Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

MALDIVI

Maldivi pred bankrotom

Maldivi se soočajo z velikimi finančnimi izzivi. V bonitetni hiši Fitch so ta teden opozorili, da otoški državi grozi nesposobnost odplačevanja zunanjega dolga. Oceno na dolgoročni dolg Maldivov so posledično že znižali za eno stopnjo na CCC in jo s tem potisnili še globlje v območje visoko tveganih naložb.

V Fitchu so ta teden pojasnili, da tveganja, ki so pred Maldivi, izhajajo iz zmanjšanja njihovih deviznih rezerv. Te so maja upadle na zgolj 492 milijonov ameriških $, medtem ko naj bi za servisiranje dolga samo letos potrebovali 409 milijonov $.

S tem se bo država okrog 2000 majhnih atolov v Indijskem oceanu, ki slovi po prestižnih letoviščih in slavnih popotnikih, znašla pod hudim pritiskom, je ta teden poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Od lanskega leta je sicer na čelu Maldivov Mohamed Muizzu, ki je državo preusmeril od tradicionalne zaveznice Indije h Kitajski. Aprila je njegova stranka prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah, potem ko je obljubila, da bo zgradila na tisoče stanovanj, pridobila več zemljišč za razvoj mest in nadgradila letