vrednost delnice:
31.12.2004 - 7,49 €
31.12.2006 - 10,67 €
31.12.2007 - 15,46 €
31.12.2008 - 5,88 €
31.12.2009 - 7,12 €
31.12.2010 - 7,07 €
31.12.2011 - 8,34 €
31.12.2012 - 8,96 €
31.12.2013 - 9,04 €
31.12.2014 - 10,36 €

DIVIDENDE

* 31.12.2004
Bilančni dobiček: 3.636.794,23 €
Dividende: 1.296.801,96 € (0,48€)
* 31.12.2006
Bilančni dobiček: 23.244.786,05 €
Dividende: 10.006.365,00 €
Ostane nerazporejeno: 13.238.421,04 € (se prenaša v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2007
Bilančni dobiček: 40.816.982,00 €
Dividenda: 25.000.000 €
* (od leta 2007 naprej se dividenda izplačuje 100% lastniku KD Group d.d. ) Ostane nerazporejeno: 15.816.982,00 € (se prenaša v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2008
Poslovni izid: -14.900.000,00 €
* 31.12.2009
Bilančni dobiček: 5.505.325,19 € (ostane nerazporejeno in se prenese v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2010
Bilančni dobiček: 10.628.209,74 € (ostane nerazporejeno in se prenese v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2011
Bilančni dobiček: 27.502.079,12 €
Dividende: 10.000.000,00 €
Ostane nerazporejeno: 17.502.079,12 € (se prenese v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2012
Bilančni dobiček: 29.464.320,11 €
Dividenda: 11.000.000,00 €
Ostane nerazporejeno: 18.464.320,11 € (se prenese v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2013
Bilančni dobiček: 13.583.099,00 €
Dividenda: 13.400.000,00 €
Ostane nerazporejeno: 1.013.664,10 € (se prenese v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2014
Bilančni dobiček: 37.998.464,26 €
Dividenda: 17.944.000,00 €
Ostane nerazporejeno: 20.054.464,26 € (se prenese v bilančni dobiček naslednjega leta)
* 31.12.2015
Bilančni dobiček: 34.635.458,16 €
Dividenda: 13.246.819,60 €
Ostane nerazporejeno: 21.388.638,56 €
Letošnja dividenda je bila za 26,3% manjša od tiste za leto 2014
* 31.12.2016
Bilančni dobiček: 39.421.263,34 €
Dividenda: 10.613.539,21 €
Ostane nerazporejeno: 28.807.724,13 € in se bo o njegovi uporabi odločalo v naslednjih letih
* 31.12.2017
Bilančni dobiček: 40.063.857,62 €
Dividenda: 10.304.407 €
Preostanek bilančnega dobička 29.759.450,62 EUR ostane nerazporejen in se bo o njegovi uporabi odločalo v naslednjih letih
* 31.12.2018
Bilančni dobiček: 38.511.895,29 €
Dividenda: 8.140.481,53 € oziroma bruto 0,79 € na delnico
Preostanek bilančnega dobička v višini 30.371.413,76 EUR ostane nerazporejen in se bo o njegovi uporabi odločalo v naslednjih letih.
** skupno si je KD Group v letih od leta 2007, ko je postal 100% lastnik zavarovalnice Adriatic Slovenice d.d., dal izplačati 111.508.765,81 € dividend.
** skupno si je Generali CEE Holding B. V. od leta 2019 dal izplačati 8.140.481,53 € dividend
http://www.as-skupina.si/-/skupscina-adriatica-slovenice-potrdila-izplacilo-dividend
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/adriatic-slovenica-za-dividende-17-9-milijona-evrov.html
http://www.as-skupina.si/documents/442360/1404165/KLP+in+LP+AS+2015.pdf/7099b1de-9c56-4b2d-a611-f4abf06e7c53
https://www.as-skupina.si/-/obvestilo-o-sprejetih-sklepih-skupscine-delnicarj-5

LETNI PREJEMKI

Letni prejemki predsednikov in članov uprav holdinških družb (v EUR)
letna poročila družb za leto 2014, Gvin, Ajpes podatki

* 261.369 € - Gabrijel Škof - član upravnega odbora KD Group, namestnik glavnega izvršnega direktorja in predsednik uprave Adriatic Slovenice
* 210.000 € - Matej Narat - predsednik uprave Save, predsednik nadzornega sveta Sava Turizem, član nadzornega sveta Hoteli Bernardin
* 185.341 € - Bojan Petan - predsednik uprave DZS
* 178.301 € - Willem Jacob Westerlaken - izvršni direktor KD Group in član uprave Adriatic Slovenice
* 171.674 € - Suzana Bolčič Agostini - članica uprave Istrabenza, predsednica upravnega odbora Actual I.T.
* 164.009 € - Andrej Laznik - predsednik uprave Istrabenza, član nadzornega - sveta Actual I.T., član upravnega odbora Istrabenz Turizma
* 161.330 € - Aljoša Tomaž - član upravnega odbora KD Group in glavni izvršni direktor KD Group
* 132.417 € - Franc Jakša - predsednik upravnega odbora A1
* 120.773 € - Matjaž Gantar - predsednik upravnega odbora KD Group
* 120.000 € - Aleš Aberšek - član uprave Save (od 28. 1. 2014) in član upravnega odbora Alpen Invest
* 112.734 € - Matija Šenk izvršni direktor KD Group in član uprave Adriatic Slovenice
* 92.512 € - Tomaž Butina - član upravnega odbora KD Group
* 91.794 € - Aleksander Sekavčnik - namestnik predsednika upravnega odbora KD Group
* 61.644 € - Primož Butinar - direktor A1 (od 4. 9. 2014 do 31. 12. 2014) in podpredsednik upravnega odbora
* 56.462 € - Sergej Racman - član upravnega odbora KD Group (do 28. 8. 2014)
* 28.000 € - Andrej Andolšek - član uprave Save (do 27. 1. 2014)
* 20.663 € - Aleš Bešter - član upravnega odbora A1
* 18.441 € - Katarina Valentinčič Istenič - članica upravnega odbora KD Group (od 28. 8. 2014)
* 7.714 € - Bojan Šefman - podpredsednik upravnega odbora A1
https://www.dnevnik.si/1042717933/posel/novice/holdingi-prezadolzeni-njihovi-sefi-predobro-placani

FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI:
Glede na objavljene podatke, ki so popolnoma zavajajoči in so zgolj predmet statistik, ki imajo namen širiti še večjo zmedo in nezadovoljstvo med zaposlenimi:

2.110,08 €
Povprečna bruto plača finančnih in zavarovalniških dejavnosti, ki je izpadla iz objavljenih TOP 50 "Najvišnjih plač v Sloveniji", saj med njimi ni niti ene zavarovalnice!

EDEN REALNEJŠIH POKAZATELJEV STANJA V ZAVAROVALNIŠKI DEJAVNOSTI:

Izhodiščna plača za 1.TR: 429,07 €
BruTO zastopniški kandidat: 730,85 €
BruTO zavarovalni zastopnik: 814,93 €
BruTO svetovalec zastopniški kandidat za osebna zavarovanja: 746,81 €
BruTO svetovalec za osebna zavarovanja: 797,57 €
Redni dopust - na enoto: 5,87 €
Državni praznik - na enoto: 5,87 €
Bolniška do 30 dni - na enoto: 5,87 €

***** nadaljevanje na strani 90.*****

zoran13

POSODIAVTO

Sosed, posodi mi avto

Svetovnim pobudam za posojanje avtomobilov se spomladi pridružujemo tudi v Sloveniji s projektom PosodiAvto
Spomladi bo v Ljubljani zaživela storitev PosodiAvto.si, prva slovenska izposoja avtomobilov. Sprva bodo lastniki svoje avtomobile posojali uporabnikom iz svojega okoliša, soustanovitelj projekta Lev Piautzer pa načrtuje, da bodo do konca leta ponujali 200 avtomobilov.

Avtomobile si bomo v Ljubljani sposojali tudi s pomočjo pametnih telefonov, pojasnjuje Lev Piautzer.

Kako poteka storitev PosodiAvto?
Lastniki vozil in uporabniki se registrirajo na spletni strani PosodiAvto.si. Lastnik določi pogoje uporabe (urnik, cena, dovoljeno kajenje v avtu, prevažanje domačih živali, največ prevoženih kilometrov ipd.), uporabniki vplačajo članarino. Ko izposojevalci s pomočjo pametnega telefona izberejo trenutno razpoložljivo vozilo za rezervacijo, to najprej potrdi lastnik. PosodiAvto vsako vozilo preveri, ali ustreza pogojem uporabe, prav tako preveri uporabnike voznike.

Kolikšni bodo članarina, izposojnina ter zavarovanje vozila in oseb?
Tega še ne vemo, priporočena cena najema pa bo pet evrov na uro oziroma 25 na dan (brez stroškov za gorivo).

Komu je storitev namenjena?
Zlasti mladim med 25 in 35 let, ki še niso tako navezani na avtomobile, imajo raznolik življenjski slog in so (sploh v teh časih) brez višjega, rednega dohodka. Avtomobile pa bodo posojali Ljubljančani, ki svoja vozila uporabljajo zgolj občasno ali samo med konci tedna. Kasneje bomo nagovorili tudi vozače, ki jim avto med službenim časom miruje.

Celotna zgodba o izposoji avtomobilov v Sloveniji in po svetu bo objavljena v naslednjem Managerju, ki bo izšel 7. marca.
http://oe.finance.si/341189/Sosed-posodi-mi-avto

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 25 Nov 2018 11:30; skupaj popravljeno 26 krat

KD GROUP - KD HOLDING - KD ID - KD BANKA - NASPROTNI PREDLOGI - SINDIKATI - 4.del

*** nadaljevanje z 2 strani, 33 strani in 40 strani***

Gantarjevi iščejo novega lastnika za KD Banko

KD Group, ki ga lastniško obvladujejo Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina, se dokončno umika iz investicijskega bančništva in za KD Banko intenzivno išče novega lastnika. V KD Group si po neuradnih informacijah prizadevajo, da bi do prodaje prišlo v čim krajšem času.

KD Group si vse bolj prizadeva za izstop iz investicijskega bančništva in prodajo KD Banke, še preden bi ta potrebovala novo dokapitalizacijo (na fotografiji predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar).

O prodaji najmlajše slovenske banke naj bi se dogovarjali z za zdaj še neznanimi češkimi investitorji in nekaterimi domačimi bankami.

V kateri fazi je postopek prodaje, v KD Group včeraj niso želeli komentirati, neuradno pa naj bi želeli prodajni postopek zaključiti še preden bo KD Banka potrebovala novo dokapitalizacijo. V začetku januarja je KD Group KD Banko že dokapitaliziral z 900.000 evri, najkasneje do konca leta pa naj bi v banko vložili še dodatne štiri milijone evrov svežega kapitala. V vsega dobrih dveh letih je KD Group izvedel že tri dokapitalizacije KD Banke v skupnem znesku štiri milijone evrov, dodatna dva milijona evrov pa je preko nakupa podrejenih obveznic v banko vložila tudi Adriatic Slovenica.

Zaradi slabega poslovanja KD Banke in ker naj bi potencialni investitorji zanjo ponujali bistveno manj, kot je KD Group doslej vanjo vložil, naj bi v holdingu naložbo v KD Banko konec lanskega leta že oslabili za več kot deset milijonov evrov na le še dobre štiri milijone evrov. Na to nakazujejo tudi zadnja mesečna poročila, v katerih naložba v KD Banko predstavlja le še dober odstotek vsega premoženja KD Group oziroma štirikrat manj kot sredi lanskega leta. Kako je banka poslovala v minulem letu, za zdaj sicer ni znano, po neuradnih ocenah pa naj bi bilančna vsota banke konec lanskega leta znašala med 55 in 60 milijoni evrov. Izguba naj bi se gibala med dvema in tremi milijoni evrov, medtem ko je KD Groupova divizija bančništvo že v prvi polovici lanskega leta izkazovala za 1,4 milijona evrov minusa.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042511504

KD KVART

KD Banka in KD Kvart v bilancah KD Group povzročila večmilijonsko luknjo

Nepremičninske družbe KD Kvart in KD Banke, ki je nastala pred tremi leti s preoblikovanjem tedanje borzne hiše KD, po novem ni več med največjimi naložbami KD Group. V družbi, ki jo vodi glavni izvršni direktor Draško Veselinovič, so morali namreč vrednost obeh naložb popraviti navzdol za najmanj 15 milijonov evrov, kar bo po dosegljivih podatkih KD Group znova pahnilo v izgubo.

Zaradi visokih nepričakovanih slabitev sta KD Kvart in KD Banka po novem le še manjši naložbi KD Group, njuno mesto na seznamu desetih največjih naložb pa sta včeraj uradno zamenjala uzbekistanski Sarbon Invest ter delnice družbe KD.

Izpad KD Banke in KD Kvarta iz seznama največjih naložb v KD Group pripisujejo slabitvam obeh naložb, vendar podrobnosti za zdaj še ne želijo komentirati. "Višino slabitev smo ocenili na podlagi podatkov o preteklem in predpostavkah o prihodnjem poslovanju obeh družb," so povedali v družbi. Kako so te slabitve vplivale na finančni položaj največje preostale naslednice pidov, v družbi do objave poslovnih rezultatov ne nameravajo razkriti, sodeč po javno dostopnih podatkih pa so morali v minulem letu v KD Group slabiti tudi naložbe v KD Sklade, Deželno banko Slovenije ter nekatere njihove preostale naložbe.

Zaradi vedno novih potreb po dodatnem kapitalu ter nelikvidnosti na domačem trgu kapitala in borzah v regiji si KD Group sicer že dlje časa prizadeva za umik iz investicijskega bančništva in prodajo najmlajše slovenske banke. V kateri fazi je postopek prodaje, v KD Group ne komentirajo, o prodaji pa naj bi se po naših podatkih pogovarjali z za zdaj še neznanimi češkimi investitorji in nekaterimi domačimi bankami.

V začetku letošnjega leta je moral sicer KD Group KD banko znova dokapitalizirati, in sicer v višini 0,9 milijona evrov, do izteka leta pa bi jo moral založiti še s štirimi milijoni evrov svežega kapitala. Podobno si v KD Group že dlje časa prizadevajo za zmanjšanje izpostavljenosti do nepremičninskega trga. Že v začetku minulega leta naj bi se tako v KD Group že dogovorili za prodajo nepremičninskega projekta Šumi, ki predvideva gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta nasproti ljubljanske Drame, vendar nato za zdaj še neznanemu kupcu ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042517515

PONOVNA IZGUBA

Skupina KD z 38 milijonov izgube

Glavni razlog za visoko izgubo so bili odpisi in slabitve finančnih naložb

Skupina KD je lansko leto končala z 38 milijonov evrov izgube (leto prej je imela 6,6 milijona evrov izgube), kažejo nerevidirani podatki skupine na borznem portalu Seonet.

Glavni razlog za visoko izgubo so bili odpisi in slabitve finančnih naložb. Čisti prihodki od prodaje skupine so bili lani 431 tisoč evrov, leta 2010 pa 413.300 evrov.
http://www.finance.si/347786/Skupina-KD-z-38-milijonov-izgube

KD KAPITAL

Kvaternik v vodstvo KD Kapital

Februarja je bil imenovan za izvršnega direktorja KD Group, zdaj pa v poslovodstvo njene hčere

Jure Kvaternik je z marcem pričel opravljati funkcijo poslovodje v družbi KD Kapital , poroča Dnevnik. V vodstvu družbe, ki je del KD Group , se je pridružil Janezu Bojcu.

Spomnimo, februarja letos je bil Kvaternik imenovan za izvršnega direktorja KD Group. Zadolžen je za področje kontrolinga in financ.
http://www.finance.si/349460/Kvaternik-v-vodstvo-KD-Kapital

BANČNA PRODAJA USPELA

KD Group podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega deleža KD Banke

Družba KD Group d.d. je danes na spletnih straneh Ljubljanske borze vrednostnih papirjev objavila informacijo, da je danes z družbo Factor banka d.d. podpisala pogodbo o prodaji celotnega 100-odstotnega deleža družbe KD Banka d.d. "Transakcija bo predvidoma zaključena v roku dveh mesecev, ob izpolnitvi določenih odložnih pogojev, med katerimi je tudi pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega 100 % deleža KD Banke d.d.", je izjavil Draško Veselinovič, glavni izvršni direktor KD Group.

Factor banka pričakuje, da bo s to transakcijo razširila svoje poslovanje s storitvami privatnega in osebnega bančništva ter poslovanja s prebivalstvom. Stranke KD Banke bodo po transakciji pridobile dostop do širšega nabora storitev obeh bank. Pričakuje se tudi, da bodo družbe iz Skupine KD Group z okrepljeno Faktor banko razširile bodoče poslovno sodelovanje.

V času pred in po zaključku transakcije bo KD Banka nadaljevala s poslovanjem v celotnem obsegu svojih dejavnosti.

KD Banka je članica Skupine KD Group, njene glavne dejavnosti pa so storitve osebnega in privatnega bančništva, individualno upravljanje premoženja, borzno posredovanje, in storitve podjetniških financ.

Factor banka je specializirana banka, ki se ukvarja s financiranjem podjetij, mednarodnimi plačili, faktoringom, zasebnim bančništvom in trgovanjem na borzi.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012050905781935

PRODAJA DELEŽA DEŽELNE BANKE

AZN od KD Group zahteva prodajo Deželne banke ali dokapitalizacijo

Naslednji meseci bodo ključnega pomena za obstoj Skupine KD Group, ki jo lastniško obvladujejo Matjaž Gantar, Aleksander Sekavčnik, Sergej Racman in Tomaž Butina. Najkasneje do konca letošnjega leta bodo morali namreč ali prodati svoj tretjinski delež Deželne banke Slovenije (DBS) ali z 60 milijoni dokapitalizirati KD Group. V nasprotnem primeru jim grozi izguba vseh upravljalskih pravic v holdingu.
http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042534654

KD brez nadzornikov v DBS

Delničarji Deželne banke Slovenije (DBS) so na včerajšnji skupščini potrdili vse predlagane sklepe, smo izvedeli; uradno naj bi bili sklepi objavljeni šele jutri. Čeprav imajo družbe skupine KD [KDHR 33,99 +1,52%]tretjino banke, v nadzornem svetu, kot kaže, nimajo vpliva. Za nadzornike je bila namreč predlagana peterica: Marjan Janžekovič (Kmetijska zadruga Ptuj ), Ivan Lenart (Kmetijska zadruga Rače ), Nikolaj Maver (prej Kmetijska zadruga Tolmin , zdaj podjetje Alpija ), Peter Vrisk (Zadružna zveza Slovenije ) in Primož Žerjav, direktor Kapitalske zadruge , ki je s 46 odstotki največja lastnica DBS. Uprava banke, vodi jo Sonja Anadolli, je dobila dovoljenje za nakup do desetine delnic DBS. Ta je sicer lani izkazala 8,8 milijona evrov čiste izgube, ki jo je pokrivala iz zadržanega dobička v vrednosti 276 tisoč evrov in iz drugih rezerv iz dobička v vrednosti 8,53 milijona evrov.
http://www.finance.si/356066/KD-brez-nadzornikov-v-DBS

PRIPOJITEV KD BANKE

Kranjec Factor banki prižgal zeleno luč za prevzem KD Banke

Banka Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca je po neuradnih informacijah Factor banki izdala soglasje za prevzem KD Banke, najmanjše in najmlajše slovenske banke. Že v naslednjih dneh naj bi tako Factor banka postala tudi uradna lastnica butične banke, ki naj bi si jo v drugi polovici letošnjega leta tudi pripojila.

Matjaž Gantar je pred tremi leti slavnostno napovedal vstop skupine KD Group v investicijsko bančništvo. Že tri leta kasneje pa zaradi finančnih težav izstopa iz njenega lastništva.

Zaradi pozitivnih učinkov pripojitve naj bi se po neuradnih informacijah kapital Factor banke zvišal za do okoli pet milijonov evrov, vendar podrobnosti posla za zdaj še niso znane. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi KD Group za banko prejel le en evro denarja, hkrati pa bo moral poravnati posojila, ki jih je najel pri Factor banki.

Še preden bo Factor banka postala uradna lastnica, pa je moral KD Group znova dokapitalizirati KD banko. Dokapitalizacija v višini 2,4 milijona evrov je bila sicer potrjena šele na četrtkovi skupščini banke, rok za vplačilo dokapitalizacijskih delnic pa se je iztekel že včeraj. Delničarji KD banke so se na četrtkovi skupščini seznanili tudi z odstopom Benjamina Jošarja, ki 7. julija zapušča mesto izvršnega direktorja banke.

Factor banka pa je včeraj izdala tudi za 2,4 milijona evrov hibridnih obveznic po kar 9,75-odstotni fiksni obrestni meri. Kdo vse je vplačal obveznice, ni znano, po neuradnih informacijah pa so jih kupili zlasti nekateri manjši vlagatelji in delničarji banke, medtem ko ACH obveznic ni smel kupiti. Ker se te obveznice lahko zamenjajo za delnice Factor banke, bi moral ACH, ki ima že sedaj v lasti 40 odstotkov banke, zaradi tega objaviti tudi ponudbo za prevzem banke.
http://moj.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042536460

VEZANA TRGOVINA

Nova vezana trgovina med Gantarjem in državo?

Kaj bodo KD Skladi od države dobili v zameno za opravljanje "umazanega dela" v Luki Koper?

Če je prvi vladi Janeza Janše pri utrjevanju položajev v državnem gospodarstvu in prevzemanju vzvodov upravljanja v Merkurju, Petrolu, Delu in Savi pomagala KD Group Matjaža Gantarja, se zgodba morda ponavlja tudi v novem mandatu.

"Dogajanje v industriji skladov pozorno spremljamo, ne komentiramo pa naših tekočih postopkov in naših morebitnih nakupnih namenov, dokler niso uradni," v KD Skladih odgovarjajo na vprašanje, ali jih zanima 46-odstotni delež NFD Holdinga v NFD DZU. Na fotografiji solastnik in predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar.

Potem ko so KD Skladi pred tednom dni skupaj z Mestno občino Koper, ki jo vodi Boris Popovič, dopolnili dnevni red skupščine Luke Koper z zahtevo za odpoklic štirih članov nadzornega sveta, je v neuradnih krogih mogoče slišati več razlag o morebitnih ozadjih za to odločitev. Poleg tega, da gre omenjena zahteva na roko državi, saj bi ji lahko prihranila zaplete z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pri imenovanju novih nadzornikov, časovno namreč sovpada z več mesecev tlečimi kadrovskimi spremembami v upravi Luke. To so aktualni nadzorniki z Janezom Požarjem na čelu želeli zamenjati že sredi prejšnjega meseca, a jim je to preprečil minister za infrastrukturo in promet Zvonko Černač.

Kaj bodo KD Skladi dobili v zameno za Luko?
Če torej povzamemo, bi lahko KD Skladi državi zdaj pomagali opraviti "umazano delo" pri prevzemu oblasti v krovnih organih Luke Koper. KD Skladi in občina namreč skupaj z družbami v lasti Darija Južne, ki je državi že priskočil na pomoč na nedavni skupščini Telekoma (neuspešno je predlagal, da bi ji predsedoval Franci Matoz), uradno obvladujejo skoraj 12 odstotkov delnic Luke. Četudi bi se torej AUKN, ki bi zastopala približno 67 odstotkov vseh delnic, na skupščini, ki bo 9. julija, vzdržala glasovanja, bi s tem zelo težko preprečila odpoklic nadzornikov, saj bi KD Skladi, občina in Južna tudi brez podpore ostalih malih delničarjev zelo verjetno dosegli potrebno tričetrtinsko večino preostanka delnic.

Pri tem ostaja odprto vprašanje, kaj bi lahko KD Skladi, ki so do zdaj v Luki Koper veljali za portfeljskega vlagatelja, od države - hipotetično ali ne - dobili v zameno. KD Group za zdaj nima večjih odprtih "front" z državo. Še največ preglavic ji povzroča Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ki je od lastnikov zahtevala 60-milijonsko dokapitalizacijo ali prodajo tretjinskega deleža v Deželni banki Slovenije (DBS). Poročali smo že, da naj bi v KD Group že pred časom zaprosili za podaljšanje roka, vendar za zdaj regulator zavarovalniškega trga na to ni pristal.

"Poravnava" prek NFD 1?
V zadnjih dneh se tako kot eden od načinov "poravnave" med državo in KD Group omenja NFD DZU, ki upravlja 97,8 milijona evrov "težak" investicijski sklad NFD 1. V tej bi lahko že v kratkem prišlo do pomembnih lastniških sprememb. Že avgusta lani je namreč Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) NFD Holdingu z odločbo odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v NFD DZU. V NFD Holdingu, ki ga po novem vodi Miran Krašovec, so se na to odločitev pritožili, a vrhovno sodišče o njihovi pritožbi še ni odločilo.

A vse bolj je jasno, da bo NFD Holding, ključno podjetje v skupini, ki je lani ustvarila več kot 150 milijonov evrov čiste izgube, svoj 48,5-odstotni delež v NFD DZU, ki je deloma zastavljen za 9,3 milijona evrov že zapadlih posojil pri Banki Celje, prej ali slej prodal. "Odprte so vse možnosti, videli pa bomo, do česa bo prišlo," nam je včeraj dejal Krašovec. Pri tem ni težko ugotoviti, da med potencialnimi kupci ob dejstvu, da eni konkurenti ne morejo prevzemati novih poslov (NLB) ali imajo previsok tržni delež (Triglav), drugi pa si nakupa v tem trenutku ne morejo privoščiti (Perspektiva, Ilirika, KBM Infond), zelo visoko kotirajo prav KD Skladi.

Pogoj tudi finančna trdnost imetnika deleža
"Dogajanje v industriji skladov pozorno spremljamo, ne komentiramo pa naših tekočih postopkov in naših morebitnih nakupnih namenov, dokler niso uradni," so nam včeraj pojasnili v KD Skladih.

Zadnjo besedo pri tem bo imela ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj. V agenciji so včeraj eksplicitno poudarili, da morajo imetniki kvalificiranega deleža v družbah za upravljanje izpolnjevati pogoje iz zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2). To pa je poleg ugleda bodočega kvalificiranega imetnika in oseb, ki bodo imele možnost upravljati družbo za upravljanje, ter posledic za sposobnost družbe ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja tudi finančna trdnost bodočega kvalificiranega imetnika - zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje družba za upravljanje. Prav z doseganjem tega pogoja pa bi lahko imeli v KD Group težave. V ATVP so sicer zatrdili, da vse zahteve za izdajo dovoljenj obravnavajo v zakonsko določenem roku.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042538474

KUPČIJE

KD Group našel kupca za DBS, pogovori z zadružniki pa na mrtvi točki

Finančnemu konglomeratu KD Group je po neuradnih informacijah uspelo najti investitorja, ki bi v primeru neuspešnega dogovora med holdingom in Kapitalsko zadrugo odkupil njihov tretjinski delež Deželne banke Slovenije (DBS). Podrobnosti za zdaj še niso znane, po nekaterih informacijah naj bi šlo za tuj sklad tveganega kapitala. Čeprav naši viri blizu KD Group trdijo, da gre za resnega investitorja, poznavalci razmer ne izključujejo možnosti, da gre zgolj za navideznega lastnika oziroma za začasno rešitev, s katero se bo KD Group poskušal izviti iz postopkov Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042545932

BREZ ZAVEZNIKOV

Matjaž Gantar ostal brez zaveznikov

Spor med lastniki KD Group dobivata Sergej Racman in Aleksander
Sekavčnik

Spor med lastniki KD Group očitno dobivata Sergej Racman in Aleksander Sekavčnik, ki jima je na svojo stran uspelo pridobiti tudi nekatere druge večje lastnike in vodilne v Skupini KD Group.

Matjaž Gantar je včeraj ostal brez svojih zaveznikov, saj so ga preostali večji lastniki družbe KD prepričljivo preglasovali in dosegli, da bo moral KD letos izplačati za kar devet milijonov evrov dividend.

S pomočjo podjetnika Mateja Počivavška sta namreč Racman in Sekavčnik včeraj preglasovala Matjaža Gantarja in dosegla, da bo družba KD (večinska lastnica KD Group) letos izplačala kar za 9,3 milijona evrov dividend. "Neizplačilo dividend se odraža tudi na nizki vrednosti delnice, KD pa je dividende nazadnje izplačal leta 2008," je svoj nasprotni predlog za izplačilo 50 evrov bruto dividende za delnico na skupščini utemeljil Počivavšek, ki je bil očitno že predhodno usklajen z večino večjih lastnikov. "Predlagam, da svoj predlog umakneš," je Počivavšku še pred glasovanjem dejal Gantar in dodal: "Danes niso časi za izplačilo dividend, saj je negotovost zelo velika, s tem pa bi se še dodatno povečala."

Toda Gantarju ni uspelo prepričati niti predsednika upravnega odbora KD Milana Kneževiča, ki je vodil včerajšnjo skupščino. Ta je Počivavškovemu predlogu dal celo prednost pred predlogom upravnega odbora, ki ga je sam podpisal. Predlog za izplačilo dividend je dobil prepričljivo podporo, sodeč po dostopnih podatkih pa ga je podprla celo družba Avra Tomaža Butine, ki je doslej veljal za naklonjenega Gantarju. "Menim, da ni nič narobe, če po štirih letih KD ponovno izplača dividende," je svojo podporo predlogu pojasnil Racman.

Kako bo KD zbral dobrih devet milijonov evrov za izplačilo dividend, za zdaj ni znano. Da bi sredstva zbral s prodajo katere od svojih finančnih naložb, praktično ni izvedljivo, saj pretežni del premoženja predstavljajo delnice KD Group. Sredstva za izplačila dividend bodo tako prek posojil morale očitno ponovno zagotoviti hčerinske družbe KD Group, med katerimi je največja Adriatic Slovenica.

Skupina KD Group v izgubi
Skupina KD Group je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila za 6,5 milijona evrov čiste izgube, ki je bila skoraj v celoti posledica sprostitve dela terjatev za odločeni davek. Te so morali v KD Group v preteklosti oblikovati zaradi slabitve finančnih naložb, brez tega vpliva pa bi Skupina KD Group prvo polletje sklenila s skoraj dvema milijonoma evrov dobička. Konec junija je imela Skupina KD Group še 111 milijonov evrov kapitala, medtem ko so se finančne obveznosti od začetka leta znižale za 23 milijonov evrov, na 147 milijonov evrov. Pretežni del posojil ima najeta matična družba KD Group, ki je imela konec junija za 160 milijonov evrov finančnih obveznosti oziroma za slabih šest milijonov evrov manj kot konec lanskega decembra.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042549300

PREPOVED DIVIDEND

AZN preprečil KD izplačilo  9,3 milijona evrov dividend

Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) bo družbi KD izdala začasno odredbo o odpravi kršitev in ji prepovedala izplačati 9,32 milijona evrov dividend, kar so sklenili delničarji na skupščini konec avgusta, so prek Seoneta včeraj sporočili iz KD. Prav tako bo moral KD na zahtevo AZN v 40 dneh sklicati novo skupščino tako, da bo šel lanski bilančni dobiček v druge rezerve iz dobička ali bo ostal nerazporejen. AZN je namreč pristojen tudi za nadzor finančnega konglomerata KD in Adriatic Slovenice ter ugotavlja, da je izkazani kapital na ravni KD-AS manjši od zahtevanega ter da bi izplačilo dividend dodatno zmanjšalo razpoložljivi kapital. V KD (ta je večinski lastnik KD Group) ob tem zatrjujejo, da kapital posameznih odvisnih družb v skupini v vseh primerih presega predpisano višino in da vse družbe poslujejo normalno. Skupina si prizadeva za prenehanje pogojev za finančni konglomerat: pred kratkim so prodali KD Banko in nadaljujejo postopke za zmanjšanje lastništva skupine KD v Deželni banki Slovenije. Spomnimo, večji lastniki KD (Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in še nekateri drugi) so na zadnji skupščini izglasovali izplačilo dividend kljub nasprotovanju Matjaža Gantarja.
http://www.finance.si/azn_preprecil_kd_izplacilo_9_3_milijona_evrov_dividend_1_503427

Lastniki KD pohiteli pred izplačilom dividend, a zaman

V začetku tedna, tik po skupščini družbe KD, na kateri je bilo nepričakovano izglasovano izplačilo kar devetih milijonov evrov dividend, je v lastništvu KD prišlo do premetavanj. Tako je na eni strani Sergej Racman z ameriškega podjetja Adriatic Invest v Slovenijo prenesel slabih pet odstotkov delnic, po drugi pa je črnogorski sklad MIG podjetju Sotiria, ki ga prek Cipra obvladujeta brata Klemen in Matija Šešok, prodal nekaj več kot pet odstotkov KD.

Čeprav so lastniki KD pohiteli s preknjižbo delnic, da bi dividende "našle" pravi naslov, jim je načrte prekrižala Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ki je do nadaljnjega prepovedala izplačilo. Do njega sicer še ni prišlo, saj bi se morala nakazila izvesti šele po 5. novembru letos. Tako bo moral KD sklicati novo skupščino in že omenjena sredstva pustiti nerazporejena.

"Razlog za izdajo odredbe je ugotovitev AZN, da je izkazani kapital na ravni finančnega konglomerata KD-AS nižji od kapitalskih zahtev," so sporočili iz KD. Kot je znano, za njih veljajo veliko strožja pravila kot pri običajnih holdingih, saj imajo v lasti zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Življenje, družbo za upravljanje KD Skladi in tretjino Deželne banke Slovenije (DBS), zaradi česar jih AZN obravnava kot finančni konglomerat. Kot smo še izvedeli, kapitalska ustreznost posameznih družb znotraj njega ni pod vprašajem.

Da bi se rešili okov AZN, bodo morali v KD ali prodati svoj tretjinski delež DBS, za katerega po naših neuradnih informacijah že imajo (tujega) kupca, ali s 60 milijoni evrov dokapitalizirati KD Group, ki jo lastniško obvladujejo. Če tega ne bodo storili do aprila prihodnjega leta, delničarjem KD ne grozi le neizplačilo dividend, ampak tudi izguba vseh upravljalskih pravic v holdingu. Četudi bi KD še letos izstopil iz lastništva DBS, to še ne pomeni, da avtomatično ne bi bil več finančni konglomerat. Po nekaterih informacijah bi namreč AZN lahko do dve leti vztrajala pri postopku in blokirala izplačilo dividend KD.

Butina bi Gantarju prodal del KD
Podjetje Avra Tomaža Butine je v torek s podjetjem KDH Naložbe, ki ima lastnike na Cipru, vodi pa ga Matija Gantar, sklenil opcijsko pogodbo, na podlagi katere mu lahko Gantar v naslednjem letu dni odkupi 5,5 odstotka delnic družbe KD. Avra je trenutno z 8,3 odstotka četrta največja lastnica KD, medtem ko ima KDH Naložbe v lasti slabe štiri odstotke vseh delnic.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042550752

PRIPOJITEV KD BANKE

Factor Banki zelena luč za pripojitev KD banke

Banka Slovenije je izdala dovoljenje za pripojitev KD banke Factor Banki

Factor Banka, ki jo od julija letos vodi Ciril Dragonja, je dobila dovoljenje za pripojitev KD banke, je uprava banke sporočila prek strani Ljubljanske borze. Pripojitev bo predvidoma izvedena novembra, aktivnosti v zvezi s tem že potekajo.

Z dnem pripojitve bo KD banka prenehala obstajati, Factor Banka pa bo kot njena univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa njena pravna razmerja. V upravi zagotavljajo, da bo Factor banka obstoječim komitentom KD banke zagotavljala nemoteno opravljanje in uporabo vseh bančnih storitev, kot so jih bili deležni do sedaj.
http://www.finance.si/factor_banki_zelena_luc_za_pripojitev_kd_banke_1_515920

SPRTI

Sprti lastniki KD Group bi si razdelili naložbe in šli vsak na svoje
Stroške razhoda in delitve KD Group si lastniki želijo prenesti kar na pleča Adriatica Slovenice

Odnosi med Matjažem Gantarjem, Sergejem Racmanom, Aleksandrom Sekavčnikom in Tomažem Butino so se po naših informacijah zaostrili do te mere, da so se že začeli pogajati, kako bi si razdelili naložbe KD Group in dokončno prekinili medsebojno sodelovanje.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042553967

ODGOVOR

Lastniki KD Group niso sprti, ne pogovarjajo se o razdelitvi naložb, prav tako tudi ne o tem, da naj bi šli vsak na svoje

V Dnevniku ste 26. septembra objavili prispevek z naslovom "Sprti lastniki KD Group bi si razdelili naložbe in šli vsak na svoje", v katerem so navedene številne neresnične in špekulativne trditve. Naslov prispevka je v celoti neresničen: ni res, da naj bi bili lastniki KD Group med seboj sprti, prav tako ni res, da naj bi si lastniki naložbe razdelili in šli vsak na svoje. Ni resnična navedba, da naj bi se lastniki pogovarjali o razdelitvi družbe na več delov. Prav tako ni resnična navedba, da "naj bi Gantar za svoj lastniški delež dobil Adriatic Slovenico, Butina KD Sklade, Sekavčnik in Racman pa KD Kapital in nekatere nepremičnine". V nobenem kontekstu ne drži navedba, da "si lastniki KD Group želijo stroške razhoda prenesti na pleča Adriatica Slovenice". Novinar v prispevku kot vir navaja "neuradne informacije", pri čemer pa so prav vse zapisane navedbe o tem, kako, na kakšen način in kdo naj bi kaj dobil, v celoti izključno špekulativne, izmišljene oz. neresnične in nimajo nikakršne zveze z dejanskim stanjem. V KD Group tako v celoti odločno zanikamo kakršne koli pogovore ali dogovore v zvezi s tem.

Dejstvo pa je, da se na ravni skupine pripravlja nova razvojna strategija skupine, ki bo javnosti tudi predstavljena, ko bo pripravljena v celoti.

KD Group, d. d., služba za korporativno komuniciranje
http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042554246

Westerlaken in Šenk na čelo KD Group

Glavni vzvodi organizacijskega in finančnega prestrukturiranja bodo zniževanje kompleksnosti in optimiziranje produktnega portfelja, pravijo v KD Group, ki ga bosta po novem vodila Willem Jacob Westerlaken in Matija Šenk.

Upravni odbor KD Group je danes za izvršna direktorja družbe, ki nista člana upravnega odbora, imenoval Willema Jacoba Westerlakna in Matijo Šenka; položaj, na katerem bosta do 16. novembra 2013, bosta nastopila 1. oktobra. Westerlaken in Šenk se bosta pridružila glavnemu izvršnemu direktorju Aljoši Tomažu in njegovemu namestniku Gabrijelu Škofu.

Kot so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz KD Group, se bo vodstvo posvetilo izvajanju nove strategije razvoja Skupine KD Group, ki želi v treh do petih letih postati ena vodilnih zavarovalniških skupin, z glavnim trgom v Sloveniji in hčerinskimi družbami na področju Balkana ter z dodatno ponudbo visoko kakovostnega upravljanja premoženja in naložbenih produktov.

Kvaterniku poteče mandat s 1. oktobrom
Glavni vzvodi organizacijskega in finančnega prestrukturiranja bodo zniževanje kompleksnosti in optimiziranje produktnega portfelja, zaradi katerega pričakujejo dodatno rast prodaje na domačem in tujih trgih.

Spremenjena organiziranost operativnih funkcij s centralizacijo skupnih služb bo po pojasnilih družbe prinesla učinkovitejše poslovanje ter izboljšanje kapitalske in finančne strukture, ki bo povečala robustnost skupine in bo podlaga za dolgoročno rast in razvoj.

Westerlaken in Šenk še naprej člana uprave
Zaradi določb statuta družbe KD Group, ki omejuje število izvršnih direktorjev na štiri, bo Juretu Kvaterniku s 1. oktobrom sporazumno prenehal mandat izvršnega direktorja. Kvaternik bo sicer v Skupini KD Group še naprej pokrival finance, kontroling in računovodstvo.

Tomaž je pristojen za finance, zakladništvo, kontroling in računovodstvo, Škof za organizacijo operativnega poslovanja skupine, Westerlaken za trženje, prodajo in razvoj produktov in Šenk za mednarodno dejavnost.

Westerlaken in Šenk bosta hkrati še naprej opravljala funkciji člana uprave Adriatica Slovenice oz. predsednika uprave KD Življenja.
http://www.finance.si/westerlaken_in_senk_na_celo_kd_group_1_573791

PREVZEM GEA COLLEGE

KD Group s prevzemno namero za Gea College

Finančna skupina se podaja v prevzem preostale tretjine lastništva ponudnika storitev poslovnega izobraževanja

KD Group je objavil namero za dokončni prevzem družbe za poslovno izobraževanje Gea College, je razvidno iz objave na spletnih straneh Ljubljanske borze. KD Group, ki jo lastniško obvladujejo Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina, ima zdaj v lasti 66,57 % vseh delnic družbe.

Dodajmo, da so v zadnjih tednih po medijih zaokrožile novice, da naj bi se odnosi med lastniki finančne skupine zaostrili. Tako naj bi se že pogajali, kako bi si razdelili naložbe KD Group in dokončno prekinili medsebojno sodelovanje. V KD Group so sicer vse navedbe medijev ostro zanikali.
http://www.finance.si/kd_group_s_prevzemno_namero_za_gea_college_1_574428

BTC in Petrol z izvršbo nad Racmana

BTC in Petrol skušata od Koloseja izterjati več kot 200.000 evrov. Ta ne opravlja več kinematografske dejavnosti, temveč le upravlja kinodvorano v BTC. Podjetja, povezana s Sergejem Racmanom, so sicer v zadnjih mesecih na veliko nakazovala sredstva na Ciper.

Lastniku ljubljanskega Koloseja Sergeju Racmanu, ki se redno uvršča na seznam najbogatejših Slovencev, v zadnjem času ne gre vse po načrtih. Po dostopnih podatkih ima Kolosej samo do BTC in Petrola za več kot 200.000 evrov neporavnanih obveznosti, družbi pa sta se odločili sprožiti tudi postopke izvršbe. Racman je sicer Koloseju z aprilom 2011 »odvzel« kinematografsko dejavnost, na njem pa pustil le zastavljeno kinodvorano v BTC. Od takrat se družba neprestano srečuje z občasnimi blokadami na bančnih računih.

Kolosej se je ob nakupu zemljišča leta 2002 pogodbeno zavezal, da bo vsak mesec poravnal 21.900 evrov kot nadomestilo za souporabo komunalne infrastrukture. Ali gre pri dolgu do BTC za to obveznost, ni znano, po naših informacijah pa mu je družba pod vodstvom Jožeta Mermala izstavila zahtevek v višini 171.200 evrov.

Racman, ki je svoje stalno prebivališče nekje konec leta 2010 oziroma na začetku leta 2011 prenesel v Bratislavo na Slovaškem, neuradno iz davčnih razlogov, naj bi imel tudi težave z davčno upravo (Durs). Več virov iz Racmanovega kroga nam je namreč zatrdilo, da so se nekatere družbe v Racmanovi lasti znašle v davčni preiskavi. Ali to drži in na kaj konkretno se nanaša preiskava, pri Racmanu v zadnjih dneh nismo mogli preveriti. Ni pa skrivnost, da Racman že vrsto let posluje prek družb iz davčnih oaz, kot sta (bila) Ciper in ameriška zvezna država Delaware.

Racmanovi v pol leta na Ciper nakazali štiri milijone evrov
Na Cipru je tudi sedež mednarodne družbe X6D, ki je tesno vpeta v poslovanje Racmanovih podjetij in na katero se je v drugi polovici leta 2012 prelilo več kot štiri milijone evrov. Šlo je v glavnem za vračanje posojil, ki so jih očitno pred tem najemala podjetja, ki imajo tako kot Racmanov Kolosej sedež na Šmartinski ulici 152. Prvo je sredstva v višini 76.000 evrov maja lani nakazalo podjetje Xpand 3D, ki ga vodi Mira Milovanovič in je uradno v lasti X6D. Posojila sta na Ciper vračali tudi podjetji 3-D Logistika, ki se ukvarja s prodajo opremo za predvajanje in ogled 3D-filmov, in Kolosej zabavni centri (obe vodi Racmanova poslovna partnerica Maria Costeira) ter ne nazadnje sam Kolosej, vendar njihova višina razen ene izjeme nikoli ni presegala 60.000 evrov.

Daleč največ, skoraj tri milijone evrov, pa je v dveh obrokih na Ciper nakazalo ljubljansko podjetje Adriatic Invest, ki ga vodi Racman in je v preteklosti v njegovem imenu držal velik del lastništva v KD. Toda denarja novembra lani ni nakazal na X6D, temveč na račun družbe Sidbury Enterprises Limited, ki je tudi 100-odstotna lastnica Adriatica Investa. Po javno dostopnih podatkih je bilo nakazilo »izvedeno v imenu X6D«, tako da je X6D verjetno poplačal posojilo pri Sidburyju ali pa mu je zadnji sredstva le posodil. Lastništvo Sidburyja se sicer izgubi v Delawaru, toda po vsem dosedanjem dogajanju in posli med vpletenimi lahko upravičeno domnevamo, da za vsemi v resnici stoji Racman.

Je Racman lastnik ali le solastnik ciprske X6D?
Kolikšen lastniški delež v X6D, ki se ukvarja s 3D-tehnologijo v kinodvoranah, dnevnih sobah in računalniških igrah in na leto ustvari več kot 100 milijonov evrov prihodkov, drži v rokah Racman, uradno ni mogoče ugotoviti. Ker ima Ciper precej zaprt register podjetij, so namreč praktično vsi podatki o X6D »tajni«, kar je pokopalo tudi načrte Ciprčanov o postavitvi tovarne 3D-očal v Mariboru, za kar so si od države obetali finančno pomoč. Na ministrstvu so se lotili preverjanja lastništva in njegovih poslovnih načrtov, Ciprčani pa so si nato zaradi zavlačevanja premislili. Costeirova je sicer leta 2010 razkrila, da je tudi Racman prek enega od svojih podjetij solastnik X6D, ob njem pa še trije mednarodni skladi tveganega kapitala.

X6D je bil poleti 2008 predstavljen tudi kot glavni prevzemnik Koloseja. Toda, kot smo nato razkrili v Dnevniku, je bil v nekem obdobju edini lastnik X6D celo Kolosej, čemur pritrjujejo tudi uradni dokumenti iz leta 2009, ki smo jih pridobili s Cipra. Takrat se je Racman zagovarjal, da so leta 2006 izstopili iz lastništva X6D. Vendarle je X6D po javno dostopnih podatkih ustvaril spletno stran vsega mesec dni pred prevzemom Koloseja. Tudi sicer ga danes ni mogoče več najti v lastništvu družbe, trenutno pa je njen večinski lastnik Racmanovo podjetje Auctor.

Družbe in dejavnost »skril« pred upniki?
Kakšna je aktualna finančna slika Koloseja, bo znano šele v prihodnjih tednih, ko bodo objavljeni lanskoletni rezultati. Gotovo pa v bilancah družbe ne bo večmilijonskih prihodkov od prodaje kinovstopnic, saj je Racman dejavnost prenesel na Kolosej zabavni centri, ki je lastniško ločen od njegovih preostalih družb. Uradno je lastnik Zoran Hrovatin. Ta je slabi dve leti držal tudi lastništvo 3-D Logistike, ki jo je konec lanskega leta odkupila družba Reit Franca Žmavca. Racman je Žmavcu prodal še polovico podjetja Lent Invest (Kinocenter Komuna), medtem ko je Kolosej De Luxe Kranj že od leta 2008 v lasti podjetja Hypo Real Žana Colariča. Slednji zaseda tudi pomembne položaje Racmanovih podjetij v Srbiji oziroma na Hrvaškem.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/-btc-in-petrol-z-izvrsbo-nad-racmana

TOP 10

KDHR - navadne delnice
Deset največjih imetnikov navadnih delnic (KDHR) na dan 31. december 2008:
Delničar/ Število delnic /Delež od delnic KDHR (v %)
1.KD d. d., Ljubljana 1.819.680 - 68,01%
2.KDH Naložbe d. o. o., Ljubljana 111.095 - 4,15%
3.Caranthania Investments, Luxembourg 102.457 - 3,83%
4.Auctor d. o. o., Ljubljana 98.168 - 3,67%
5.Avra d. o. o., Ljubljana 91.281 - 3,41%
6.KD Group d. d., Ljubljana 62.201 - 2,32%
7.Onisac d. o. o., Ljubljana 20.362 - 0,76%
8.Zveza Bank Reg.Z.Zo.J.Bank und Revisions, Klagenfurt 19.562 - 0,73%
9.Šifrer Peter, Medvode 7.982 - 0,30%
10.M I d. o. o., Ljubljana 6.229 - 0,23%

TOP 10

KDHP - prednostne delnice
Deset največjih imetnikov prednostnih delnic (KDHP) na dan 31. december 2008:
Delničar /Število delnic /Delež od delnic KDHP (v %)
1.KD Group d. d., Ljubljana 51.306 - 19,26
2.Cercia Holding Limited, Limassol 43.092 - 16,17
3.PM & A d. o. o., Ljubljana 16.040 - 6,02
4.Marles d. d., Limbuš 15.102 - 5,67
5.KDH Naložbe d. o. o., Ljubljana 13.070 - 4,91
6.Vovk Boštjan, Ljubljana 7.665 - 2,88
7.Tomažin Matej, Ljubljana 2.050 - 0,77
8.R & V d. o. o., Ljubljana 1.382 - 0,51
9.Goldinar d. o. o., Koper 1.222 - 0,46
10.Kadić Cirila, Koper 1.118 - 0,42

TOP 10

Največjih deset imetnikov rednih (KDHR) in prednostnih delnic (KDHP) družbe KD Group skupaj na dan 31. december 2008:
Delničar /Število delnic /Delež od delnic KDHR in KDHP skupaj (v %)
1.KD d. d., Ljubljana 1.817.507 - 61,78%
2.KDH Naložbe d. o. o., Ljubljana 124.165 - 4,22%
3.KD Group d. d., Ljubljana 113.507 - 3,86%
4.Caranthania Investments, Luxembourg 102.457 - 3,48%
5.Auctor d. o. o., Ljubljana 98.457 - 3,34%
6.Avra d. o. o., Ljubljana 91.281 - 3,10%
7.Cercia Holding Limited, Limassol 41.710 - 1,42%
8.Zveza Bank Reg.Z.Zo.J.Bank und Revisions, Klagenfurt 20.000 - 0,68%
9.Onisac d. o. o., Ljubljana 19.145 - 0,65%
10.PM & A d. o. o., Ljubljana 19.314 - 0,66%

* AVRA d.o.o. - AVRA DRUŽBA ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE, D.O.O.
Osnovni finančni podatki
Čisti prihodki od prodaje - 0 EUR
Čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja - 2.162 EUR
Vir: AJPES - podatkovna baza letnih poročil 2010
Ustanovitelji - Tomaž Butina
Zakoniti zastopniki - Tomaž Butina
www.bizi.si/AVRA-D-O...o-podjetje

TOP 10

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (KDHR) 31. decembra 2009
Delničar/Kraj/Število delnic/Delež od vseh delnic KDHR(v %)
1.KD d. d.- Ljubljana - 1.859.312 delnic - 69,49%
2.KDH Naložbe d. o. o. - Ljubljana - 111.095 delnic - 4,15%
3.Caranthania Investments - Luksemburg - 102.457 delnic - 3,83%
4.Auctor d. o. o. - Ljubljana - 99.168 delnic - 3,71%
5.Avra d. o. o. - Ljubljana - 91.281 delnic - 3,41%
6.Adriatic Slovenica d. d. - Koper - 46.000 delnic - 1,72%
7.Onisac d. o. o. - Ljubljana - 20.862 delnic - 0,78%
8.Zveza bank reg. z. zo. j. bank und revisions - Celovec - 17.897 delnic -0,67%
9.KD Group d. d. - Ljubljana - 16.201 delnic - 0,61%
10.Šifrer Peter - Medvode - 7.982 delnic - 0,30%
Skupaj prvih deset imetnikov delnic KDHR - 2.372.255 delnic - 88,66%
Drugi: 303.385 delnic - 11,34%
Skupaj vseh delnic KDHR: 2.675.640 delnic - 100%

TOP 10

Deset največjih imetnikov prednostnih delnic (KDHP) 31. decembra 2009
Delničar/Kraj/Število delnic/Delež od vseh delnic KDHP(v %):
1.Adriatic Slovenica d. d. - Koper - 51.306 delnic - 19,26%
2.Cercia Holding Limited - Limassol - 38.892 delnic - 14,60%
3.Marles d. d. - Limbuš - 21.291 delnic - 7,99%
4.KDH Naložbe, d. o. o. - Ljubljana - 13.070 delnic - 4,91%
5.Krona Senior d. d. - Ljubljana - 10.000 delnic - 3,75%
6.Vovk Boštjan - Ljubljana - 7.665 delnic - 2,88%
7.Niton d. o. o.- Ljubljana - 7.441 delnic - 2,79%
8.PM & A d. o. o. - Ljubljana - 6.040 delnic - 2,27%
9.Tomažin Matej - Ljubljana - 2.050 delnic - 0,77%
10.Gostinstvo Žalec, d. o. o. - Žalec - 2.019 delnic - 0,76
Skupaj prvih deset imetnikov delnic KDHP: 159.774 delnic - 59,98%
Drugi: 106.639 delnic - 40,02%
Skupaj vseh delnic KDHP: 266.413 delnic - 100%

TOP 10

Deset največjih imetnikov rednih (KDHR) in prednostnih delnic (KDHP) skupaj 31. decembra 2009
Delničar/Kraj/Število delnic KDHR in KDHP skupaj/Delež v osnovnem kapitalu(KDHR in KDHP skupaj, v %)
1.KD d. d. - Ljubljana - 1.859.312 delnic - 63,20%
2.KDH Naložbe, d. o. o. - Ljubljana - 124.165 delnic - 4,22%
3.Caranthania investments - Luksemburg - 102.457 delnic - 3,48%
4.Auctor d. o. o. - Ljubljana - 99.168 delnic - 3,37%
5.Avra, d. o. o. - Ljubljana - 91.281 delnic - 3,10%
6.Adriatic Slovenica d. d. - Koper - 97.306 delnic - 3,31 %
7.Cercia Holding Limited - Limassol - 38.892 delnic - 1,32%
8.Marles d. d. - Limuš - 21.291 delnic - 0,72%
9.Onisac d. o. o. - Ljubljana - 20.862 delnic - 0,71%
10.Zveza bank reg. z. zo. j. bank und revisions - Celovec - 18.882delnic - 0,64
Skup%aj prvih deset imetnikov delnic KDHR in KDHP: 2.473.616 delnic - 84,08%
Drugi: 468.437 delnic - 15,92%
Skupaj vseh delnic družbe (KDHR in KDHP): 2.942.053 delnic - 100%

TOP 10

Pregled največjih imetnikov delnic SKDR na dan 31. 12 .2010
Zap. št. /Delničar/ Kra/j Število delnic /Delež (v %)
1. Caranthania Investments - Luxembourg - 33.982 delnic - 18,23%
2. KDG Naložbe d.o.o. - Ljubljana - 27.920 delnic - 14,98%
3. Soroli Invest Limited - Limassol - 21.111 delnic - 11,32%
4. Alpe- Adria Privatbank ag - Schaan - 19.916 delnic - 10,68%
5. Tikan Holding Limited - Limassol - 14.333 delnic - 7,69%
6. AVRA d.o.o. - Ljubljana - 9.437 delnic - 5,06%
7. Privatizacioni Investicioni Fond Mig a.d. - Podgorica - 8.750 delnic - 4,69%
8. Alea Iacta d.o.o. - Ljubljana - 7.835 delnic - 4,20%
9. Adriatic Invest llc - Wilmington - 7.773 delnic - 4,17%
10. Butina Tomaž - Ljubljana - 6.000 delnic - 3,22%
Skupaj prvih deset imetnikov: 157.057 delnic - 84,24%
Ostali: 29.379 delnic - 15,76%
Skupaj: 186.436 delnic - 100%

TOP 10

Pregled največjih imetnikov delnic SKDR na dan 31. 12 .2011
Zap. št. /Delničar /Kraj /Število delnic /Delež (v %)
1. Caranthania Investments - LUKSEMBURG - 33.982 delnic - 18,23%
2. Soroli Invest Limited - LIMASSOL - 21.111 delnic - 11,32%
3. Avra, d.o.o. - LJUBLJANA - 20.053 delnic - 10,76%
4. Alpe- Adria Privatbank - AG SCHAAN - 19.916 delnic - 10,68%
5. Tikan Holding Limited - LIMASSOL - 14.333 delnic - 7,69%
6. Privatizacioni Investicioni Fond Mig A.D. - PODGORICA - 12.444 delnic - 6,67%
7. Kdg Naložbe, d.o.o. - LJUBLJANA - 10.120 delnic - 5,43%
8. Alea Iacta, d.o.o. - LJUBLJANA - 7.835 delnic - 4,20%
9. Adriatic Invest LLC WILMINGTON, - DELAWARE - 7.773 delnic - 4,17%
10. Kdh Naložbe, d.o.o. - LJUBLJANA - 7.327 delnic - 3,93%
Skupaj prvih deset imetnikov: 154.894 delnic - 83,08%
Ostali: 31.542 delnic - 16,92%
Skupaj: 186.436 delnic - 100,00%
http://www.kd-fd.si/data/files/1336122015.pdf
http://www.kd-group.com/?subpage=36
http://www.finance.si/4844783/Lastniki-KD-Group-bi-%C5%A1li-vsak-na-svoje
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042314562
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042320800
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042342842
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042348506
http://www.dnevnik.si/mnenja/pisma-bralcev/1042554246

* v gornji lastniški strukturi TOP 10 delničarjev so med njimi tudi omenjene družbe Auctor, Adriatic Invest, PM & A d. o. o....

OFFSHORE

PRENOS SEDEŽA HOLDING PODJETJA V DAVČNO OAZO-NA PRIMERU KD GROUP
Avtorji: Sušec, Maja (Avtor)
Bratina, Borut (Mentor)

Offshore centri oziroma davčne oaze so države s privilegiranim davčnim statusom in predstavljajo davčno konkurenco tradicionalnim državam, ki ne morejo obstajati brez pobiranja davkov. Prav zaradi njih so le-te pod nenehnim pritiskom zniževanja davkov, predvsem na kapital, saj ta najlažje pobegne v davčno prijaznejšo državo. Iz tega razloga pa države s tradicionalnim davčnim sistemom uvajajo predpise, s katerimi želijo preprečiti beg kapitala v proste cone in z dodatno obdavčitvijo izničijo ugodnosti te selitve. Teh predpisov je namreč vse več in so vse strožji. Res pa je, da vse države nikoli ne bodo enako zanimive in vabljive za tuje investitorje. Optimiranje davčnih obveznosti je vsekakor dinamičen, aktiven in večplasten proces, pri čemer je potrebno upoštevati tako makroekonomske kot mikroekonomske pogoje optimiranja davčnih obveznosti. Izbira ustrezne davčne strategije in politike je zahtevno delo, h kateremu bi moral pristopiti management vsakega podjetja. V diplomskem delu raziskujem konkretne prenose premoženja v različne offshore centre, predvsem sem se osredotočila na prenose lastništva družbe KD d.d. Kakor mnogi managerji v Sloveniji, so tudi vodilni iz družbe KD domnevno prenašali svoje lastniške deleže v davčne oaze in se na tak način izognili visoki obdavčitvi v Sloveniji. Podrobno sem raziskala kdo so največji lastniki družbe in kako naj bi si prenašali deleže iz Slovenije v različne davčne oaze in nazaj v matično državo. Pomembne ugotovitve so bile tudi posledice prenosa premoženja iz matične države v davčno oazo, prav tako pa sem predstavila različne bonitete, ki jih pridobi družba oziroma fizična oseba, če prenese svoj sedež podjetja ali svoje premoženje v davčno ugodnejše okolje.
Ključne besede: davčne oaze, davčna konkurenca, tradicionalni davčni sistem, »beg kapitala«, optimiranje davčnih obveznosti, davčna strategija, prenos lastništva, prenos premoženja, prenos sedeža.
Leto izdaje: 2010
Založnik: [M. Sušec]
Izvor: Ptuj
Jezik: Slovenski jezik
Vrsta gradiva: Diplomsko delo
COBISS_ID: 10586140
UDK: 336.22
Število ogledov: 772
Število prenosov: 97
http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=19749

USTAVNA PRITOŽBA

KD Group, d.d., Ljubljana

Prejem odločitve ustavnega sodišča o ustavni pritožbi

KD Group, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, Ljubljana (v nadaljevanju: KD Group d.d.) obvešča javnost, da je 15. 7. 2013 prejela odločitev ustavnega sodišča v zvezi z vloženo ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, o čemer je KD Group d.d. obvestila javnost 24. 4. 2013. Ustavno sodišče je odločilo, da ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. III Ips 57/2010 z dne 22. 1. 2013, s katero je bil razveljavljen sklep št. 2.2. z 11. skupščine KD Holding d.d. (danes KD Group d.d.) z dne 29. 8. 2008 o delitvi bilančnega dobička za leto 2007, ne sprejme v obravnavo oziroma se ustavno pritožbo zavrže.

To obvestilo bo od 16. 7. 2013 dalje objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.kd-group.com v sklopu javnih objav.

KD Group d.d.
Datum: 16.07.2013
http://seonet.ljse.si/?doc_id=52306

FINANČNI KONGLOMERAT

Gantarjevi so še vedno finančni konglomerat

Čeprav je skupina KD Group zato, da bi jo Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) nehala obravnavati kot finančni konglomerat in ne bi potrebovala dokapitalizacije, že pred mesecem dni prodala pet odstotkov Deželne banke Slovenije (DBS) in lastništvo zmanjšala pod kritičnih 20 odstotkov, v očeh regulatorja ostaja finančni konglomerat. Vzrok tiči v tem, da ga vodstvo skupine KD Group (še) ni obvestilo o tej potezi.

V KD Group so včeraj priznali, da so formalno finančni konglomerat, dokler od AZN ne prejmejo odločbe o prenehanju tega statusa. Obenem so dodali, da bodo novo stanje finančnega konglomerata KD-AS sporočili v okviru rednega poročanja, torej v naslednjih tednih. »Agencija na podlagi obvestila preveri, ali skupina še vedno izpolnjuje pogoje, ki jih za obstoj finančnega konglomerata določa zakon, pred morebitno izdajo odločbe o prenehanju finančnega konglomerata pa se mora posvetovati tudi z drugimi nadzorniki, v konkretnem primeru z Banko Slovenije in Agencijo za trg vrednostnih papirjev,« so medtem dejali v AZN. Ta je skupini rok za izpolnitev zakonskih zahtev za finančni konglomerat sicer podaljšala do januarja prihodnje leto.

Kot smo razkrili v Dnevniku, je KD Group zadnji paket delnic DBS prodal italijanski finančni družbi KB 1909, sicer lastnici Mladine. Že pred tem je KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja del delnic prenesel na Kmečki glas in ga nato prodal Zadružni zvezi Slovenije. Po drugi strani je pet odstotkov DBS kupila družba SRC Ivana Žerka.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/gantarjevi-so-se-vedno-financni-konglomerat-

DIREKTIVA OMNIBUS
http://ec.europa.eu/internal_market/finances/docs/actionplan/transposition/slovenia/d11.7-ml-sl.pdf
http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Direktorat_za_javno_premozenje_in_financni_sistem/ZFK-B.pdf
http://www.delajozate.si/seje/6-mandat/14/17-redna/2013-06-04/
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=mag&uid=C9565B56F422CCCDC1257B8F0029579D

SEKAVČNIK Z DELNICAMI KD REŠUJE RACMANOVO HIŠO

Aleksander Sekavčnik je del lastništva družbe KD prenesel na Sergeja Racmana in mu s tem pomagal priti do likvidnostnega posojila. Zakaj ga je Racman potreboval, uradno ni znano. Ni pa mogoče izključiti, da s tem poskuša rešiti svojo hišo v okolici Brezovice.

Aleksander Sekavčnik je v zadnjih dneh začel Sergeju Racmanu pospešeno prodajati svoje delnice družbe KD, krovne družbe skupine KD Group, pod katero sodi tudi koprska zavarovalnica Adriatic Slovenica.

V le nekaj tednih je Sekavčnikov holding Caranthania Investment iz Luksemburga prodal že okoli štiri odstotke delnic Racmanovima družbama Oklev in Adriatic Invest, ki domuje v ameriški davčni oazi Delaware. Če je bil torej Sekavčnik še konec lanskega leta največji posamični lastnik KD, ima zdaj v lasti le še slabih 14 odstotkov družbe. Naše analize kažejo, da je Sekavčnik za delnice KD skupno iztržil vsega okoli četrt milijona evrov oziroma več kot desetkrat manj, kot je zanje pred leti plačal.

»Gre za dogovor med menoj in Sekavčnikom, ki je delnice zgolj začasno prenesel name, saj sem potreboval zavarovanje za premostitveno posojilo,« nam je povedal Racman. Zatrdil je še, da bo delnice vrnil v mesecu dni. Zakaj začasno sploh potrebuje delnice KD in premostitveno posojilo, Racman ni želel pojasniti. »S Sekavčnikom nimava v lasti le delnic KD, temveč imava tudi nekatere druge posle,« je bil kratek Racman, ki uradno domuje na istem naslovu v Bratislavi, kjer je bil do nedavna prijavljen tudi Sekavčnik. Posle med ustanoviteljema skupine KD Group pa utegne pojasniti napovedana dražba Nove Ljubljanske banke, ki namerava zaradi izterjave 83.500 evrov 9. aprila na dražbi prodati njegovo hišo v okolici Brezovice. To je Racman zastavil za posojilo svoje družbe Auctor, ki ima že več kot 750 dni blokirane vse transakcijske račune in prek katere obvladuje lastništvo Koloseja.

Caranthania Investments je imela del svojih delnic KD zastavljenih tudi za posojila, ki so jih v preteklosti najela nekatera Racmanova podjetja. Toda kot je zatrdil Racman, je večji del teh posojil pred nekaj meseci že poplačal.

Racman in Sekavčnik imata skupaj s Tomažem Butino v lasti tudi družbi PM&A in PM&A FA, ki sta imeli v začetku lanskega leta za več kot 18 milijonov evrov finančnih obveznosti. Obe družbi imata že dlje časa blokirane tudi vse transakcijske račune, večji del svojega premoženja pa sta posodili naprej neznanim družbam oziroma osebam. Med upniki PM&A in PM&A FA je tudi KD Group, ki je več posojil odobril tudi nekaterim Racmanovim podjetjem. Med prejemniki posojil KD Group je mogoče denimo najti družbe Auctor, Adriatic Invest in tudi European Funds, prek katere je Racman pred leti iz lastništva KD med drugim delno izplačal Roberta Šego, danes svetovalca uprave Pivovarne Laško.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/sekavcnik-z-delnicami-kd-resuje-racmanovo-hiso

OŠKODOVANJE UPNIKOV

“Pri prodaji Koloseja gre za oškodovanje upnikov”

Prvi mož Koloseja Sergej Racman naj bi s prenosom kompleksa kinodvoran v ljubljanskem BTC na novega lastnika oškodoval upnike, je po pregledu posla ocenila upraviteljica. Banka NLB je medtem že vložila tožbo in zahtevala začasno odredbo.

Medtem ko lastnik Koloseja Sergej Racman upa, da bo v prihodnjih mesecih prepričal banke upnice v smiselnost prisilne poravnave in 96-odstotni odpis 25-milijonskih obveznosti, so se nekatere že odločile za ukrepanje zaradi domnevno spornih Racmanovih potez.

Kot je na nedavni seji upniškega odbora razkrila predstavnica NLB, ki od Koloseja zahteva plačilo 8,5 milijona evrov, so zaradi vprašljivega prenosa ljubljanskega kino kompleksa na novega lastnika na sodišče vložili ustrezna pravna sredstva. Na podlagi tožbe so na Kolosejevi nepremičnini vpisali tudi začasno odredbo, kar novemu lastniku prepoveduje njeno nadaljnjo prodajo. Tudi upraviteljica Andreja Terpotec, ki nadzoruje prisilno poravnavo in je pregledala posel, ocenjuje, da je bila prodaja nepremičnine sporna in da gre pri tem za oškodovanje upnikov.

Gre za odprodajo največjega kompleksa kinodvoran pri nas. Kot smo razkrili, ga je Racman tik pred začetkom prisilne poravnave prenesel na podjetje SIP Nepremičnine, ki ga obvladuje Davorin Vidmar. Ta je za Racmana lobiral za igralniško koncesijo v Vrtojbi. Ker Vidmarjevo podjetje nima sredstev za plačilo 15-milijonske kupnine, sta se z Racmanom dogovorila, da bi Koloseju plačal čez štiri leta, vmes pa mu ne bi bilo treba plačevati nobenih obresti. S tem se je Racman rešil iz na videz brezizhodnega položaja. Nepremičnina je namreč varna pred bankami, Vidmar pa jo lahko naslednjih nekaj let trži naprej zdajšnjim najemnikom ali proda kakšnemu od velikih mednarodnih kinooperaterjev, ki jih zanima vstop na slovenski trg.

Pod drobnogledom upnikov so se znašli tudi drugi posli. Trenutno edino premoženje Koloseja predstavljajo najemnine od oddaje najetih prostorov v bližnji Areni, vendar je Terpotčeva od podnajemnikov izvedela, da denarja ne nakazujejo na račun Koloseja, ampak neposredno na račun BTC, ki je lastnik Arene. Zato bo upniški odbor v kratkem pregledal vse najemne in cesijske pogodbe ter pogodbe o odstopu in zastavi terjatev. Racman jim mora razkriti tudi vso dokumentacijo v zvezi s podjetjem Fold, ki je danes eden največjih upnikov Koloseja. Fold, ki se ukvarja s posredništvom in do lanskega leta sploh ni posloval, namreč od Koloseja terja skoraj milijon evrov. Kakšne posle sta sklepala, naj bi bilo znano v kratkem, kljub slabemu finančnemu položaju Koloseja pa je Foldu uspelo zavarovati polovico terjatev. V začetku maja lani se je z Racmanom dogovoril, da mu kot zavarovanje odstopi za 430.000 evrov Kolosejevih terjatev do podjetij, povezanih z Racmanom.

* 15 mio. € kupnine bi moral novi lastnik ljubljanskega kompleksa kinodvoran plačati Koloseju.
http://www.dnevnik.si/posel/novice/pri-prodaji-koloseja-gre-za-oskodovanje-upnikov

DOLGOROČNO SINDICIRANO POSOJILO - 67.013.100,00 €

Posojilo namenjeno refinanciranju obstoječih finančnih obveznosti

KD Group, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, Ljubljana (v nadaljevanju: družba ali KD Group), obvešča, da je dne 23. 2. 2015 sklenila pogodbo o dolgoročnem sindiciranem posojilu, ki ga je odobril sindikat bank Nova Ljubljanska banka d.d., tudi kot organizator in agent, Abanka Vipa d.d., Gorenjska banka, d.d., Banka Celje d.d., in Nova kreditna banka Maribor d.d., s katerim so banke zagotovile družbi KD Group d.d. dolgoročni kredit z ročnostjo 7 let in v višini 67.013.100,00 evrov.

Sindicirano posojilo je namenjeno refinanciranju finančnih obveznosti Skupine KD Group, kar predstavlja nadaljevanje strategije družbe KD Group, t.j. zagotovitev optimalne strukture financiranja družbe KD Group in Skupine KD Group in izboljšanje strukture ročnosti virov financiranja.

Informacije, ki jih vsebuje objava, bodo na voljo na uradni spletni strani družbe KD Group d.d. www.kd-group.com, najmanj 5 let od datuma objave.
KD Group d.d.
Datum: 24.02.2015
http://seonet.ljse.si/?doc_id=56646

HOLDINGI (PRE)ZADOLŽENI, NJIHOVI ŠEFI (PRE)DOBRO PLAČANI

Na lestvici izbranih holdinških družb so med najbolje plačanimi predsedniki in člani uprav KD Group, Save in Istrabenza. Poslovanje teh družb je bilo lani v primerjavi z letom 2013 sicer boljše, izjema je le skupina Sava.

Gabrijel Škof je na prvem mestu najbolje plačanih holdinških šefov zamenjal nekdanjega prvega moža Istrabenza Rudija Grbca, ki sta mu na vrhu delala družbo Matej Narat iz Save in Miran Kraševec v NFD Holdingu.

Lani se je kar nekaj velikih holdingov, ki so še pred leti obvladovali velik del domačega gospodarstva, znašlo bodisi v insolventnih postopkih bodisi so tik pred stečaji. Še delujoče holdinške družbe so se še naprej soočale z zaostrenimi razmerami na področjih, kjer delujejo. A na zaslužkih njihovih vodilnih se to še malo ni poznalo.

Na lestvici najbolje plačanih menedžerjev v izbranih holdinških družbah je prvo mesto zasedel Gabriel Škof, namestnik glavnega izvršnega direktorja KD Group in hkrati prvi mož zavarovalnice Adriatic Slovenica. Škof je lani zaslužil več kot 261 tisočakov bruto, od tega kar 72.000 evrov sejnin. Škof je namreč tudi član upravnega odbora KD Group. Še en član uprave Adriatica Slovenice in hkrati izvršni direktor KD Group Willem Jacob Westerlaken je visoko na lestvici najbolje plačanih menedžerjev v holdinških družbah. Lani je namreč prejel več kot 178.000 evrov bruto. Matična družba KD Group je minulo leto sklenila z izgubo 6 milijonov evrov, medtem ko je še v letu 2013 ustvarila čisti dobiček v višini pol milijona evrov. Iz letnega poročila skupine KD Group je razvidno, da je slabši lanski rezultat posledica visokih slabitev naložb odvisnih in pridruženih družb v višini 16 milijonov evrov (gre za družbe Seaway Design, KD Kapital, KD Kvart in DBS). Skupina KD Group je lani ustvarila 339 milijonov evrov prihodkov in 4,8 milijona čistega dobička.
Sava se duši v izgubah, šefu pa 210 tisočakov

Na drugem mestu najbolje plačanih šefov holdinških skupin se je z 210 tisočaki bruto prejemkov znašel Matej Narat, predsednik uprave Save, ki je imela lani več kot tisoč zaposlenih in kar 47 milijonov evrov izgube. Ker je Narat hkrati tudi šef nadzornikov v Savi Turizem in nadzornik v Hotelih Bernardin, je prejel za 17 tisoč evrov sejnin. Bruto prejemki članov uprave Skupine Sava (poleg Narata še Aleša Aberška, ki je na funkciji od 28. januarja 2014, in Andreja Andolška, ki je bil član uprave do 27. januarja 2014) so lani znašali kar 357 tisoč evrov.

Omeniti velja še prvega moža skupine Istrabenz Andreja Laznika in članico uprave koprskega holdinga Suzano Bolčič Agostini. Bolčič-Agostinijeva je prejela čez 171 tisočakov, Laznik pa 164 tisoč evrov bruto. Ker sta oba tudi v nadzornih svetih odvisne družbe Actual I. T., sta prejela še sejnine v skupnem znesku čez 46 tisoč evrov bruto. Skupina Istrabenz s 784 zaposlenimi in 39,7 milijona prihodkov je sicer izboljšala poslovanje in lansko poslovno leto zaključila z 2,7 milijona evrov dobička. Še leto pred tem so namreč v koprskem holdingu imeli izgubo v višini 9,2 milijona evrov.

Iz javno dostopnih podatkov o poslovanju in izplačilih vodilnih v holdinških družbah je razvidno, da so vodilni menedžerji prejemali tudi visoke sejnine. Med njimi prednjači Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor KD Group, ki je prejel za 156 tisoč evrov sejnin, Matjaž Gantar, predsednik upravnega odbora KD Group, pa za 120 tisoč evrov bruto. Tako Gantar kot Tomaž nista prejemala plače, ampak le sejnine za opravljanje funkcij. Sejnine (brez drugih izplačil) v višini 90 tisočakov bruto sta prejela tudi člana upravnega odbora KD Group Tomaž Butina in Aleksander Sekavčnik. Med tistimi, ki so prejeli visoke sejnine, sta tudi prvi mož Istrabenza Andrej Laznik (čez 34 tisočakov) in članica uprave Suzana Bolčič Agostini (slabih 12 tisoč evrov).
Marko Jaklič: Banke bi morale poseči v prejemke vodilnih

»To je zelo nenavadno. Ekonomski lastniki teh skupin, torej predvsem državne banke, bi morale poseči v prejemke vodilnih družb, saj so tudi zadolžene. Banke bi po mojem mnenju morale poseči v prejemke vodilnih in to ne glede na to, da skupine obvladujejo zasebni lastniki,« komentira visoke lanske prejemke šefov (pre)zadolženih holdingov ekonomist Marko Jaklič. »V tujini bi rekli, da so se tako odločili zasebni lastniki in da je narava dela menedžerjev tako zahtevna. Pri nas pa te skupine večinoma obvladujejo državne banke. Težko je soditi, ali si vodilni v teh družbah zaslužijo tako visoke prejemke ali ne, kakšen je kriterij o zahtevnosti dela menedžerjev? Na prvi pogled je to seveda pretirano,« pravi Jaklič.

O visokih sejninah Jaklič pravi, da gre res za zasebno lastništvo teh skupin, pravno gledano pa gre za lastništvo bank. »Skupine so zadolžene, tako ali drugače imajo terjatve. In banke imajo določeno moč, ki jo lahko pokažejo, tako da ne reprogramirajo dolgov.«

LETNI PREJEMKI

Letni prejemki predsednikov in članov uprav holdinških družb (v EUR)
letna poročila družb za leto 2014, Gvin, Ajpes
podatki
* 261.369 € - Gabrijel Škof - član upravnega odbora KD Group, namestnik glavnega izvršnega direktorja in predsednik uprave Adriatic Slovenice
* 210.000 € - Matej Narat - predsednik uprave Save, predsednik nadzornega sveta Sava Turizem, član nadzornega sveta Hoteli Bernardin
* 185.341 € - Bojan Petan - predsednik uprave DZS
* 178.301 € - Willem Jacob Westerlaken - izvršni direktor KD Group in član uprave Adriatic Slovenice
* 171.674 € - Suzana Bolčič Agostini - članica uprave Istrabenza, predsednica upravnega odbora Actual I.T.
* 164.009 € - Andrej Laznik - predsednik uprave Istrabenza, član nadzornega - sveta Actual I.T., član upravnega odbora Istrabenz Turizma
* 161.330 € - Aljoša Tomaž - član upravnega odbora KD Group in glavni izvršni direktor KD Group
* 132.417 € - Franc Jakša - predsednik upravnega odbora A1
* 120.773 € - Matjaž Gantar - predsednik upravnega odbora KD Group
* 120.000 € - Aleš Aberšek - član uprave Save (od 28. 1. 2014) in član upravnega odbora Alpen Invest
* 112.734 € - Matija Šenk izvršni direktor KD Group in član uprave Adriatic Slovenice
* 92.512 € - Tomaž Butina - član upravnega odbora KD Group
* 91.794 € - Aleksander Sekavčnik - namestnik predsednika upravnega odbora KD Group
* 61.644 € - Primož Butinar - direktor A1 (od 4. 9. 2014 do 31. 12. 2014) in podpredsednik upravnega odbora
* 56.462 € - Sergej Racman - član upravnega odbora KD Group (do 28. 8. 2014)
* 28.000 € - Andrej Andolšek - član uprave Save (do 27. 1. 2014)
* 20.663 € - Aleš Bešter - član upravnega odbora A1
* 18.441 € - Katarina Valentinčič Istenič - članica upravnega odbora KD Group (od 28. 8. 2014)
* 7.714 € - Bojan Šefman - podpredsednik upravnega odbora A1
https://www.dnevnik.si/1042717933/posel/novice/holdingi-prezadolzeni-njihovi-sefi-predobro-placani

***** nadaljevanje na strani 100 *****

zoran13

CHANDRA BAHADUR DANGI

Foto: 54,6 centimetra "visok" Nepalec tudi uradno najmanjši človek na svetu

Nepalec Chandra Bahadur Dangi je bil danes uradno razglašen za najmanjšega človeka na svetu. Zdravnik in predstavnik Guinnessove knjige rekordov sta izmerila, da 72-letni Dangi meri 54,6 centimetra.

Guinnessova knjiga je Dangiju podelila dve potrdili - da je najmanjši živeči človek na svetu in da je najmanjši odrasel človek v 57-letni zgodovini knjige rekordov.

Dangi, ki ima le 12 kilogramov, vse življenje živi v odročni gorski vasici, zdaj pa si želi potovati po domovini in v tujino. "Občutek je zelo dober. Zelo sem vesel," je danes dejal Dangi. "Svojo državo bom predstavljam po vsem svetu," je dodal.

Doslej je za najmanjšega človeka na svetu veljal Filipinec Junrey Balawing, ki meri 60 centimetrov.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042512515

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2012 21:10; skupaj popravljeno 4 krat

DRAŽBA HIŠE ZARADI DOLGA 124 €

Ob hišo zaradi odvoza gnojnice
Sodnica je petčlanski družini prodala hišo zaradi terjatve v višini 124

Petčlanska družina Vaskrsić iz Praprošč se bo morala 16. marca izseliti iz lastne hiše, ki jim jo je litijska sodnica Janja Kovač prodala zaradi dolga v višini 124 evrov. Družina je bila tolikšen znesek dolžna ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija, in sicer za čiščenje gnojne jame. Še bolj nenavadno je, da je sodnica hišo prodala, še preden je odredila rubež Vaskrsićevih premičnin oziroma trganje zneska z bančnega računa lastnika hiše, Zorana Vaskrsića, ki je bil ves čas zaposlen in je redno prejemal plačo.

Zoran Vaskrsić se bo 16. marca z ženo, dvema šoloobveznima otrokoma in materjo moral izseliti iz hiše, ki so jo izgubili zaradi 124 evrov. Ko je dolg odplačal, pa je bil zanje neusmiljen novi lastnik hiše, ki jo je na javni dražbi kupil za polovico vrednosti, 70.000 evrov.

Družina se je tako zaradi pičlih 124 evrov znašla na robu socialne stiske, saj dobre tri tedne pred prisilno izselitvijo še ne vedo, kam se bodo lahko zatekli. "Na centru za socialno delo nimajo stanovanj, občina ima bivalne enote, vendar nas je pet. Ponudili so mi tudi možnost, da bi žena šla z otrokoma v materinski dom. Jaz pa naj se očitno ločim od otrok," je dejal Vaskrsić in dodal, da se sicer lahko prijavijo na razpis za neprofitna stanovanja, ki ga bo občina objavila do 15. marca.

A tudi to je slaba tolažba, saj se morajo dan za tem že izseliti. "Nikoli nismo od nikogar nič zahtevali. Zdaj pa moramo," je obupano dodala Zoranova mati Nevenka Vaskrsić.

Niti sanjalo se jim ni, da jim prodajajo hišo
Vse skupaj se je začelo sredi leta 2010, ko je Vaskrsić imel odprto izvršbo na hišo zaradi zapadlih obveznosti kredita za avto. "Julija tega leta je sodni cenilec hišo ocenil na 140.000 evrov. Na to so mi dali plombo in ko sem avgusta dolg poravnal, se je izvršba ustavila," je pojasnil Vaskrsić in nadaljeval, da se je k tej isti zadevi nato priključilo še podjetje Vodovod-Kanalizacija Ljubljana. Če bi vedel za to, bi poravnal tudi ta dolg, zatrjuje Vaskrsić, ki ni vedel niti za javno dražbo lastne hiše. Ta se je v roku enega meseca odvila dvakrat, prvič v začetku oktobra leta 2010, drugič pa 18. novembra, ko jo je za polovično ceno, 70.000 evrov, odkupil Trboveljčan M. L.

"Za prodajo hiše sem izvedel, ko je žena podpisala sklep o domiku (sklep, da je kupec novi lastnik, op. a.) nepremičnine," je pojasnil Vaskrsić, ki je šel še isti dan poravnat omenjeni dolg, s čimer se je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo od izterjave. "Šest dni po dražbi, na kateri je sodnica prodala hišo, sem potrdilo o poravnavi dolga nesel tudi na litijsko sodišče, kjer so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena," se spominja Vaskrsić. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, ne pa tudi nadaljnje prodaje hiše novemu lastniku. Kupca, ki bo 16. marca ob 9. uri zjutraj skupaj z izvršiteljem prišel prisilno izselit petčlansko družino v Praproščah, je Vaskrsić sicer klical takoj po dražbi in ga prosil, naj se umakne od prodaje. Ponudil je celo kritje vseh nastalih stroškov, vendar Trboveljčan za njegove prošnje ni imel posluha. Še več, M. L. je za 70.000 evrov uradno kupil 78 kvadratnih metrov stanovanjske površine, čeprav so Vaskrsićevi od nakupa hiše leta 1998 sami uredili še celotno zgornje nadstropje hiše in dozidali pisarno.

Sodišče: Šlo je za izterjavo 66.300 evrov
Za pojasnilo o nenavadni praksi prodaje hiše za nekaj več kot sto evrov dolga smo se obrnili tudi na litijsko okrajno sodišče. Povedali so, da so hišo prodali zaradi izterjave 66.300 evrov, in ne zaradi zneska, ki ga navaja Vaskrsić. Prav tako so zatrdili, da je bil Vaskrsić ves čas seznanjen s potekom izvršbe. Na vprašanje, zakaj niso ustavili izvršbe, ko je Vaskrsić poravnal dolg, pa so na sodišču odgovorili, da je "upnik podal predlog za umik izvršbe šele po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine kupcu, zato umika ni bilo mogoče šteti kot razlog za razveljavitev domika".

Takšno ukrepanje sodišča ne more in ne sme biti običajna praksa, pa poudarja Vaskrsićeva odvetnica Neža Dular. "Naša stranka je imela v hiši televizijo, pralni stroj, računalnik in podobne predmete, kar so vse rubljive premičnine in zagotovo zadoščajo za poplačilo njegovega dolga. Hkrati je imel sredstva na računu in redne mesečne prilive iz naslova plače," je poudarila Dularjeva, ki na laž postavlja tudi pojasnilo sodišča, da naj bi Vaskrsićev dolg v resnici znašal 66.301,4 evra. Da to ne drži, je razvidno iz zapisnika o drugi javni dražbi, kjer je zapisano, da je bila dražba opravljena izključno zaradi izterjave 124 evrov. "Poudariti velja tudi, da banka kot upnik sploh ni predlagala izvršbe, niti ni želela prisilno izterjati svojega dolga, saj so bili vsi obroki redno poravnani," je dodala Dularjeva.

Reši jih lahko samo pravočasna odločitev ustavnega sodišča
Da je ravnanje sodišča nenavadno in celo nezakonito ter neustavno, ocenjuje tudi odvetnik Marko Bošnjak, ki je za Vaskrsića vložil pritožbo na ustavno sodišče. Primer je zdaj tam v obravnavi zadnjih nekaj mesecev, a Vaskrsićevim zmanjkuje časa za čakanje. Ustavna pritožba namreč ne zadrži izvršbe, kar pomeni, da bo po vsej verjetnosti dejansko prišlo do deložacije družine Vaskrsič. "Na ustavno sodišče smo sicer podali urgenco in poskušali na vse načine opozoriti na kršitev človekovih pravic, ki jih je po našem mnenju sodišče zagrešilo ob vodenju postopka, vendar odločitve ustavnega sodišča še ni," je dejala Dularjeva. Za Vaskrsićeve se tako nezadržno bliža dan, ko bodo zaradi 124 evrov dolga morali z dvema šoloobveznima otrokoma zapustiti lastno hišo. V primeru, da bo prišlo do deložacije in kasneje do ugodne rešitve ustavne pritožbe, pa bodo imeli možnost zahtevati odškodnino od države.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042511832

124 € DOLGA

Predsednik sodišča: To je šola za vse, ki ignorirajo odločbe sodišč

Predsednik okrožnega sodišča Anton Panjan se je odzval na pisanje medijev o družini Vaskrsić iz okolice Litije, ki je zaradi dolga 124 evrov ostala brez hiše.

"Način poročanja medijev daje slutiti, da je sodišče odločalo brez vsake empatije. Goli podatki sicer to opravičujejo, torej da je zaradi 124 evrov dolga družina ostala na cesti oziroma brez hiše," je uvodoma dejal Panjan.

Zaradi dolga 124 evrov na cesto
Naj spomnimo: petčlanska družina Vaskrsić iz Praprošč se bo morala 16. marca izseliti iz lastne hiše, ker jo je litijska sodnica Janja Kovač prodala na javni dražbi zaradi dolga 124 evrov. Toliko je znašal dolg do podjetja Vodovod-Kanalizacija za čiščenje gnojne jame.

Mediji so pisali, da je bila sporna dražba hiše, saj bi lahko sodnica pred dražbo hiše odredila rubež premičnin družine oziroma trganje zneska z bančnega računa Zorana Vaskrsića, ki je bil ves čas zaposlen in je redno prejemal plačo.

67 postopkov izvršb, kjer je dolg manjši od sto evrov
Kot je pojasnil Panjan, je bilo ravnanje sodnice povsem pravilno in zakonito, kar je presodilo tudi višje sodišče. "Sodišče drugačnega ravnanja ni imelo na voljo, saj je upnik gospodar postopka v civilnih zadevah, kar izvršilni postopek je. O tem, kar upnik predlaga, sodišče odloča, samo pa ne more predlagati ničesar, čeprav morda ve, da bi bilo treba stvari drugače izpeljati. Izvršiteljeva izvršba na premičninah je bila neuspešna, zato se je začel postopek z izvršbo na nepremične. Naj povem, da je trenutno odprtih 67 postopkov nepremičninskih izvršb, kjer je glavnica pod sto evrov, zato ta primer ni osamljen," je povedal predsednik sodišča, ki je prepričan, da je to dobra šola za vse, da se sodnih odločb ne ignorira.

Ni bil odziven
O tem primeru je višje sodišče odločalo trikrat, Vaskrsič naj bi prejel pet sodnih pošiljk. "Njegove neodzivnosti na pisanje si ni mogoče razlagati drugače, kot da je v izvršbo privolil. Zato ne more kriviti drugih za posledice zgolj lastnega ravnanja. Zganil se je prepozno," je pojasnil.

Zakonodajalec mora spremeniti pravila igre
Skratka, kot je povedal Panjan, sodnica ni imela druge izbire, saj je zakonodaja takšna, kot je. Povedal je še, da je okrajno sodišče že predlagalo zakonodajalcu v mandatu prejšnje vlade, da bi se postavil spodnji limit za rubež nepremičnin, a ravno zato, ker je upnik gospodar postopka, zakonodajalec tega ni spreminjal.

Upnik je gospodar postopka
"Gre za veliko nesorazmerje, a upnik je legalno diktiral postopke, dolžnik pa je vse skupaj ignoriral, ne glede na absurdnost situacije," je pojasnil. Poudaril je, da je to, ne glede na usodo družine, priložnost, da se naučimo, da se sodnih odločb ne ignorira, saj so posledice lahko hude.

Edini pravni zadržek v tem primeru bi bil pravni odlog, ki pa ni bil podan, temveč je bil podan nov zahtevek, je pojasnil Gregor Strojin s sodišča. Če bi bil namreč postopek prej ustavljen, bi sodnica lahko dražbo preklicala.

Na novinarsko vprašanje o tem, kako komentira to, da vabilo na sodišče ignorira tudi eden od poslancev – gre za Branka Mariniča –, je Panjan odgovoril, da vlada od njih zahteva reševanje zadev v okviru šestih mesecev, a hkrati tudi sama prispeva k temu, da se zadeve vlečejo.
http://www.siol.net/novice/crna_kronika/2012/02/druzini_vaskrsic_hisa_dolg_drazba.aspx

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC

Varuh človekovih pravic: Prodaja hiše družine Vaskrsić ni v skladu z načelom sorazmernosti

V uradu varuha človekovih pravic so se aktivno vključili v reševanje primera Vaskrsić in za javnost zapisali, da ureditev ni skladna z načelom sorazmernosti. Sprejete zakonodajne rešitve v takšnih primerih terjajo premislek, so opozorili pri varuhu. Družini je namreč litijsko sodišče zaradi dolga v višini 124 evrov na javni dražbi prodalo hišo.

Kot so pojasnili pri varuhu, se je v primeru Vaskrsić v izvršilnem postopku izterjal relativno nizek znesek dolga, višina katerega je bila v popolnem nesorazmerju z vrednostjo nepremičnine, na katero se je predlagala izvršba. Sprejete zakonodajne rešitve terjajo morebitne dopolnitve oziroma spremembe, so dodali.

Menijo, da bi moralo biti zaradi zagotovitve načela enakosti pred zakonom tudi v izvršilnem postopku zagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve. Hkrati bi moralo biti zagotovljeno tudi varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca, so pojasnili.

Ureditev, ki omogoča prodajo dolžnikove nepremičnine in zgolj zasleduje cilj, da se upniku v izvršilnem postopku omogoči, da pride do poplačila svoje terjatve, je sicer upravičena in legitimna, so zapisali. Menijo pa, da takšna ureditev v primerih, kot je omenjeni, ni v skladu z načelom sorazmernosti.

Po poročanju medijev je bila družina Vaskrsić omenjeni znesek dolžna ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija, a je Vaskrsić isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, poravnal dolg. Posledično je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, ne pa tudi nadaljnje prodaje hiše novemu lastniku, so poročali mediji. Družina se bo tako morala izseliti iz svoje hiše do 16. marca.

Pri varuhu so v konkretnem primeru naredili tudi poizvedbo v zvezi s postopki, a odgovor še čakajo, so pojasnili.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042514413

HRAM DEMOKRACIJE

Vaskrsić pred državnim zborom: Če bo treba, bom v svoji hiši tudi umrl

Zoran Vaskrsić je pred stavbo državnega zbora pripravil protest, ker mu je litijsko sodišče zaradi dolga v višini 124 evrov na javni dražbi prodalo hišo. Vaskrsić je prepričan, da bo protest predramil odgovorne, da bodo ustavili "zločin nad nemočnim depriviligiranim državljanom". Dejal je še, da se ne bo pustil izseliti iz hiše in da bo tam, če bo treba, tudi umrl. Na pomoč mu bodo v petek priskočili tudi pripadniki gibanja 15o, ki bodo s svojimi telesi okoli hiše ustvarili živo verigo.

"To, kar delajo, je nekaj neverjetnega," je novinarjem dejal Vaskrsić. Pojasnil je, da se ni najavil ali prosil za sprejem v državnem zboru, doslej ga tudi nihče ni sprejel, kljub temu pa upa, da se bo kdo odzval. O današnjem protestu je sicer obvestil državljane.

Vaskrsić zagotavlja, da se iz hiše, ki so mu jo prodali na dražbi, ne bo izselil. "Če bo treba, da bom v njej umrl, bom pač umrl," je odločen. V petek bo sicer potekala deložacija nepremičnine, ob čemer Vaskrsić v podporo pričakuje čim več ljudi. Take zadeve se morajo namreč po njegovih besedah končati, zoper njega in druge ljudi.

Po prepričanju člana gibanja 15o Irfana Beširovića je sramota, da za 120 evrov prodajo hišo in družino dajo na cesto. Po njegovih besedah tudi upnik ni zahteval izvršbe na hišo Vaskrsića. Vlada mora to zakonodajo čim prej spremeniti, je menil Beširović.

Sicer je premier Janez Janša v ponedeljek naročil ministru za pravosodje in javno upravo Senku Pličaniču, naj do četrtkove seje vlade pripravi poročilo o tem primeru. Na podlagi poročila bo vlada pripravila spremembe neprimernih predpisov ali pa zahtevala revizijo spornih primerov.

Pličanič pa je ob primeru Vaskrsić napovedal, da bodo preučili tudi ustreznost zakonodaje, ter opozoril, da ni in ne sme biti namen hitri javni linč kogarkoli - institucij ali posameznikov.

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je v zvezi z omenjenim primerom v torek odredila službeni nadzor z namenom, da se raziščejo vsa sporna dejstva glede izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnin v primeru.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042516541

OSTANEK 3.600 €

Vaskrsiću ostalo 3.600 evrov

Družina Vaskršić je deložirana, dolg do banke, Vo-Ke in fizične osebe (skupaj 60 tisoč evrov) je poravnan, protestniki pa so za zapahi

Družina Vaskrsić se je prisilno izselila iz hiše. Izvršilni postopek sprva na premičninah je litijsko sodišče začelo zaradi 124 evrov dolga do Vo-ke, kasneje pa se je izvršbi pridružila še banka z domala 60 tisoč evri in fizična oseba s blizu šest tisočaki terjatev. Po prodaji hiše je Vaskrsić dobil razliko med kupnino in dolgom, to je slabih štiri tisoč evrov.

Hiša je bila torej na javni dražbi prodana zaradi prek 60 tisoč evrov dolgov. Današnja deložacija je sicer brez večjih težav uspela. Kljub temu pred Vaskrsičevo hišo še vedno vztraja okoli 50 ljudi, ki so želeli z avtomobili hišo zabarikadirati.

Zoran Vaskrsić je sicer najavil, da bo državo tožil pred evropskim sodiščem, danes pa bo prespal pri prijateljih ali v lopi, ki se nahaja nasproti njegove, zdaj že bivše hiše.

Podporniki Vaskrsiča hkrati pozivajo, da naj se v ponedeljek zbere pred ministrstvom za notranje zadeve čim večje število ljudi in zahteva odstop ministra Vinka Gorenaka .

Policisti protestnike odstranili

"Hilda Tovšak je ukradla milijone, pa se ji ni zgodilo nič. Država rubi poštenim ljudem, medtem ko sistem varuje elite. To se mora enkrat končati. Ljudem se počasi že trga," pravi eden izmed podpornikov Vaskrsiča.

Na kraju dogodka je tudi okoli 25 policistov in reševalci, ki so oskrbeli nekaj lažje poškodovanih protestnikov. Slednji so namreč ob prihodu policistov in deložacijskega izvršitelja želeli preprečiti, da bi Vaskršičem hišo deložirali. Pri posredovanju policistov se je nekaj protestnikov lažje poškodovalo. Protestniki so nad priprtjem nekaterih zgroženi (policija jih je že izpustila na prostost), saj ne razumejo, zakaj civilne iniciative ne morejo izražati svojega stališča.

Zoran Vaskrsić je pred deložacijo prejel podporo številnih ljudi, tudi gibanja 15o. Irfan Beširević , aktivist gibanja 15o je za 24ur.com dejal, da je nekaj aktivistov pred hišo prispelo že ob po petih zjutraj. "Nismo bili prepričani, da bomo sicer sploh lahko prišli do hiše. Zdaj smo pripravljeni s svojimi telesi zaščititi to družino," pravi Bečirević.

Minister ni našel nepravilnosti
Minister za pravosodje Senko Pličanič sicer včeraj ni ugotavljal nepravilnosti v konkretni zadevi Vaskrsić, saj morebitnih kršitev ne morejo ugotavljati na ministrstvu.
Je pa Pličanič izpostavil, da je sodišče v tem primeru vztrajalo, da se opravi izvršba nepremičnin kljub predlogu dolžnika, da se opravi odvzem sredstev na njegovem računu. Pličanič se bo zavzel, da bi moral biti odvzem nepremičnin zadnji v vrsti ukrepov, in ne takojšnji.

Izvršitelja sprejela Vaskrsićeva žena
Vaskrsić je hišo izgubil zaradi terjatve glavnice v vrednsoti 124,38 evrov, datum zapadlosti plačila pa je bil 5. januar 2008.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je ugotovilo, da je bila Vaskrsiću naložena obveznost plačila dolga pred dobrimi štirimi leti, v plačilo pa je zapadla 5. januarja 2008. Vaskrsić je imel v tem obdobju v najemu vozilo Mercedes Benz. Izvršitelj je bil prvič pri Vaskrsiću že 7. januarja 2010, ko je na vratih stanovanja pustil nalepljeno obvestilo - opozorilo pred nasilnim vstopom z vsemi relevantnimi podatki.

Vsi sklepi so bili pravilno vročeni
Naslednji obisk izvršitelja pri Vaskrsiću je bil izveden 29. aprila 2010, ko je vrata odprla Vaskrsićeva žena. Izvršitelj je ob obisku ugotovil, da ni rubljivih predmetov ter da dolžnik nima gotovine. Obstoj dolga pa po mnenju ministrstva ni bil sporen.

Nepremičninska izvršba je bila dovoljena s sklepom 17. junija 2010, ki je bil Vasrkrsiću vročen štiri dni kasneje, a ga je tudi tokrat prevzela njegova žena. V poročilu, ki ga sicer v celoti objavljamo v članku je zavedeno, da so bili vsi sklepi dolžniku pravilno vročeni.
http://www.finance.si/344300/%28FOTO%29-Vaskrsi%C4%87u-ostalo-3.600-evrov

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO

Poročilo o zadevi Vaskrsić
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (v nadaljevanju: ministrstvo) se je dne 19. 2. 2012 seznanilo z vlogo Zorana Vaskrsića, v kateri navaja, da gre za pravno nehumano, nečloveško in nepravično sodbo. Okrajno sodišče v Litiji mu je zaradi dolga 124 EUR prodalo hišo na javni dražbi za polovico cene, in sicer za 70.000 EUR. Navaja, da o javni dražbi ni bil obveščen, za kar naj bi imel dokaze. Njegova zadeva naj bi bila že v reševanju na Ustavnem sodišču, sedaj pa je dobil še naznanilo o prisilni izpraznitvi stanovanja. Ministrstvo je prosil, naj zadevo preuči in mu sporoči, ali je Slovenija pravna država.
Zadeva je kmalu povzročila močne medijske razsežnosti, ministrstvo pa je v zvezi s to zadevo prejelo tudi večje število vlog drugih državljanov in pravnih oseb. Zato je ministrstvo zaprosilo Okrajno sodišče v Litiji, da prouči navedbe, ki so jih vlagatelji navajali v svojih vlogah, ter ministrstvo seznani z ugotovitvami oziroma poročilom. Ministrstvo je v zadevi prejelo tudi poročilo izvršitelja, ki ga je ta na lastno pobudo poslal ministrstvu.
Iz navedenih gradiv izhaja sledeče (kronološko):
- 1. Na predlog upnika JP Vodovod-kanalizacija d.o.o. Ljubljana, se je postopek izvršbe zoper dolžnika Zorana Vaskrsića začel na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani (COVL) opr.št. VL 74263/2009 z dne 2. 6. 2009, zaradi izterjave glavnice 124,38 EUR s pp in stroški postopka, na podlagi računa z dne 18. 12. 2007, datum zapadlosti 5. 1. 2008. Predlog izvršbe je glasil na rubež premičnega premoženja dolžnika, vendar prvega rubeža dne 7. 1. 2010 izvršitelj ni mogel opraviti, ker dolžnika ni bilo doma. Izvršitelj je ob neuspelem poskusu rubeža na vrata dolžnikovega doma nalepil obvestilo o svojem obisku in opozorilo pred nasilnim vstopom, na katerem je bilo zapisano, za katero izvršilno zadevo gre, kdaj je izvršitelj poskusil opraviti rubež, za kakšen znesek je šlo, ter kdo je opravljal neposredna dejanja izvršbe.
- 2. Nadaljnje izvršilno dejanje je izvršitelj opravil 29. 4. 2010, ko je ob navzočnosti dolžnikove žene pregledal prostore v mansardi stanovanjske hiše (dolžnikovo stanovanje). Dolžnikova žena je takrat povedala, da dolžnika ni doma in da nima gotovine za poplačilo dolga, izvršitelj pa je pri pregledu prostorov ugotovil, da so opremljeni le s starejšo osnovno stanovanjsko opremo, ki je razvidna iz slikovne dokumentacije (kopije fotografij so v poročilu izvršitelja). Istega dne je nato izvršitelj dolžnika z dopisom dodatno pozval k plačilu dolga, a se dolžnik na poziv ni odzval. Zato je izvršitelj upniku predlagal, da nadaljuje postopek izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi, sodišču pa predlagal ustavitev postopka na premičnine. Na dan te ugotovitve je dolg znašal 516,44 EUR.
- 3. Dne 16. 6. 2010 je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika, ki se je nadaljevala v sodnem spisu In 51/2010. Nepremičninska izvršba In 51/2010 je bila dovoljena s sklepom 17. 6. 2010, ki je bil dolžniku vročen dne 21. 6. 2010 in sicer ga je prevzela njegova žena. Izvršbe upnik JP Vodovod-kanalizacije d.o.o. Ljubljana v nobenem trenutku ni omejil na nobeno sredstvo izvršbe, oziroma ni predlagal odloga nepremičninske izvršbe. Takega predloga pa tudi ni podal dolžnik, četudi je za to imel zakonsko podlago (drugi odst. 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanje, v nadaljevanju ZIZ).
- 4. Dne 2. 3. 2010 se je zoper dolžnika Zorana Vaskrsića začel še en postopek izvršbe na predlog upnika lizingodajalca, zaradi izterjave glavnice 1.575,98 EUR s pp in stroškov 2/9 postopka. Ta postopek je vodilo Okrajno sodišče v Ljubljani – COVL, ki je dne 2. 3. 2010 izdalo sklep o izvršbi opr. št. VL 26073/2010. Dovoljena so bila naslednja sredstva izvršbe:
rubež plače dolžnika, rubež dobroimetja dolžnika na računu pri organizaciji za plačilni promet, rubež premičnega premoženja dolžnika in rubež nepremičnine (sporne hiše). Okrajno sodišče v Litiji je postopek elektronsko prevzelo 8. 4. 2010 in dovoljeno izvršbo na nepremičnino skladno s Sodnim redom izločilo v poseben spis In 25/2010. Ostala sredstva izvršbe so tekla naprej pod isto številko zadeve (VL 26073/2010).
- 5. Ko je upnik JP Vodovod – kanalizacija predlagal nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika (kot je opisano v tč. 3), se je v skladu z določbo 171. člena ZIZ ta izvršba priključila že začeti izvršbi upnika lizingodajalca (4. točka zgoraj), ko je bil ta v fazi pred izdajo sklepa o tržni vrednosti nepremičnine. Slednji sklep je bil izdan 1. 7. 2010.
- 6. Dne 20. 8. 2010 je sodišče prejelo obvestilo izvrševalca sklepa o izvršbi VL 26073/2010, da je terjatev drugega upnika, lizingodajalca, v celoti poravnana iz denarnih sredstev dolžnika pri banki, zato je bil postopek te izvršbe 31. 8. 2010 s sklepom ustavljen z vsemi sredstvi izvršbe, vključno z izvršbo na nepremičnino. Od takrat dalje je postopek izvršbe na nepremičnino dolžnika tekel le še v korist pristopnega upnika JP Vodovod - kanalizacija d.o.o. Ljubljana.
- 7. Dne 7. 10. 2010 je bila izvedena prva javna dražba nepremičnine dolžnika, na katero je bil dolžnik pravočasno in pravilno vabljen.
- Dne 19. 10. 2010 je sodišče v zadevi VL 74263/2009 prejelo predlog upnika za izvršbo na dobroimetje dolžnika na bančnem računu, 26. 10. 2010 pa tudi predlog za rubež njegovega osebnega dohodka.
- 8. Dne 18. 11. 2010 je bila izvedena druga javna dražba, na katero je bil dolžnik pravočasno in pravilno vabljen. Na njej se je prodajana nepremičnina prodala po znižani vrednosti za 70.000,00 EUR (glede na tržno vrednost 140.000,00 EUR).
- 9. Zadnji dve spremembi sredstva izvršbe sta bili dovoljeni 22. 11. 2010.
- Dne 24. 11. 2010, torej po razglasitvi in pisni izdaji sklepa o domiku, je upnik sodišče seznanil, da je dolžnik njegovo terjatev istega dne v celoti poravnal in sporočil, da umika predlog za izvršbo. Dolžnik je sklep o domiku napadel s pravočasno laično pritožbo, v kateri se je skliceval na smrt očeta in slabo finančno situacijo, na potrebno skrb za svojo mamo, ki
je v istem letu ostala brez službe, na brezposelno ženo in dva nedoletna otroka ter da je 24. 11. 2010 njegov delodajalec prejel sklep o rubežu njegove plače, ki pa ga ni mogel realizirati.
- 10. Pritožbo dolžnika zoper sklep o domiku je obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani 29. 11. 2010 (l Ip 4164/2010) in jo zavrnilo.
Poudarilo je:
- da je sklep o izvršbi, ki dolžniku nalaga plačilo terjatve postal pravnomočen 3. 7. 2009, zato se dolžnik ne more sklicevati na okoliščine nastale v letu 2010;
- da gre za majhno terjatev, zato gola navedba o finančni stiski ne prepriča, da terjatve dolžnik ne bi mogel prostovoljno izpolniti;
- da je bil dolžniku sklep, s katerim je bila dovoljena izvršba na njegovo nepremičnino, vročen 21. 6. 2010 in ga je prevzela njegova žena, vsa nadaljnja pisanja pa so mu bila vročena na podlagi 142. člena ZPP (fikcija vročitve). Zanje je dolžnik prejel obvestilo v poštni predalčnik s pozivom, da jih dvigne na pošti v roku 15-tih dni in ker jih ni dvignil, so mu bila sodna pisanja nato puščena v hišnem predalčniku, a nanje ni reagiral;
- da njegovega neodziva na pisanja ni možno razlagati drugače kot tako, da je stvar plačila terjatve prepustil prisilni izvršbi in s tem privolil v opravo dovoljenih izvršilnih dejanj ter tudi poplačilo terjatve s prodajo njegove nepremičnine. Za nastalo situacijo dolžnik sedaj ne more kriviti drugih, ker je posledica zgolj in izključno njegovega ravnanja.
3/9- 11. Dne 12. 1. 2011 je bila nepremičnina izročena kupcu s sklepom, ki je postal pravnomočen
v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani 25. 5. 2011, I Ip 791/2011. V njem višje sodišče
poudarja:
- da so bili vsi sklepi dolžniku pravilno vročeni;
- da je napačno dolžnikovo stališče, da bi sodišče zaradi umika predloga za izvršbo moralo v skladu s 76. členom ZIZ razveljaviti tudi opravljena izvršilna dejanja, torej tudi sklep o domiku, da je bilo že večkrat zavzeto stališče, da sodna odločba (sklep o domiku) ne predstavlja izvršilnega dejanja v smislu 76. člena ZIZ ter
- da bi bilo z razveljavitvijo sklepa o domiku nedopustno poseženo v pričakovano pravico drugih, na kar je opozorilo Ustavno sodišče RS v odločbah Up 35/1998 in Up 77/2009.
- 12. Dne 2. 12. 2010, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o domiku, je k nepremičninski izvršbi (JP Vodovod-kanalizacija d.o.o. Ljubljana) pristopil še upnik, fizična oseba, iz Litije s terjatvijo 5.112,36 EUR s pripadki in stroški, ki izvira iz 14. 5. 2009 pravnomočne in izvršljive odškodninske sodbe Okrajnega sodišča v Litiji.
- 13. Iz dosežene kupnine za prodano nepremičnino so se nato skladno z določbo 197. člena ZIZ poplačali najprej izvršilni stroški upnika (fizične osebe) prednostna terjatev RS MF DURS, DU Ljubljana iz naslova davka na promet nepremičnin, terjatev zastavnega upnika – banke v višini 58.887,67 EUR in terjatev upnika (fizične osebe) v višini 5.895,22 EUR. Presežek kupnine v višini 3.698,60 EUR je pripadel dolžniku.
- 14. 15. Dolžnik 30-dnevnega izpraznitvenega roka po sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni spoštoval, zato je novi lastnik 27. 6. 2011 zoper njega predlagal začetek postopka za izpraznitev in izročitev nepremičnine (postopek se vodi pod In 28/2011). Sklep o izvršbi je bil izdan 11. 7. 2011. Zoper njega je dolžnik po pooblaščencih pravočasno ugovarjal. O njegovem ugovoru je Višje sodišče v Ljubljani odločilo s sklepom I Ip 5410/2011 z dne 29. 9.
2011, ter v zvezi z dolžnikovi pritožbo ponovno poudarilo:
- da je stališče prvostopenjskega sodišča pravilno in zakonito ter ustavno sodno skladno;
- da umik predloga za izvršbo po opravljeni javni dražbi in razglasitvi sklepa o domiku ni razlog za njegovo razveljavitev, saj bi se s tem poseglo v pričakovano upravičenje
– pravico kupca do zasebne lastnine;
- da je Ustavno sodišče RS v odločbi Up 77/2004 dne 11. 10.2006 zavzelo stališče, da je po pravnomočnosti sklepa o domiku kupec nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku v položaju, ko je varovan v svojih pravicah in da bi njegovo pridobitev lastninske pravice na nepremičnini lahko preprečila le njegova nezmožnost plačila kupnine, ne pa kakšna druga naknadno nastala okoliščina (denimo umik predloga za izvršbo).
- Po podatkih sodišča se spis od 29. 2. 2012 nahaja na Ustavnem sodišču RS (to je 5. 3. 2012 sprejelo odločitev, da ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo). Po temeljitem pregledu poročila Okrajnega sodišča v Litiji in poročila izvršitelja je mogoče ugotoviti zlasti sledeče:
- Dolžnik nikoli ni oporekal dolgu do upnika (račun VO-KA z dne 18.12.2007), niti ni vpostopku izvršbe na podlagi verodostojne listine podal ugovora.
- Obveznost plačila dolga je nastala pred dobrimi štirimi leti, tj. 18. 12. 2007, v plačilo pa zapadla 5. 1. 2008.
- Dolžnik je v tem obdobju imel v najemu (lizing) vozilo Mercedes Benz C 200 CDI, l. 2004.
- Sklep o izvršbi z dne 2. 6. 2009 je postal pravnomočen 3. 7. 2009.
- Izvršitelj je bil prvič na naslovu dolžnika (nepremičnine) 7. 1. 2010, ko je na vratih stanovanju pustil nalepljeno obvestilo (opozorilo pred nasilnim vstopom, v katerem so navedeni vsi relevantni podatki: upnik, višina dolga, opr. št.).
4/9
- Naslednji obisk izvršitelja na naslovu dolžnika je bil 29. 4. 2010, ko ga je sprejela žena dolžnika; ob obisku je ugotovil, da ni rubljivih predmetov (kar je razvidno tudi s fotografij) ter da dolžnik nima gotovine. Obstoj dolga ni bil sporen.
- Izvršitelj je 29. 4. 2010 poročilo o opravljenih dejanjih izvršbe poslal dolžniku, s pozivom, da pokliče njegovega pomočnika, ki vodi postopek, zaradi dogovora o poplačilu dolga. Dolžnik se na poziv ni odzval.
- Nepremičninska izvršba In 51/2010 je bila dovoljena s sklepom 17. 6. 2010, ki je bil dolžniku vročen dne 21. 6. 2010 in ga je prevzela njegova žena.
Zbirni podatki z relevantnimi datumi v obravnavanem primeru:
Leto datum dejanje
2007 18. 12. 2007 Račun VO-KA (zapadlost: 5. 1. 2008)
2009 02. 06. 2009 Sklep sodišča (COVL) (predlog: rubež premičnin)
2010 07. 01 .2010 Prvi rubež (neuspešen); izvršitelj nalepi obvestilo na vrata dolžnika
29. 04. 2010 Naslednje izvršilno dejanje (izvršitelj): pregled prostorov
dolžnika ob navzočnosti dolžnikove žene (slikovna dokumentacija) - ni rubljivih predmetov
16. 06. 2010 Upnik predlaga nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika
17. 06. 2010 Sodišče izda sklep o dovolitvi nepremičninske izvršbe
21. 06. 2010 Gornji sklep vročen dolžniku (prevzame ga dolžnikova žena)
07. 10. 2010 Prva javna dražba nepremičnine dolžnika - neuspešna; dolžnik bil pravilno in pravočasno vabljen
19. 10. 2010 Sodišče prejme predlog upnika za izvršbo na dobroimetje
dolžnika na račun
26. 10. 2010 Sodišče prejme predlog upnika za izvršbo na rubež
dolžnikovega osebnega dohodka
18. 11. 2010 Druga javna dražba; dolžnik bil pravilno in pravočasno vabljen (znižana vrednost nepremičnine za ½: 70.000 €; nepremičnina
prodana (sklep o domiku)
22. 11. 2010 Sodišče dovoli spremembo sredstva izvršbe na dobroimetje
dolžnika na račun in na rubež dolžnikovega osebnega dohodka
24. 11. 2010 Upnik sodišču sporoči, da je dolžnik tega dne dolg poravnal
24. 11. 2010 Dolžnik vloži pritožbo zoper sklep o domiku
29. 11. 2010 Pritožbo dolžnika obravnava višje sodišče in jo zavrne
02. 12. 2010 K nepremičninski izvršbi pristopi še upnik, fizična oseba, s
terjatvijo do dolžnika v višini 5.112,36 € s pp in stroški
2011 12. 01. 2011 Nepremičnina izročena kupcu s sklepom
5/9
(a1) Odredba Vrhovnega sodišča RS v zadevi Vaskrsić
Vrhovno sodišče je z odredbo št. SuZ 1/2012-9 z dne 13. 3. 2012 na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodiščih odredilo pregled spisov In 51/2010 in VL 74263/2009 Okrajnega sodišča v Litiji, z vidika časovnega zaporedja procesnih dejanj ter ustreznosti organizacije dela na sodišču, ter tudi glede primernosti določb Sodnega reda o nepremičninski izvršbi z vidika 3. člena ZIZ.
Na tiskovni konferenci dne 13.3.2012 pa je Vrhovno sodišče RS pojasnilo še:
Službeni nadzor, ki ga je odredilo Vrhovno sodišče RS, "ne bo zajemal pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje, ki je bila že večkrat preizkušena v postopku s pravnimi sredstvi. Prav tako je Ustavno sodišče RS 5. 3. 2012 sprejelo odločitev, da ustavne pritožbe, ki
jo je v juliju 2011 preko odvetniške pisarne Čeferin vložil dolžnik, ne sprejme v obravnavo. Cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku ni odločanje o spornih pravicah, temveč prisilna izvršitev dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba ali druga izvršljiva
listina. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na predloge upnika, ki odreja predmet in sredstvo izvršbe, torej tudi prodajo nepremičnine. Zaradi varstva dolžnika pa zakon določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog določi za izvršbo drugo primerno sredstvo za izvršbo
namesto tistega, ki ga je predlagal upnik…"

(a2) vloge državljanov
V zvezi z obravnavanim primerom je ministrstvo, kot je bilo že omenjeno, prejelo tudi več vlog državljanov, v katerih se ti pritožujejo nad nezaslišanostjo ravnanja sodišča, navajajo, da gre za moralno sporne odločitve, ki se dogajajo navadnim ljudem, velikih oškodovanj pa se ne preganja. Vloge bo ministrstvo obravnavalo v okviru svojih pristojnosti. Ministrstvo pa je prejelo tudi vlogo dolžnika, da skuša Okrajno sodišče v Litiji tudi v njegovi zadevi prodati nepremičnino,
med tem ko ima na drugi strani kot upnik na drugem sodišču več izvršb (izterjava preživnine), ki pa se ne premaknejo, nekaj jih je celo že zastaralo. Hkrati zatrjujejo domnevne zastoje v postopku, zato bo ministrstvo zaprosilo pristojno sodišče za poročilo.
(b) informacija o drugih podobnih primerih pred slovenskimi sodišči (vir: Vrhovno
sodišče RS iz Izjave z dne 13.3.2012)
Sklep sodišča (COVL) (predlog: rubež premičnin)
Več izvršilnih dejanj Nepremičnina izročena kupcu s
sklepom Račun VO-KA
(zapadlost:
5.1.2008) 2007 2008 2009 2010 2011 2012
6/9
"Vrhovno sodišče je na lastno iniciativo že izvedlo preliminarno analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od 1. 1. 2008 do 1. 3. 2012. Ugotavljalo je, v kolikšnem številu primerov je bila izvršba predlagana za dolg do 100 EUR (in dodatno do 1000 EUR), in podatke
primerjalo s podatki o številu prodanih nepremičnin na dražbi. V tem obdobju je bilo vloženih okoli 800.000 različnih predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki pomenijo glavnino izvršilnih postopkov. Samo v letu 2010 je bilo vloženih 213.549 predlogov na podlagi
876.012 različnih verodostojnih listin v skupnem znesku vseh izterjevanih obveznosti v višini 1,2 milijarde EUR (1.215.870.990,49 EUR), oziroma povprečno 138,57 EUR na VL in 568,47 na vložen predlog (opomba: z enim predlogom se lahko uveljavlja več VL). Iz analize izhaja, da je bila za zneske do 100 EUR v obdobju več kot štirih let izvršba s prodajo
nepremičnine (kot enega izmed sredstev izvršbe) predlagana v 574 primerih, do dejanske prodaje pa je prišlo le v enem primeru, in še to ob združitvi večjega števila različnih izvršilnih predlogov zaradi izterjave dolga, ki je v skupnem znesku presegal 20.000 EUR. Kot zanimivost
- do izvršbe s prodajo nepremičnine je prišlo v zadevi zaradi izterjave preživnine, tako izvršilno sredstvo pa je predlagal preživninski upravičenec. Predlogov za zneske do 1.000 EUR je bilo v
tem obdobju 6.663, do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine pa je prišlo v 31 primerih. Vrednosti nepremičnin v teh primerih se še analizirajo, iz javno objavljenih razporedov dražb (na strani http://www.sodisce.si/sodni_postopki/javne_obravnave/drazbe/) pa je razvidno, da gre v številnih primerih tudi za nizko ocenjene nepremičnine.
Število razpisanih dražb nepremičnin v zadnjih letih narašča, manjša pa se delež na njih prodanih nepremičnin, kar, upoštevajoč umik predlogov za izvršbo v teh zadevah, omogoča sklepanje, da do prodaje nepremičnine ne pride, ker dolžniki najdejo način poplačila dolga še
pred prodajo. Upniki tovrstno sredstvo izvršbe torej predlagajo predvsem kot učinkovitejši način pritiska na dolžnika oziroma neplačnika. Nepremičnine v številnih primerih pomenijo edino oprijemljivo premoženje, s katerim dolžnik razpolaga, zato je izvršba s prodajo nepremičnine, oziroma predvsem grožnja z njo, učinkovito sredstvo za prisilo dolžnika k poravnavi dolga.
Konkreten primer se v luči tovrstnih podatkov zdi izjema, do sedaj znana dejstva pa napeljujejo na sklep, da je bila prodaja nepremičnine posledica neaktivnega ravnanja sicer plačilno sposobnega dolžnika. Posledice prodaje nepremičnine so za dolžnika hude, vendar sodna veja
oblasti ne sprejema zakonov. Alternativa sedanji ureditvi bi bil zakonsko določeni minimalni prag denarne terjatve kot pogoj za nepremičninsko izvršbo, kar je bilo Ministrstvu za pravosodje predlagano že ob spreminjanju izvršilne zakonodaje v okviru twinning projekta v letu 2006,
vendar je bil ta predlog zavrnjen zaradi ocene, da v tem primeru številni dolgovi ne bi bili izterjani."
Ad 2) preliminarna preučitev določb predpisov
Izvršilni postopek je potreben takrat, kadar dolžnik svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno.
Takrat je izvršilni postopek in prek njega poseg v dolžnikovo lastnino upnikova edina možnost, da pride do poplačila svoje terjatve, saj je samopomoč prepovedana. Za dobavo določenega blaga ali storitve je vsak dolžan plačati dogovorjeni znesek. V primeru, da svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno, pa ima upnik na voljo pot prisilne izvršbe, do katere pride s "posredovanjem" sodišča. Upnik torej s pomočjo postopka izvršbe pride do poplačila svoje terjatve. Zaradi tega se tudi pri prisilni prodaji nepremičnine po poplačilu dolga, obresti in stroškov postopka dolžniku vrne razlika med kupnino za nepremičnino in dolgom, zaradi
katerega je prišlo do izvršbe.
7/9
Učinkovitost izvršilnega postopka zagotavljajo njegovemu namenu prilagojeni instituti in pravila, zato je treba upoštevati predvsem interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Vizvršilnem postopku pa mora biti zagotovljeno tudi varstvo dolžnika. Medtem ko prizadevanje za
učinkovitost izvršilnega postopka v korist upnika služi uresničevanju načela pravne države, katere del je učinkovito sodno varstvo, načelo varstva dolžnika izhaja tudi iz načela socialne države. Zasledovanje ciljev izvršilnega postopka ne sme pripeljati do tega, da bi bile ogrožene
temeljne pravice dolžnika, kot so npr. njegovo dostojanstvo, osnove ekonomske in socialne eksistence. Načelo varstva dolžnika je eno izmed korektivnih načel izvršilnega prava in se odraža v varovanju položaja dolžnika v izvršilnem postopku zlasti prek določb o omejitvah in
oprostitvah izvršbe, procesnih jamstvih in strogih formalnih pogojih za dovolitev in opravo izvršbe. Takšen izvršilni postopek, ki vsebuje mehanizme, ki preprečujejo, da bi bil zaradi njega ogrožen zlasti osnovni socialni in ekonomski položaj dolžnika in s tem tudi oseb, ki so od njega
odvisne, ni le v interesu dolžnika, temveč tudi v javnem interesu.
Tako veljavni Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) že v 34. členu določa, da sodišče na dolžnikov predlog omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Sodišče lahko
določi na predlog dolžnika za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik,če zadošča za poplačilo terjatve. (npr. izvršbo na plačo namesto izvršbe na nepremičnino).
Nadalje glede izvršbe na nepremičnine ZIZ v 169. členu da lahko dolžnik v osmih dneh odvročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo
terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine. Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev
poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.
Dolžnik lahko torej doseže, da se izvršba na nepremičnino ne opravi, če oprava izvršbe z drugimi sredstvi zadošča za poplačilo terjatve. Poleg tega pa ima dolžnik ves čas izvršilnega postopka (in seveda tudi pred tem) možnost poravnati terjatev in s tem preprečiti izvršbo za
poplačilo denarne terjatve, ki jo sodišče dovoli s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, torej tudi na nepremičnine. Kadar pride v izvršilnem postopku do prodaje dolžnikove nepremičnine, je zato mogoče predpostavljati, da dolžnik obveznosti ni
prostovoljno poravnal ter da nima drugega premoženja, s katerim bi lahko poplačal svoj dolg ali pa z drugim premoženjem dolga ne želi poravnati. V takem primeru je prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku nujen poseg v lastninsko pravico dolžnika, da upnik pride do poplačila svoje terjatve (primerjaj z odločbo US RS št. U-I-93/03-26, Ur. l. RS št. 132/2004).
Ko se upniki odločajo, ali bi predlagali izvršbo na nepremičnine dolžnika, upoštevajo tudi, da je nepremičninska izvršba v primerjavi z drugimi vrstami izvršbe dolgotrajna in draga (predujem za cenitev nepremičnine mora plačati upnik). Zato običajno ni v interesu upnika, da bi za minimalne zneske predlagal izvršbo na nepremičnine, če lahko poseže po drugem dolžnikovem premoženju. Vendar pa se v praksi dolžniki pogosto uspešno izmikajo drugim izvršilnim sredstvom in sodnim sklepom ter skrijejo morebitno drugo premoženje, pod grožnjo izvršbe na
nepremičnine, ki jo predlaga upnik, pa dostikrat le "najdejo" potrebna sredstva za plačilo terjatve.
Izvršilni postopek je nedvomno skrajno sredstvo, ki so ga primorani uporabiti upniki, da pridejo do poplačila svoje terjatve. Izvršilni postopek nudi dolžniku, še zlasti na področju nepremičninske izvršbe, veliko možnosti, da se takšnim (skrajnim) situacijam, kot je prodaja nepremičnine na dražbi, izogne. Vsakega državljana, ki ne dviguje priporočene pošte sodišča ali drugih organov ali se izmika svojim zakonskim obveznostim, lahko zadenejo pravne posledice takšnih opustitev dolžnega ravnanja. Nedvomno pa je najprimernejši in najbolj
ekonomičen (tako z vidika upnika kot dolžnika) mehanizem, ki ga z vidika preprečitve tovrstnih posledic lahko uporabi dolžnik, ta, da pravočasno plača svoj dolg.
Iz gradiv, pripravljenih v okviru Twinning projekta EU, pri katerem je takratno Ministrstvo za pravosodje sodelovalo z nemškimi strokovnjaki, izhaja tudi razmislek o možnosti za določitev najmanjšega zneska dolga, za katerega se lahko opravi nepremičninska izvršba. Iz nemške ureditve namreč izhaja, da je rubež in unovčenje nepremičnine za izterjavo denarne terjatve dovoljen le, če denarna terjatev presega 10.000 evrov, razen kadar iz informacije o dolžnikovem premoženju izhaja, da ni drugega premoženja, ki bi ga bilo mogoče rubiti.
V zvezi z navedenimi predlogi je treba upoštevali dejstvo, da predstavlja nepremičninska izvršba učinkovit pritisk na dolžnike. Dodatno na VS RS ob pregledu statistike ugotavljajo, da je v zelo majhnem odstotku nepremičninskih izvršb nepremičnina nazadnje prodana na dražbi, in
da v zelo veliki večini primerov dolžnik zaradi »grožnje« z nepremičninsko izvršbo le poplača upnikove terjatve. Torej je nepremičninska izvršba učinkovita z vidika plačilne discipline.
Predlagane spremembe niso bile vključene v dosedanje spremembe ZIZ predvsem zaradi pomislekov z vidika zmanjšanja učinkovitosti izvršbe in možnih zlorab. Prevladalo je namreč stališče, da veljavna ureditev ZIZ ustrezno omogoča dolžniku, ki aktivno sodeluje v postopku, da prepreči izvršbo na njegovo nepremičnino, če lahko upnikovo terjatev poplača na drug način.
Torej možnost izvršbe na dolžnikovo nepremičnino predstavlja posredno vzpodbudo dolžniku, naj svoj dolg vendarle plača. Fizične in pravne osebe namreč samostojno in na podlagi svoje svobodne odločitve vstopajo v pravna razmerja, iz katerih za njih izhajajo pravice in obveznosti.
Seveda pa je jasno, da morajo svoje obveznosti tudi izpolniti. V tem smislu izvršba v skladu z ZIZ predstavlja zadnje sredstvo upnika, kateremu dolžnik svojih obveznosti ne poravna prostovoljno in v skladu s sprejetimi zavezami, da pride do poplačila, od katerega je lahko upnik
celo življenjsko odvisen (npr. preživnine, odškodnine) tudi, če gre za manjše zneske. V zvezi s konkretnim primerom ponovno poudarjamo, da se dolžnik tudi po tem, ko postopek izvršbe že teče (ker torej svoje obveznosti ni poravnal prostovoljno), lahko izogne izvršbi na nepremičnino
tako, da svoj dolg poravna ali pa predlaga drugo sredstvo izvršbe, ki zadošča za poplačilo terjatve, kot smo v tem gradivu že pojasnili. Seveda pa se ob tem predpostavlja dolžnikova aktivnost v postopku izvršbe, najmanj pa sprejemanje sodnih pošiljk, kar bi omogočilo ravnanje v skladu z možnostmi, ki jih predvideva zakon.
S tem je do določene mere, čeprav brez najnižjega zneska dolga za dovolitev nepremičninske izvršbe, povzeta tudi nemška ureditev. V skladu z nemško ureditvijo namreč nepremičninska izvršba ni dovoljena za zneske, nižje od 10.000 evrov, vendar le pod pogojem, da obstaja drugo premoženje, ki ga je mogoče zarubiti. Kot izhaja iz prej predstavljene ureditve po ZIZ, pa bi se dolžnik prav tako lahko izognil nepremičninski izvršbi, če bi v postopku predlagal drugo sredstvo
izvršbe, s katerim bi se njegov dolg lahko poplačal.
Po drugi strani je treba upoštevati tudi opozorila upnikov, da država dopušča plačilno nedisciplino, ker so postopki izvršbe neučinkoviti. Zato je potreben tehten premislek o posledicah odpovedi izvršilnemu sredstvu, ki je tudi pri nižji vrednosti dolga med bolj učinkovitimi pri zagotavljanju spoštovanja in izvrševanja sodnih odločb.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo bo predlog glede določitve minimalnega praga denarne terjatve za nepremičninsko izvršbo ponovno in celovito preučilo, zlasti z vidika sorazmernosti posega v lastninsko pravico, ob upoštevanju dejstva, da je prva zaveza dolžnika, da sprejete obveznosti poravna. Ustava RS namreč v skladu z načelom socialne države varuje tistega dolžnika, ki svoje terjatve objektivno ne more plačati, ne pa tistega, ki svoje terjatve noče plačati. V zvezi s konkretnim primerom je še posebej pomembno dejstvo, da je šlo za relativno
nizko vrednost dolga, ki bi ga dolžnik še toliko lažje poravnal – tudi v postopku izvršbe, če bi na podlagi svojega sodelovanja v postopku predlagal drugo sredstvo izvršbe, ali dolg prostovoljno
plačal.
Po informacijah iz medijev je Ustavno sodišče RS že obravnavalo in odločilo tudi o ustavni pritožbi obravnavanega dolžnika. Ustavno sodišče RS je odločilo, da ustavne pritožbe ne bo vzelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji. Torej se Ustavno sodišče RS ni spustilo
v vsebinsko obravnavo zadeve, kar pa lahko stori le v primeru, ko po prvi oceni meni, da ne gre za kršitev človekovih pravic, ki bi lahko imela hujše posledice za pritožnika, ali če ne gre za ustavnopravno vprašanje.

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Mar 2012 21:46; skupaj popravljeno 3 krat

PRAVNIK

/13/...v preteklem tednu, po članku v Žurnalu, se je pojavilo veliko malih modrih letakov z lično izdelanim napisom PRAVNIK in izpisanimi dejavnostmi s katerimi se podjetje ukvarja. Na visokosijajnemu papirju formata A5 je na vrhnjem delu, lepa in jasna slika kladiva in nakovala. Ko se nekdo znajde v takšnem položaju, še posebej še kakšno negativno izkušnjo, potem je kljub zapisanemu, bilo komu še kaj verjeti. Posebej pa v povezavi z zadnjim primerom, ko so družini Vaksetić zaradi dolga 124 €, dali njihovo hišo na licitacijo: Razz

info: 070 303 303
www.pravnik-doo.si

* OSEBNI STEČAJ
Cena storitve: 349,00 EUR z ddv- vloženo v 48 urah.
Posvet in informacije za stranko o postopku os. stečaja je brezplačen. Naročite se na tel.št. 01/ 505 - 42- 73
http://www.pravnik-doo.si/index.php?page=137

* STEČAJ SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Ste prezadolženi in ne morete več odplačevati svojih obveznosti?
Svetujemo Vam kakšne pravne posledice nastanejo z začetkom osebnega stečaja, slabosti prednosti postopka ter izvedemo celoten postopek za začetek stečaja.

* STEČAJ PODJETJA
Svetujemo Vam kakšne so možnosti oz.smotrnost postopka stečaja in pripravimo ter vložimo predlog za začetek stečajnega postopka podjetja.
Cena storitve: 799,00 EUR z ddv

Vložitev predloga stečaja v 48 urah!

* VLOŽITEV IZVRŽBE
Vloženo v 24 urah !
Ob vložitvi izvržbe se vpiše kot prejemnik izterjanega dolga izključno: upnik in celoten dolg prejme tudi upnik na svoj račun.
* PREDSODNA IN SODNA IZTERJAVA
http://www.pravnik-doo.si/index.php?page=138
* TELEFONSKO IN PISNO OPOMINJANJE DOLŽNIKOV
* VLOŽITVE ZA IZDAJO DELOVNIH DOVOLJENJ, VIZUMA,....
* PROMETNI PREKRŠKI
sestava ugovorov na plačilne naloge policije in mestnega redarstva,
svetovanje v primeru zagovora pri sodniku za prekrške,
druge zadeve v zvezi s prekrški.
* DELOVNO PRAVO
sestavljanje zahtev za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in ugovorov
zastopanje delavcev, predlagateljev ali delodajalcev v postopkih
* CIVILNO PRAVO
sestavljanje vseh vrst pogodb,
sosedski spori,
sodna izterjava,
razveze, preživnine, zapuščine,
vpisi v zemljiško knjigo
* GOSPODARSKO PRAVO
vse v zvezi z gospodarskimi subjekti in samostojnimi podjetniki.
* UPRAVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKI POSTOPKI
vloge in pritožbe zoper odločbe upravnih organov

TUDI STEČAJ JE NOVA PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK

Izvršitelj: Ljudje nasedajo

Izterjave: Zbornica izvršiteljev ministrstvi večkrat opozorila na zlorabe.

“Pravnik pa še vedno posluje, reklamna tabla je postavljena na vidnem mestu blizu policijske postaje,” grenko ugotavlja eden od osmoljencev.

“Ljudje so neumni, da zaupajo oziroma nasedajo tem podjetjem. Zbornica izvršiteljev je pravosodno in notranje ministrstvo že večkrat opozorila na ta problem. Da pa bi se zdaj osmoljeni podjetniki obrnili na naše stanovsko združenje, je pa povsem napačen napotek policije,” poudarja izvršitelj Franko Slavec.

“ Ljudje so neumni, da nasedajo tem podjetjem ... Dogaja se celo, da se nekateri lažno izdajajo za izvršitelje.
Franko Slavec, izvršitelj”

Na naše uredništvo so se obrnili štirje podjetniki, ki so nasedli oglasom ljubljanske družbe Pravnik, d. o. o., ki se ukvarja tudi z izterjavo dolgov. Podjetniki so z njo podpisali pogodbo, da bo v njihovem imenu izterjala različne zneske od njihovih poslovnih partnerjev; gre za terjatve od nekaj sto do nekaj tisoč evrov. Nekateri čakajo na svoj denar že več kot eno leto.

“Še pol leta ne bo nič”
Podjetniki trdijo, da izterjanega denarja Pravnik ni nakazal njim, ampak ga je zadržal na svojih računih. Dve podjetnici sta na policiji že podali prijavo zaradi domnevne goljufije. “Meni so pa v Škofji Loki, ko sem hotel podati ovadbo, na policijski postaji rekli, naj se obrnem na zbornico izvršiteljev,” razlaga tretji podjetnik. Eden od tistih, ki je ovadbo podal že pred časom, je pred dnevi na policiji v Ljubljani vprašal, kako poteka preiskava. “Rekli so mi, da vsaj še pol leta ne bo nič,” je razočaran. Preverili smo tudi sami in dobili odgovor, da policija vse oškodovance kaznivih dejanj obravnava in preiskuje enako; a da pač dela “po prioritetah”. “Pravnik pa še vedno posluje, oglasna tabla je postavljena na vidnem mestu blizu policijske postaje,” ob tem grenko ugotavlja eden od osmoljencev.

Inšpektor ne more nič

Grenko. Na tržnem inšpektoratu pravijo, da v tem primeru ne morejo ukrepati; to bi lahko storili le, če bi bile stranke Pravnika potrošniki kot fizične osebe in ne podjetniki. Ti lahko svojo pravico poiščejo le prek sodnega postopka.
“Paradoks je toliko večji, da gre lahko Pravnik v stečaj (zdaj ima blokirane račune, op. p.), podjetniki pa od svojih prvotnih dolžnikov ne morejo pravnoformalno izterjati čisto nič, saj so ti svoje dolgove dejansko poravnali, le denar ni prišel do njih,” dodaja izvršitelj Franko Slavec.

Pri Pravniku zavračajo vse očitke. “Če bodo trditve objavljene, bomo vložili odškodninsko tožbo za žaljive obdolžitve in širjenje neresnice,” so nam odgovorili, ko smo pri njih preverjali zgodbo ene od njihovih strank.
http://www.zurnal24.si/izvrsitelj-ljudje-nasedajo-clanek-148776

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Apr 2013 19:48; skupaj popravljeno 2 krat

ČLEN 133

Člen 133 - verbalni delikt

Glede na zloglasni člen 133, ko se je še v osemdesetih letih zbiralo podpise na raznih peticijah in ko smo nosili bedže ter majice s prečrtanim členom 133, bi tako kot izgleda, nekateri, še vedno radi uveljavili prakso takratnih časov, saj je bilo za oblast dovolj, da je nekdo utegnil zgolj samo misliti in kljub temu, da ni nič od tega naredil, je bil kriv in kaznovan. Samo upamo lahko, da se zgodovina na tak način ne bo ponovila.
http://www.mladina.si/46005/svoboda-govora-in-druge-prikazni/
http://www.mladina.si/54296/srdja-popovic-vsak-skusa-uveljaviti-le-svojo-resnico/
http://www.mladina.si/96171/lisicarji/?utm_source=tednik%2F200213%2Fclanek%2Flisicarji%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink
http://www.mladina.si/54422/columbo/
http://www.mladina.si/52702/lahko-kdo-nadomesti-stranke/
http://www.mladina.si/52710/zlati-casi/
http://www.mladina.si/53881/clanek/
http://www.mladina.si/91306/uvo-manipulator--antonio_vidali/?utm_source=tednik%2F200803%2Fclanek%2Fuvo%2Dmanipulator%2D%2Dantonio%5Fvidali%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink
http://kupid.com/forum/_vt.php?t=24743
http://www.park.si/2010/06/zgodbe-o-verbalnem-deliktu-v-socialisticni-jugoslaviji-zalitev-velicanstva/

01. 10. 1980 / Peticija proti členu 133
Neidentificiranega dne oktobra 1980 je stekla vsejugoslovanska peticija proti 133. členu kazenskega zakona SFRJ, ki jo je podpisala tudi peterica podpisnikov iz Slovenije. Člen 133, ki je sankcioniral "sovražno propagando", je v osemdesetih letih postal sinonim za politično preganjanje drugače mislečih, boj proti členu 133 pa je postal eno od osišč združevanja nazorsko različnih skupin znotraj politične alternative.
http://www.slovenskapomlad.si/1?id=5
http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Kos-Jerneja.PDF

RARA TEMPORUM FELICITAS, UBI SENTIRE, QUAE VELIS ET QUAE SENTIAS, DICERE LICET
Redki so tisti srečni časi, ko je dovoljeno misliti, kar hočeš, in govoriti, kar misliš.
Tacit rimski zgodovinar

˝ Mi lahko poveste katero pot moram izbrati?˝˝
˝ To je v veliki meri odvisno od tega , kam želite priti.˝
Lewis Carroll, Alice v čudežni deželi

COGITO, ERGO SUM.
Mislim, torej sem.

PAUPER ET DIVES INIMICUM MATRIMONIUM.
Zakon med revnim in bogatim je poguben.

LIBERAE SUNT NOSTRAE COGITATIONES.
Naše misli so svobodne.

COGITATIONIS POENAM NEMO PARTITUR.
Za misli ne more biti nihče kaznovan.

Gizdalin s peresom vas bo pretental prej kot gizdalin z orožjem.
Bo Diddley

V vojaškem letalstvu imamo pravilo: Pati na hrbet. Pilot leti po nebu, pogleduje v vse smeri in se počuti varnega . Sovražno letalo prileti od zadaj in ustreli. Večina letal je sestreljenih na ta način. Misliti, da si varen, je zelo nevarno. Nekje obstaja slabost, ki jo moraš odkriti. Vedno moraš pogledati, kaj je za tvojim hrbtom.
Ameriški letalski general Donald Kutyna

Lahko je živeti v družbi po načelih večine; lahko je živeti v samoti po svojih načelih; toda velik je tisti. ki sredi velike množice v svoji odmaknjenosti ohrani popolno izvirnost.
Ralph Waldo Emerson

Tisto, kar poseješ, ne zraste, če prej ne umre.
Korintčani, XV:36

Odin, bog modrosti, gre h kralju škratov, ga vklene in od njega zahteva, naj mu pove, kako bi lahko red zmagal nad naredom. ˝ Daj mi svoje levo oko,˝ odgovori škrat,˝ in povedal ti bom.˝ Odin mu brez oklevanja izroči svoje levo oko. ˝ No, povej mi zdaj.˝ Škrat reče: ˝ Skrivnost je v tem, da svet opazuješ z obema očesoma!˝
John Gardner

Stvar, ki je že bila, bo zopet prišla; tisto, kar je bilo storjeno, bo zopet storjeno. Ni je nove stvari pod soncem. Ali obstaja karkoli, o čemer bi se lahko reklo: poglej, tole je novo? Bila je že v starih časih, mnogo let pred nami.
Ecclesiastes, I:9-10

Najbolj nevarne neresnice so rahko popačene resnice.
G.C.Lichtenberg

Če v celoti ali deloma ne moremo predvideti nepredvidenega ali pričakujemo nekaj nepričakovanega, potem lahko prejmemo milost nekoga ali nečesa, kar ne more biti programirano, kategorizirano ali merjeno.
Agent Fox Mulder, Dosjeji X

Če si gradil gradove v oblakih, ni potrebno, da gre tvoje delo v nič; tam naj bi tudi bili. Zdaj pa jim postavi temelje.
Henry David Thoreau, Walden

Vsa človekova nesreča prihaja iz ene same stvari: ne zna stati pri miru.
Blaise Pascal

Američani postajajo vse močnejši. Pred dvajset leti sta živila, vredna deset dolarjev, morala nositi dva človeka. Danes to zmore petleten otrok.
Henry Youngman

Če ne veste, kam greste, bi morali biti previdni, saj se lahko zgodi, da ne pridete tja.
Yogi Berra

Če izpustiš svoje priložnosti, nenadoma ugotoviš, da ti je zmanjkalo sreče.
Košarkarski trener Pat Riley

Bolj kot izjemni dogodki usode človeško srečo gradijo majhni napredki vsakega posameznega dne.
Benjamin Franklin

Udarci, ki jih zgrešiš, so tisti, ki te utrudijo.
Boksarski trener Angelo Dundee

Za srečo je potrebno imeti veliko poguma in previdnosti, ko pa je enkrat naša, je potrebno desetkrat toliko pameti, da bi jo obdržali.
Nathan Mayer Rothschild

Sreča tistih, ki hočejo biti priljubljeni, je odvisna od drugih; sreča tistih, ki hočejo ugajati, niha glede na razpoloženje, ki je izven njihovega nadzora; toda sreča pametnega izvira iz njegovih svobodnih dejanj
Marcus Aurelius

Učiteljica vpraša Janezka: ˝Imaš dvanajst ovc in ena skoči čez ograjo.
Koliko ti jih še ostane?˝
Janezek:˝Nobena.˝
Učiteljica:˝Kaže, da ti odštevanje ne gre najbolje.˝
Janezek:˝Morda ne, ampak svoje ovce presneto dobro poznam.˝
Profesor Henry T.C. Hu z University of Texas School of Law

Hvaležen sem irskemu dekletu, ki je, gledajoč filozofa Talesa, kako stalno motri božji grob in dviga oči proti nebu, pred svoje noge postavila ovire, da bi jo opominjale, da bo prišel čas, ko se bo na ta račun zabavala v nebesih, ko bo te ovire zopet opazila pri svojih nogah. Dala mi je dober nasvet, naj gledam sebe, ne nebo.
Michel de Montaigne

BOBU BOB
Jasmina Mešić, koordinatorka programa Varni na internetu: "Danes spletne nevarnosti prevzemajo vedno bolj človeško podobo, spletni goljufi uporabljajo sociološke metode. Skupni imenovalec spletnih prevar je postala manipulacija s človeškimi čustvi."
Ponedeljek, 5. marec 2012
www.vecer.si

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

II. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE

SVOBODA IZRAŽANJA

39.člen

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

št.001-02/89-2/75
Ljubljana, dne 23.decembra 1991

BOBU BOB
Tino Mamič, novinar Primorskih novic in kolumnist Bonbona: "Svoboda govora in misli je temelj demokracije. Danes za svobodo govora jamči ustava. A kot kaže, to za slovensko medijsko srenjo ne pomeni veliko."
Četrtek, 14. junij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012061405796465

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 06 Apr 2012 13:47; skupaj popravljeno 1 krat

1226

1.Carlos Slim Helu & family $69 B 72 telecom Mexico
2.Bill Gates $61 B 56 Microsoft United States
3.Warren Buffett $44 B 81 Berkshire Hathaway United States
4.Bernard Arnault $41 B 63 LVMH France
5.Amancio Ortega $37.5 B 75 Zara Spain
6.Larry Ellison $36 B 67 Oracle United States
7.Eike Batista $30 B 55 mining, oil Brazil
8.Stefan Persson $26 B 64 H&M Sweden
9.Li Ka-shing $25.5 B 83 diversified Hong Kong
10.Karl Albrecht $25.4 B 92 Aldi Germany
11.Christy Walton & family $25.3 B 57 Wal-Mart United States
12.Charles Koch $25 B 76 diversified United States
12.David Koch $25 B 71 diversified United States
14.Sheldon Adelson $24.9 B 78 casinos United States
15.Liliane Bettencourt $24 B 89 L'Oreal France
16.Jim Walton $23.7 B 64 Wal-Mart United States
17.Alice Walton $23.3 B 62 Wal-Mart United States
18.S. Robson Walton $23.1 B 68 Wal-Mart United States
19.Mukesh Ambani $22.3 B 54 petrochemicals, oil & gas India
20.Michael Bloomberg $22 B 70 Bloomberg LP United States
21.Lakshmi Mittal $20.7 B 61 steel India
22.George Soros $20 B 81 hedge funds United States
23.Michele Ferrero & family $19 B 85 chocolates Italy
24.Sergey Brin $18.7 B 38 Google United States
24.Larry Page $18.7 B 39 Google United States
26.Jeff Bezos $18.4 B 48 Amazon.com United States
27.Kwok Thomas & Raymond & family $18.3 B - real estate Hong Kong
28.Alisher Usmanov $18.1 B 58 steel, telecom, stocks Russia
29.Prince Alwaleed Bin Talal Alsaud $18 B 57 investments Saudi Arabia
29.Lee Shau Kee $18 B 84 diversified Hong Kong
29.Georgina Rinehart $18 B 58 Mining Australia
32.Berthold & Theo Jr. Albrecht & family $17.8 B - Aldi, Trader Joes Germany
32.Iris Fontbona & family $17.8 B - mining Chile
34.Michael Otto & family $17.6 B 68 retail Germany
35.David Thomson & family $17.5 B 54 media Canada
35.Mark Zuckerberg $17.5 B 27 Facebook United States
37.Ricardo Salinas Pliego & family $17.4 B 56 retail, media, financing Mexico
38.Alberto Bailleres Gonzalez & family $16.5 B 80 mining Mexico
39.Rinat Akhmetov $16 B 45 steel, coal mines Ukraine
39.Cheng Yu-tung $16 B 86 diversified
41.Michael Dell $15.9 B 47 Dell United States
41.Vladimir Lisin $15.9 B 55 steel, transport Russia
41.Azim Premji $15.9 B 66 software India
44.Steve Ballmer $15.7 B 56 Microsoft United States
45.Alexei Mordashov $15.3 B 46 steel, stocks Russia
46.Vladimir Potanin $14.5 B 51 nonferrous metals Russia
47.Phil Knight $14.4 B 74 Nike United States
48.Paul Allen $14.2 B 59 Microsoft, investments United States
48.German Larrea Mota Velasco & family $14.2 B 58 mining Mexico
50.Carl Icahn $14 B 76 leveraged buyouts United States
http://www.forbes.com/billionaires/#p_5_s_a0_All%20industries_All%20countries_All%20states_

RECEPT NAJBOGATEJŠEGA

Najbogatejši človek na svetu ve, kako rešiti krizo! Zakaj ga nihče ne posluša?

Carlos Slim Helu je najbogatejši Zemljan. Skoraj popolnoma se je umaknil iz upravljanja svojega premoženja, ukvarja se z dobrodelnostjo in odpravljanjem revščine. Ve celo, kako bi rešil krizo.

Premoženje Mehičana Carlosa Slima Heluja je revija Forbes ocenila na neverjetnih 69 milijard dolarjev oziroma 52 milijard evrov. 72-letni Mehičan libanonskega rodu se je umaknil iz upravnih odborov svojih treh največjih podjetij in se danes ukvarja z delom svojih dobrodelnih skladov, veliko časa pa po poročanju Forbsa posveča tudi razmišljanju o krizi, v kateri se je znašel svet.

Carlos Slim.
Njegova poslovna pot se je začela pred 65 leti, ko je začel delati v tovarni svojega očeta, za kar je prejel tedensko plačo 200 pesov (danes 11 evrov). Z delnicami se je začel ukvarjati prav tako v rosnih letih, ko si je pri 17 letih od mame sposodil 5.000 pesov (danes 275 evrov) za nakup prve delnice. Danes je lastnik podjetij, ki delujejo na področju telekomunikacij, financ, maloprodaje, težke industrije, infrastrukture, v lasti ima tudi nekaj rudnikov in številne nepremičnine.

Njegov vzpon se je začel v osemdesetih, ko je zaradi krize v Mehiki uspel poceni kupiti številna podjetja. V devetdesetih je izkoristil privatizacijo mehiškega državnega telekomunikacijskega podjetja Telemex. Njegovo podjetje GrupoCarso je skupaj s France Telekom in ameriškim AT&T kupilo podjetje in kljub izredno hitri rasti v njem uspelo zadržati celo 43-odstotni delež, ki je danes vreden kar 39 milijard dolarjev (30 milijard evrov).

Privatizacijo državnih podjetij vidi tudi kot rešitev trenutne krize. V pogovoru za revijo Forbes je omenil primer Španije, v kateri naj bi se ljudje po avtocestah še vedno vozili brezplačno. Kot meni, so za rešitev krize nujno potrebne investicije, vendar dodaja: "Nekatera vlaganja ustvarijo velikih delovnih mest, nekatera ne." Sam meni, da je smiselno vlaganje v mala in srednje velika podjetja ter v delovno intenzivne panoge, kot so turizem, zdravstvena oskrba, izobraževanje in zabava.

Opozoril je tudi na potrebo po večji regulaciji finančnega trga. Kot vzor je postavil svoje finančno podjetje Inbursa, ki je vseh 47 let svojega delovanja beležilo rast. V začetku je šlo za borznoposredniško hišo, danes pa znotraj podjetja delujeta še banka in zavarovalnica, podjetje pa je vredno 14 milijard dolarjev. Ob tem se pohvali, da njegovo podjetje nikoli ni izgubilo denarja, tudi v najtežjih časih, a da so si vedno prizadevali za kvaliteto poslovanja, in ne kvantiteto.

Museo Soumaya, ki ga je financiral Carlos Slim Helu, nosi ime njegove pokojne žene.

V podjetjih, katerih vodenje je vsaj na papirju opustil, na vodilnih položajih sedaj sedijo njegovi sinovi in zet, ki se bodo po njegovih načrtih v naslednjih letih osredotočali predvsem na razvoj brezžičnih komunikacij po Srednji in Južni Ameriki ter na razvoj podjetja, ki ima v lasti rudnike.

Carlos Slim se mora večkrat zagovarjati zaradi očitkov, da je monopolist, saj v Mehiki obvladuje kar 80 odstotkov kabelskih povezav in 70 odstotkov brezžičnih, zaradi česar naj bi določal pogoje na trgu in posledično previsoke cene. OECD naj bi ocenil, da je Mehika zaradi njegovega monopola vsako leto oškodovana za 25 milijard dolarjev.

Kljub silnemu bogastvu že 40 let živi v isti hiši in se vozi v štiri leta starem mercedesu. Kot sam pravi, razliko najbolj občuti v tem, da mora sedaj po svetu hoditi s telesnimi stražarji. Vedno bolj je aktiven v številnih človekoljubnih organizacijah. A marsikoga tudi tu preseneti s svojimi pogledi. O revščini meni, da je slaba. A ne iz moralnih in etičnih razlogov, temveč zaradi ekonomskih. Manj je revnih, več je zapravljanja, zato je zanj ukinitev revščine najboljša investicija. V dobrodelne namene je šlo že štiri milijarde dolarjev njegovega denarja in že sedaj je napovedal, da bo tja šel tudi del njegove zapuščine. Kako velik delež, ne pove.
http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/kdo-je-najbogatejsi-upokojenec-na-svetu.html

zoran13

DAVČNI POPUSTI

Kdo vse do 425 evrov letnega davčnega popusta?

Predlagane spremembe dohodnine, ki jih bo danes obravnavala vlada, bodo razbremenile predvsem srednji razred, a bo davčni primež obenem praktično za enak znesek prizanesel tudi najpremožnejšim.

V svežnju predlaganih davčnih sprememb, ki naj bi razbremenile gospodarstvo in posameznike, je tudi predlog sprememb dohodninskega zakona, natančneje uvrstitve v dohodninske razrede. Trenutno veljavnemu dohodninskemu zakonu, ki ga je podpisal nekdanji finančni minister Andrej Bajuk, so očitali predvsem, da je bil pisan na kožo premožnejšim. Prej veljavnih pet dohodninskih razredov, najvišji je bil 50 odstotkov, so nadomestili trije, najvišji je 41 odstotkov.

Pri nas srednji sloj in najpremožnejši v istem razredu
Ravno iz tega izvira ena od največjih zamer trenutnemu dohodninskem zakonu: že tisti, ki imajo le za približno 30 odstotkov več prejemkov, kot znaša povprečna slovenska plača (natančni izračuni so mogoči le ob upoštevanju preostalih okoliščin, kot so olajšave za vzdrževane družinske člane), prebijejo mejo najvišjega veljavnega dohodninskega razreda, v katerem pristanejo tudi tisti z veliko večjimi prejemki.

Višja spodnja meja najvišjega dohodninskega razreda
Nova predlagana dohodninska lestvica ohranja enake dohodninske razrede, a bi imela višji mejni znesek med najvišjima razredoma. Spodnja meja najvišjega dohodninskega razreda naj bi se premaknila s 15.681,03 evra na 18.716 evrov. Ta zneska veljata za davčno osnovo, ki se izračuna tako, da se od bruto prejemkov odštejejo plačani prispevki za pokojninsko, zdravstveno in socialno varstvo ter upoštevajo morebitne davčne olajšave, predvsem za vzdrževane družinske člane.

Dobra novica za več kot 150 tisoč zavezancev
V praksi to pomeni, da bi bili z najvišjo dohodninsko stopnjo obremenjeni prejemki, ki vsaj za 50 odstotkov presegajo slovensko povprečno plačo (za zavezance, ki uveljavljajo vzdrževane družinske člane, je izračun še ugodnejši za znesek te olajšave). Tako bodo vsi, katerih davčna osnova za leto 2012 bo presegla predlaganih 18.716 evrov, plačali natanko 424,90 evra manj dohodnine kot do zdaj.

Kako pa je s tistimi, katerih neto osnova presega zdajšnji mejni znesek (15.681,03 evra), a ne dosega 18.716 evrov? Vzemimo primer nekoga, ki ima 17.000 evrov davčne osnove; ta si lahko obeta 184,66 evra letnega davčnega prihranka.

Predlagane spremembe naj bi tako prinesle priboljšek osebnemu proračunu za skoraj 154 tisoč dohodninskih zavezancev, ocenjujejo na ministrstvu za finance.

Spremembe predvidoma že junija
Vlada ocenjuje, da bi zgolj ta sprememba zmanjšala letne davčne prihodke za približno 55,4 milijona evrov. Vse davčne izpade, tudi tiste zaradi razbremenjevanja gospodarstva, v skupni višini 154 milijonov evrov letno naj bi privarčevali pri javnofinančnih izdatkih.

Če bodo spremembe sprejeli, bodo začele veljati 1. junija letos, ker pa je dohodnina v osnovi letni davek z mesečnimi akontacijami, bodo učinki spremembe delno vidni že v mesečnih akontacijah, v celoti pa šele s končnimi letnimi izračuni prihodnje leto.

Razvite države imajo višji dohodninski razred za najpremožnejše

Čeprav so predlagane spremembe zelo dobrodošle za srednji sloj, ki je gonilo gospodarskega razvoja, pri nas pa je v enem največjih dohodninskih primežev na svetu, pa kritiki predlaganih sprememb ne morejo mimo dejstva, da prinašajo davčni prihranek tudi najpremožnejšim.

V razvitih državah, s katerimi se radi primerjamo, so najvišji dohodninski razredi za tiste z najvišjimi prejemki občutno višji: v Avstriji 50 odstotkov, na Danskem 51,5 odstotka, na Finskem 53 odstotkov, Nizozemskem 52 odstotkov, Norveškem 54,3 odstotka, Švedskem 56,6 odstotka, v Veliki Britaniji 50 odstotkov.
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/03/dohodnina.aspx

zoran13

KLICOČI

/13/...pred kratkim se je enako dogajalo tudi drugim malim delničarjem po Sloveniji, ki so bili bilo kdaj žrtev ˝prevzemnikov˝, med drugim tudi z malimi delničarji Pozavarovalnice Sava d.d. - POSR, ko so jih iz družbe Delnica, klicali na dom in jih na vse načine poskušali prepričati, da prodajo svoje ˝ničvredne˝delnice. Po drugi strani pa je, verjemite zelo lep občutek, ko se ˝nekdo˝ katerega vi niste pooblastili, ˝sprehaja˝ med vašimi osebnimi podatki in številom delnic, ki ste jih kupili in lahko tudi med drugimi predhodnimi naložbenimi odločitvami.
Kmalu so se pojavili tudi posamezni kupci za te nizkovrednotene delnice, ki so bili iz ˝začuda˝ same Uprave in tudi nadzornega sveta. To se je videlo iz obvezno objavljenih obvestil preko Seoneta na Ljse: Shocked

Neznanci snubijo delničarje Iskre Avtoelektrike

Potem ko se je zaradi finančnega zloma Zvona Ena Holdinga in Zvona Dva Holdinga odprla lastniška struktura Iskre Avtoelektrike, so sedaj njeni mali delničarji očitno postali tarče samozvanih investicijskih svetovalcev. "V zadnjem času se na Iskro Avtoelektriko po dodatne informacije obrača vse več malih delničarjev, saj naj bi jih neznane osebe po telefonu in pisno pod pretvezo nujnosti pozivale k prodaji delnic," so sporočili iz Iskre Avtoelektrike.

Hkrati je uprava šempetrske družbe pod vodstvom Edvina Severja (na fotografiji) delničarje pozvala, naj tem pritiskom in manipulacijam ne nasedajo, saj družba v zadnjem obdobju dosega dobre rezultate, ki naj bi se postopno odrazili tudi na ceni delnice. Glede na ocenjene lanskoletne rezultate Iskra Avtoelektrika na borzi kotira pri le 1,3-kratniku dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in nekaj manj kot petkratniku lanskoletnega čistega dobička.

Trgovanje z delnicami Iskre Avtoelektrike je sicer presahnilo že ob začetku finančno-gospodarske krize, znova pa se je promet nekoliko povečal v začetku letošnjega leta. Med redkimi kupci sta bila v zadnjem obdobju poleg družbe Kolektor Group, ki se že vrsto let zanima za prevzem Iskre Avtoelektrike, še najbolj aktivna družba Informatika Inženiring Ivana Pureberja ter borznica Patricija Česnik in njena družba MP Fin.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042515854

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Mar 2013 18:28; skupaj popravljeno 1 krat

AGONIJA na TRGOAVTU

/13/...nekoč je živelo zadovoljno veliko in uspešno podjetje Trgoavto, potem so prišli ˝ jastrebi˝ in ga trgali kos po kosu, vsak na svojo stran: Twisted Evil

Delavci Trgoavta dvignili delovne knjižice in prižgali sveči

Delavci Trgoavta so danes na sedežu družbe prevzeli delovne knjižice in simbolno prižgali sveči v čast podjetju, ki jim je dolga leta dajalo kruh, kot se je izrazil predsednik sindikata Blaž Baldaš. Ta s prstom kaže na lastnika, ki naj bi Trgoavto namerno izčrpaval, vse premično in nepremično premoženje pa prenesel na povezano družbo Neolizing.

Kot je danes pred sedežem Trgoavta v Hrpeljah medijem pojasnil Baldaš, bodo delavci, ki jih zdaj čaka prijava na zavod za zaposlovanje, z izredno odpovedjo delovnega razmerja lahko uveljavili vsaj minimalne pravice, da bodo lahko kupili hrano zase in svoje otroke ter plačali položnice. Na zavodu bo končalo nekaj čez 100 delavcev.

"Delodajalec že dva, tri mesece ne daje vsem plač, ne plačuje nobenih prispevkov, krši delavske pravice," je naštel Baldaš. Tudi sicer se v petih mesecih niti vodstvo družbe niti lastnik nista odzvala vabilom sindikata, da skupaj poskušajo rešiti status družbe in zaposlenih.

Sicer pa so danes prišli do "točke x", od koder ni vrnitve, pri čemer pa se je umiranje družbe po Baldaševih besedah začelo s prihodom sedanjega lastnika Igorja Jerota. Ta je namreč večinski lastnik Koroške trgovine, ki je večinska lastnica Trgoavta, obenem pa tudi lastnik Neolizinga.

Sumljivi posli bodo trd oreh tudi za kriminaliste
Na Neolizing naj bi med drugim "čez noč" prenesli preko 30 vozil v lasti družbe, je navedel predsednik sindikata Trgoavta, ki pa meni, da bo celo za kriminaliste težko odkriti vse sumljive posle.

Izmed 29 poslovalnic so zdaj vse že nekaj tednov zaprte, banke so medtem rubile, kar je bilo še vrednega, pravi Baldaš. Po njegovih navedbah ima Trgoavto med drugim za okoli 80 milijonov evrov hipotek na nepremičnine.

Medijem je svoje občutke podalo tudi nekaj zdaj že bivših delavcev Trgoavta. Tako je Milena Černic poudarila, da so dobro delali, zato so toliko bolj razočarani, da so prisiljeni na takšen način končati svojo kariero v podjetju.

Bi morala intervenirati država?
Boris Marsetič, ki je bil pri Trgoavtu zaposlen 27 let in ima preko 38 let delovne dobe, ugotavlja, da bo upokojitev dočakal na zavodu za zaposlovanje, bolj žalostna pa bo usoda mlajših delavcev. Po njegovem bi morala v tem in podobnih primerih intervenirati država oziroma politika, saj "noben drug ne more tega rešiti".

Predsednik uprave Trgoavta Matjaž Cegnar je danes sicer bil v svoji pisarni, a ni želel stopiti pred mikrofone.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042515989
http://www.trgoavto.si/

IGOR JEROT

Štiri leta lastniku Trgoavta

Na štiri leta zapora so včeraj obsodili Igorja Jerota, lastnika propadlega Trgoavta Koper in še nekaterih podjetij, ki so ga lanskega marca s ponarejenim denarjem prijeli na sedežu Banke Slovenije v Ljubljani. Uslužbenki je izročil 149 bankovcev po 500 evrov, rekoč, da jih je ponesreči polil z belilom, zato jih je hotel zamenjati za nepoškodovane. A izkazalo se je, da z denarjem ni narobe samo to in da ima kopica bankovcev le nekaj različnih serijskih številk. Ko je na banko prihitela policija, je v njegovi torbi našla še šop črnih lističev. Šlo je za ponarejene bankovce, ki jih sleparji premažejo s posebno črno barvo, kasneje, ko jih nameravajo dati v obtok, pa s pomočjo specialne kemikalije operejo.

Jerot je na sodišču zatrjeval, da je nameraval kupiti avto, zato je v menjalnici v Zagrebu prodal nekaj svojih zlatih ploščic. Tam so mu zamenjali tudi nekaj evrov (iz stoevrskih v petstoevrske bankovce), ki jih je prej dvignil v poslovalnici Istrske banke. V avtu se mu je nato po tem denarju polilo belilo, zato je bankovce, bilo jih je za nekaj več kot 74.000 evrov, spral, posušil s sušilcem za lase, dal v športne nogavice in odnesel v banko. Glede črnih lističev (215 ponarejenih bankovcev po 100 dolarjev in 62 po 500 evrov) pa je pojasnil, da mu jih je že leta 2005 v šali dal poslovni partner iz Malezije. Rekel mu je, da se dobi sredstvo za razbarvanje in potem nastanejo pravi bankovci. Jerot je zatrdil, da je lističe dal v ovojnico, ki jo je vse od takrat nosil v svoji torbi.

Sodni senat temu zagovoru ni prav nič verjel. V obrazložitvi sodbe je sodnica Alja Kratovac Prokopovič zreškemu poslovnežu med drugim dejala, da je življenje zastavil zelo velikopotezno in pri tem finančno globoko zabredel.

Rešiti se je nameraval na nelegalen način, a brez uspeha. Obtožencu, ki ga je označila za predrznega in zaverovanega vase, je svetovala, naj se v zaporu poglobi vase, da bo končno dojel, kako zelo težko je zaslužiti denar – na pošten način, seveda.
http://www.dnevnik.si/kronika/stiri-leta-lastniku-trgoavta-

zoran13

ISLANDIJA in KANADSKI DOLAR

Islandci si želijo kanadski dolar
Islandija potrebuje drugo valuto in kot kaže so našli alternativo evru

Leta 2008 se je znašla Islandija na robu bankrota, saj je kriza prizadela predvsem bančni sektor, vendar se je Islandcem le nekako uspelo izvleči in postaviti gospodarstvo na noge.

In medtem, ko Evropa hvali napredek Islandije ter vse bolj glasno računa na vstop te severne države v unijo, se Islandci nekako izogibajo razmišljanju o prevzemu evra. Kljub temu, da se gospodarstvo pobira z zavidljivo hitrostjo jim težave še vedno povzroča domača valuta islandska krona. Jasno je, da potrebuje islandsko gospodarstvo stabilnejšo valuto in vodja opozicije David Gunnlaugsson je predlagal prevzem druge valute. Pri tem je šlo prej za pogovore o mogočih alternativah evra in rezultat je bila ideja o prevzemu kanadske valute.

Zanimivo pri tem je, da se je medtem v pogovore vključila že tudi kanadska vlada, raziskava pa je pokazala, da si kar 70 odstotkov Islandcev želi kanadski dolar. Kanadska centralna banka je sicer še nekoliko zadržana. Vsekakor bi si Islandija s tem zagotovila stabilnost in zaupanje v valuto, vendar bi se morali s tem odreči monetarni politiki, saj bi se morali podrediti kanadski centralni banki.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012031705761732

zoran13 · Objavljeno: 18 Mar 2012 12:01 Naslov sporočila:

LOBIRANJE

Lobirala tretjina vseh registriranih, v poročilih lobirancev velika razhajanja

Lobisti, vpisani v register lobistov, so morali Komisiji za preprečevanje korupcije do 31. januarja poročati o svojem delu v preteklem letu. Kot so povedali v komisiji, so to obveznost izpolnili vsi lobisti. Iz njihovih poročil pa je razvidno, da je lobiralo 20 lobistov, ostali pa te dejavnosti v preteklem letu niso izvajali.

V dosedanjih postopkih, povezanih z lobiranjem, je komisija izrekla 13 opozoril, trije postopki pa so bili ustavljeni. Na fotografiji namestnika predsednika protikorupcijske komisije Liljana Selinšek in Rok Praprotnik.
Katerih lobiranj je bilo največ in kateri izmed lobistov je največ lobiral, v komisiji ne želijo povedati. Kot pojasnjujejo, bodo to celostno pojasnili na novinarski konferenci, ki jo bodo sklicali v naslednjih tednih. Še pred tem mora namreč komisija obdelati vse relevantne podatke iz poročil.

Razhajanja v poročilih
Je pa komisija pri primerjavi podatkov iz poročil in podatkov, ki jih morajo o stikih z lobisti komisiji poslati lobiranci, ugotovila znatna razhajanja. Komisija se zato v okviru svojih zakonskih pristojnosti začela preverjati prejete podatke, v primeru ugotovljene kršitve zakonskih določb pa bo zoper lobirance uvedla prekrškovne postopke, navajajo.

V dosedanjih postopkih, povezanih z lobiranjem, je komisija izrekla 13 opozoril, trije postopki pa so bili ustavljeni. V dveh postopkih, v katerih sta odločbi postali pravnomočni, je v enem primeru izrekla globo 400 evrov, ki je bila plačana, v drugem pa pisno opozorilo. En postopek o prekršku pa je še v teku, pojasnjujejo.

V register lobistov, ki ga vodi komisija, je trenutno vpisanih 59 lobistov. Med bolj znanimi imeni so na seznamu Nevenka Črešnar Pergar, Mile Šetinc in Franci Zavrl. Kateri so preostali, si lahko ogledate tukaj.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042517370

POJASNILO O LOBIRANJU

S sprejemom ZIntPK leta 2010, ki vsebuje tudi določbe o nadzoru nad lobiranjem, je po dvajsetih letih samostojne države tudi to področje postalo predmet regulacije. Dvajsetletna odsotnost jasnejših pravil, predvsem pa nadzora na tem področju, je dejstvo, ki je - poleg umanjkanja zgodovinsko pogojene politične demokratične kulture, kar je lastno večini tranzicijskih držav - pomembno pripomoglo k ukoreninjenju nekaterih netransparentnih praks prepletanja javnega in (ozko) zasebnega.
www.kpk-rs.si/sl/nad...-lobiranju

LOBIST OZIROMA LOBISTKA
oseba, ki opravlja dejanje lobiranja in je vpisana v register lobistov v Republiki Sloveniji ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije;
www.kpk-rs.si/sl/slovarcek

VIII. LOBIRANJE

1. Lobiranja

56. člen
(lobiranje in lobist)

(1) Lobiranje lahko opravljajo samo registrirani lobisti, razen izjem, določenih v četrtem odstavku 58. člena tega zakona.
(2) Lobist je lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora.
(3) Funkcionar ne sme lobirati pred potekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

56.a člen
(izjeme lobiranja)

Delovanje posameznikov, neformalnih skupin ali interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne sodi med lobiranje po določbah tega zakona.

2. Združenje lobistov

57. člen
(združenje lobistov)
Lobisti se lahko združujejo v združenja lobistov, ki sprejmejo kodeks poklicne etike.

3. Registracija lobistov

58. člen
(vpis v register)
(1) Dejanja lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v registru lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi komisija. Vpis v register je pogoj za pričetek izvajanja lobiranja.
(2) Za pravno osebo lahko izvajajo lobiranje samo fizične osebe, ki so vpisane v register lobistov v Republiki Sloveniji.
(3) Lobisti se vpišejo v register, ki vsebuje naslednje podatke: osebno ime lobista, davčno številko, naslov, kamor želi prejemati obvestila in vabila iz drugega odstavka 67. člena tega zakona, firmo oziroma ime in sedež gospodarske družbe, samostojnega podjetnika, ali interesne organizacije, če je lobist pri teh zaposlen, ter področja, glede katerih je registriral interes.
(4) Ne glede na določbe tega zakona, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.
(5) Za vpis v register se plača taksa v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse.
(6) Podatki v registru, razen davčne številke, so javni.
(7) Tuji lobisti se v register vpišejo na podlagi uradno prevedenih dokazil, ki smiselno dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka tega člena.
( Cool

Lobist mora prijaviti vsako spremembo podatkov za vpis v register v osmih dneh po nastanku sprememb.

59. člen
(listine vpisa)
Tuja fizična oseba mora priložiti za vpis v register tudi izpisek iz javnega registra za lobista samostojnega podjetnika, gospodarsko družbo ali interesno organizacijo, če je lobist pri teh zaposlen.

60. člen
(izdaja odločbe)
(1) Komisija izda odločbo o vpisu v register oziroma odločbo o izbrisu iz registra v 15 dneh po prejemu vloge za vpis oziroma po nastopu razlogov za izbris iz registra.
(2) Lobista se vpiše v register z dnem vročitve odločbe.
(3) Na podlagi odločbe o vpisu v register se lobistu izda dokazilo o vpisu. Obrazec dokazila določi registracijski organ.
(4) Dokazilo mora lobist vrniti registracijskemu organu v osmih dneh od prenehanja veljavnosti registracije oziroma od izbrisa iz registra.

61. člen
(dopolnitev podatkov vpisa)
(1) Če komisija ugotovi, da kandidat za lobista za vpis oziroma za obnovitev vpisa v register ni predložil vseh potrebnih podatkov in prilog, ga najkasneje v petih dneh pozove, naj jih v določenem roku posreduje. Ta rok ne sme biti krajši od petih dni in ne daljši od 15 dni.
(2) Če kandidat za lobista v določenem roku posreduje podatke, mu komisija izda odločbo o vpisu v register v nadaljnjih 15 dneh.
(3) Če kandidat za lobista v roku iz prvega odstavka tega člena ne posreduje podatkov, se njegova vloga za vpis v register zavrže.

62. člen
(izbris iz registra)
Lobista komisija izbriše iz registra, če:
- se ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je bil vpisan v register, lažni,
- je bil zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora,
- ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register,
- pisno izjavi, da ne želi biti več lobist in opravljati lobiranja.

4. Poročanje lobistov

63. člen
(poročilo lobista)
(1) Lobist, ki je vpisan v register lobistov v Republiki Sloveniji, mora komisiji pisno poročati o svojem delu, in sicer:
- do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto,
- najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.
(2) Lobist, ki je vpisan v register lobistov v Republiki Sloveniji, mora dokumentacijo, ki je osnova za poročanje komisiji, hraniti pet let od dneva podaje poročila iz prejšnjega odstavka.

64. člen
(vsebina poročila)
Poročilo iz prejšnjega člena vsebuje:
- davčno številko lobista,
- podatke o interesnih organizacijah, za katere je lobiral,
- podatke o višini plačila, ki ga je prejel od teh organizacij za vsako zadevo, v kateri je lobiral, če pa je proces lobiranja sestavni del storitvene pogodbe, ki vključuje tudi druge dejavnosti in vrednost lobiranja ni mogoče enoznačno opredeliti, se poroča o vrednosti storitvene pogodbe, kjer lobist označi, kolikšen delež v odstotkih je plačilo za proces lobiranja,
- navedbo namena in cilja, zaradi katerega je lobiral za posamezno interesno organizacijo,
- navedbo državnih organov in lobirancev, pri katerih je lobiral,
- navedbo vrst in načinov lobiranja za posamezno zadevo, v kateri je lobiral,
- navedbo vrste in vrednosti donacij političnim strankam in organizatorjem volilnih ter referendumskih kampanj.

65. člen
(preizkus poročila in dopolnitev)
Komisija preizkusi, ali poročilo vsebuje vse predpisane podatke. Če ugotovi, da je poročilo glede predpisanih podatkov pomanjkljivo, zahteva, naj lobist v določenem roku poročilo ustrezno dopolni. Ta rok ne sme biti krajši od 20 dni in ne daljši od 30 dni.

66. člen
(preverjanje resničnosti podatkov in navedb)

Komisija lahko preverja resničnost podatkov in navedb v poročilu:
- z vpogledom v dokumentacijo lobista iz 64. člena tega zakona,
- s poizvedbami pri interesnih organizacijah, za katere je lobist lobiral,
- s poizvedbami pri državnih organih in lobirancih, pri katerih je lobist lobiral,
- s poizvedbami pri političnih strankah in organizatorjih volilnih ter referendumskih kampanj,
- s predlogom pristojnim organom, da opravijo revizijo poslovanja pri lobistu, ali gospodarski družbi, samostojnem podjetniku ali interesni organizaciji, kjer je lobist zaposlen, ali pri interesnih organizacijah, za katere je lobist lobiral.

4. Informiranje

67. člen
(pravica do informiranosti lobista)
(1) V pisni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lobirancu ni treba izpolniti pogojev iz prvega odstavka 69. člena tega zakona.
(2) Lobist, ki je vpisan v register lobistov v Republiki Sloveniji, ima v zvezi s področji, za katere je registriral interes, pravico biti vabljen na vse javne predstavitve in na vse oblike javnih posvetovanj, o čemer so ga dolžni obveščati državni organi in lokalne skupnosti.

68. člen
(informiranje lobirancev in zapis lobiranja)
(1) Lobist lahko lobirancem posreduje pisne in ustne informacije in gradivo v zadevah, v katerih lobira za interesne organizacije.
(2) Lobist se pri izvajanju lobiranja lahko sestaja z lobiranci. Lobiranec o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati, sestavi zapis, v katerem navede podatke o lobistu: osebno ime, podatek, ali se je identificiral v skladu z določbami tega zakona, področje lobiranja, ime interesne organizacije, ali druge organizacije, za katero lobira lobist, navedba morebitnih prilog in datum, kraj obiska lobista ter podpis lobiranca. Lobiranec zapis posreduje v roku treh dni v vednost svojemu predstojniku in komisiji. Obveznost izdelave zapisa za lobirance velja tudi v primeru stikov iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona. Zapise komisija hrani za dobo petih let.

69. člen
(dolžnost identifikacije lobista)
(1) Lobist se mora lobirancem identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v določeni zadevi. Lobist mora navesti tudi namen in cilj, zaradi katerega lobira.
(2) Lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom samo po predhodni preveritvi, ali je lobist vpisan v register lobistov, razen izjem, določenih v četrtem odstavku 58. člena tega zakona.
(3) Če bi pri stiku z določenim lobistom pri lobirancu nastalo nasprotje interesov, je lobiranec stik dolžan odkloniti.

5. Prepovedi

70. člen
(prepovedana ravnanja lobistov)
(1) Lobist ne sme lobirati izven okvirov, kot je določeno v 14. točki 4. člena tega zakona.
(2) Lobist lobirancem ne sme posredovati netočnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij.
(3) Lobist pri lobiranju ne sme ravnati proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev.

71. člen
(prijava prepovedanih ravnanj lobistov)
(1) Če lobist ne ravna v skladu s prejšnjim členom ali če ni vpisan v register lobistov v skladu z 58. členom, ga lobiranec v roku desetih dni od poskusa lobiranja prijavi komisiji.
(2) Lobiranci so dolžni komisiji prijaviti stike iz četrtega odstavka 58. člena, kadar ti stiki potekajo na nejaven način.
(3) Če ocenijo, da so stiki iz prejšnjega odstavka nezakoniti ali v nasprotju z namenom tega zakona, so jih lobiranci dolžni zavrniti in o tem obvestiti komisijo.

72. člen
(pravica izjaviti se o prijavi)
(1) Komisija v primeru prijave iz prejšnjega člena obvesti lobista oziroma prijavljeno osebo in ji določi rok, v katerem se lahko o tem izjavi. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni.
(2) Izjavo iz prejšnjega odstavka lahko lobist oziroma prijavljena oseba da pisno ali ustno na zapisnik pred komisijo.
(3) Resničnost podatkov iz prijave in izjave lobista ali prijavljene osebe lahko komisija preverja v skladu s 66. členom tega zakona.

73. člen
(sankcije zaradi neupoštevanja določil tega zakona)
(1) Lobistu, ki ni poslal poročila iz 63. člena tega zakona ali ni dopolnil poročila v skladu s 65. členom tega zakona ali je po 66. členu tega zakona ugotovljeno, da je v poročilu navedel neresnične podatke, komisija lahko izreče naslednje sankcije:
- pisni opomin,
- prepoved lobiranja za določen čas, ki ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od 24 mesecev,
- izbris iz registra.
(2) Sankcije iz prejšnjega odstavka se vpišejo v register lobistov.
(3) Komisija sankcijo izreče v odvisnosti od teže kršitve, od posledic, ki so zaradi nje nastale in od tega, ali gre za prvo ali ponavljajočo kršitev.

74. člen
(sankcije zaradi kršitev identifikacije in prepovedi ravnanja lobistov)
(1) Lobistu, ki je ravnal v nasprotju z 69. ali 70. členom tega zakona, komisija lahko izreče naslednje sankcije:
- pisni opomin,
- prepoved nadaljnjega lobiranja v določeni zadevi,
- prepoved lobiranja za določen čas, ki ne sme biti krajši od 3 mesecev in ne daljši od 24 mesecev,
- izbris iz registra.
(2) Komisija sankcijo izreče v odvisnosti od teže kršitve, od posledic, ki so zaradi nje nastale in od tega, ali gre za prvo ali ponavljajočo kršitev. Sankcije iz prejšnjega odstavka se vpišejo v register lobistov.
www.kpk-rs.si/sl/kor...zintpk/255

REGISTER LOBISTOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Vsa področjaAvdiovizualno in medijiCarinaDrugoEnake možnostiEnergetikaGospodarske zadeveHumanitarna pomočInformacijska družbaIzobraževanjeJavne zadeveKmetijstvoKonkurencaKulturaMladiNotranji trgObdavčenjeOkoljePodjetništvoPotrošnikiPravos odje in notranje zadevePrometProračunRaziskave in tehnologijaRazvojRegionalna politikaRibištvo in ribogojstvoSplošne in institucionalne zadeveŠiritevŠportVarnost živilVseevropska omrežjaZaposlovanje in socialne zadeveZunanja in varnostna politikaZunanja trgovinaZunanji odnosi
Zap. številka odločbe Ime in priimek Področje delovanja Podrobnosti
1 Samo Ivančič
2 Andrej Drapal
4 Nevena Tea Gorjup
5 Franc Zavrl
6 Primož Šporar
7 Aleksander Katulus Vidmar
8 Mihael Cigler
9 Lenka Puh
10 Tom Begovič
11 Renata Fras Peterlin
12 Tina Gaber
13 Marjan Kolar
14 Jurij Clemenz
15 Gordana Drecun Mithans
16 Boris Potočar
17 Miroslav Ribič
18 Mateja Pelkič Toplak
19 Janez Stariha
20 Tomaž Zalaznik
21 Tine Kračun
22 Mitja Blagajac
23 Tomaž Mihelin Ritlop
24 Bogdan Kozina
25 Nikola Galeša
26 Dušan Lukič
27 Tone Sušec
28 Damijan Nacevski
29 Darko Koporčič
30 Dejan Štancer
31 Katarina Larisa Ham
32 Peter Cokan
33 Miloš Čirič
34 Andrej Grah
35 Simon Dreven
36 Mojmir Ocvirk
37 Milan Hosta
38 Alen Jekliz
39 Marko Pavlišič
40 Robert Andolšek
41 Samo Sagadinj
42 Ernest Sagadinj
43 Matjaž Potokar
44 Srdan Kuret
45 Željko Radmanović
46 Milenko Šetinc
47 Brano Vuković Drugo,
48 Nevenka Črešnar Pergar
49 Sebastjan Jeretič
50 Jurij Novljan
51 Ivan Ratoša
52 Uroš Hakl
53 Aleš Razpet
54 Lidija Reiter
55 Valter Miklavčič
56 Janja Maleš
57 Stanislav Sivec
58 Eva Šegula Yildirim
59 Robert Pavšič
www.kpk-rs.si/sl/lob...r-lobistov

Sreča tistih, ki hočejo biti priljubljeni, je odvisna od drugih; sreča tistih, ki hočejo ugajati, niha glede na razpoloženje, ki je izven njihovega nadzora; toda sreča pametnega izvira iz njegovih svobodnih dejanj.
Marcus Aurelius

Lahko je živeti v družbi po načelih večine; lahko je živeti v samoti po svojih načelih; toda velik je tisti, ki sredi velike množice v svoji odmaknjenosti ohrani popolno izvirnost.
Ralph Waldo Emerson

RARA TEMPORUM FELICITAS, UBI SENTIRE, QUAE VELIS ET QUAE SENTIAS, DICERE LICET – Redki so tisti srečni časi, ko je dovoljeno misliti, kar hočeš, in govoriti, kar misliš.
Tacit rimski zgodovinar

˝ Mi lahko poveste katero pot moram izbrati?˝˝
˝ To je v veliki meri odvisno od tega , kam želite priti.˝
Lewis Carroll, Alice v čudežni deželi

Če v celoti ali deloma ne moremo predvideti nepredvidenega ali pričakujemo nekaj nepričakovanega, potem lahko prejmemo milost nekoga ali nečesa, kar ne more biti programirano, kategorizirano ali merjeno.
Agent Fox Mulder, Dosjeji X

Če si gradil gradove v oblakih, ni potrebno, da gre tvoje delo v nič; tam naj bi tudi bili. Zdaj pa jim postavi temelje.
Henry David Thoreau, Walden

Vsa človekova nesreča prihaja iz ene same stvari: ne zna stati pri miru.
Blaise Pascal

Če ne veste, kam greste, bi morali biti previdni, saj se lahko zgodi, da ne pridete tja.
Yogi Berra

V vojaškem letalstvu imamo pravilo: Pazi na hrbet. Pilot leti po nebu, pogleduje v vse smeri in se počuti varnega . Sovražno letalo prileti od zadaj in ustreli. Večina letal je sestreljenih na ta način. Misliti, da si varen, je zelo nevarno. Nekje obstaja slabost, ki jo moraš odkriti. Vedno moraš pogledati, kaj je za tvojim hrbtom.
Ameriški letalski general Donald Kutyna

zoran13

GREG SMITH

Bo dejanje tega človeka končno spremenilo krut bančni svet?

Greg Smith je današnja glavna novica vseh pomembnejših finančnih portalov. Nekoč uspešen vodstveni delavec v eni največjih finančnih firm Goldman Sachs, je dal odpoved in v pismu nastavil ogledalo bankam.

Greg Smith, eden izmed vodilnih v finančnem podjetju Goldman Sachs, je bil zadolžen za prodajo najbolj tveganih ameriških finančnih instrumentov na področju Evrope. V podjetju je bil zaposlen skoraj 12 let. V podjetju je začel delati kot diplomant univerze Stanford, delal je v New Yorku in nato pristal v Londonu.

Svojo kariero je zaključil s pismom, ki so ga objavili ali povzeli vsi pomembnejši finančni portali na svetu. V pismu pojasni, da se je odločil zaključiti kariero v podjetju, v katerem je ozračje strupeno in destruktivno kot še nikoli. Zmotila ga je filozofija podjetja, ki je služenje denarja postavila pred interese njihovih klientov. Zapisal je, da se je podjetje v času, od kar se mu je pridružil, in do danes tako spremenilo, da se z njim ne more več poistovetiti. Da je dojel, da študentom, ki prihajajo v podjetje, ne more več pogledati v oči in jim zatrditi, da gre za dobro delovno okolje.

Podjetje naj bi se usmerilo predvsem v služenje denarja na klientih, namesto da bi služilo denar za kliente. Pismo se zaključi s stavkom, v katerem izrazi upanje, da bo njegovo dejanje končno zdramilo upravo podjetja ter da se bo Goldman Sachs začel ukvarjati s klienti in zgolj služenjem denarja. Kajti brez klientov ni denarja.
http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/bo-dejanje-tega-cloveka-koncno-spremenilo-krut-bancni-svet.html

zoran13

BREZ GOTOVINE

Švedska prva na svetu brez gotovine?

Švedska, kjer so leta 1661 kot prvi v Evropi uvedli gotovinsko poslovanje, je na najboljši poti, da postane prva država na svetu brez gotovine

Ali bo gotovina na Švedskem kmalu le še zgodovinski prizor?
Pred več kot 350 leti so na Švedskem kot prvi v Evropi uvedli papirnat denar kot način plačevanja, zdaj pa so na pravi poti, da postanejo prva država na svetu, ki bo gotovino povsem potegnila iz vsakodnevne uporabe.

Gotovina nič več kraljica
Trenutno so Švedi v prednosti pred drugimi tehnološko razvitimi državami v boju, kdo bo lahko prvi posloval brez denarja, piše AP. Tam se namreč vsega tri odstotke vseh transakcij opravlja s papirnatim denarjem in kovanci. Za primerjavo, v evroobmočju se z gotovino opravi devet odstotkvo vseh transakcij, v ZDA pa sedem.

Tudi cerkve so na brezgotovinskem poslovanju
Na Švedskem je že danes nemogoče plačati javni prevoz z gotovino, ker so v uporabi predplačne kartice ali SMS sporočila, obstajajo pa celo mesta, kjer so vse bančne poslovalnice brezgotovinske. Kot zanimivost lahko omenimo, da so tudi nekatere cerkve že prešle na digitalno poslovanje in donacije sprejemajo prek elektronskih kartic, ki jih izdajo banke.

Manj gotovine, manj ropov
Eden izmed zagovornikov ukinjanja gotovine je tudi nekdanji član glasbene skupine Abba, Björn Ulvaeus, ki se za to zavzema odkar so mu že tretjič oropali sina. Manj gotovine pomeni manj oboroženih ropov. Švedska statistika je namreč neizprosna, od 110 ropov bank leta 2008 so jih lani zabeležili le še 16. Manj gotovine v obtoku pomeni tudi pomoč državni blagajni, saj se davki lažje utajijo, če se storitve in blago plačujejo v gotovini.

Prvi korak - anonimnost
Prvi pogoj za prehod na brezgotovinsko plačevanje je sicer možnost, da se nekaj plača anonimno, saj naj ne bi bilo sprejemljivo, da se za vsakim plačilom pusti elektronsko sled. Mnogim se tudi zdi neprimerno, da izdajatelji kartic - predvsem banke - za vsako posamezno transakcijo zahtevajo in dobijo neko provizijo.
http://www.finance.si/346089/%C5%A0vedska-prva-na-svetu-brez-gotovine

zoran13

PRVO DREVO NA DRUŽABNEM OMREŽJU

Družabna omrežja so od nedavnega prisotna celo v botaničnem vrtu v Erlangenu. Tam namreč stoji hrast, ki pošilja kratka sporočila v omrežje Twitter. Opremljen je z merilnimi napravami, ki mu omogočajo, da sporoča, kako se trenutno počuti.
Jeseni je tako drevo sporočilo: ˝Temperature in prav tako moji listi padajo.˝
Pokomentirati zna tudi lepo vreme: ˝Kakšen dan! Izredna priložnost za fotosintezo!˝
Če želite slediti klepetavemu drevesu na Twitterju, da najdete na naslovu
@eostalkingtree_de.
Tudi na omrežju Facebook ima družabni hrast že več tisoč prijateljev.
https://twitter.com/#!/eostalkingtree/
http://creativity-online.com/work/eos-talking-tree-case-study/21296
http://vimeo.com/14854699

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli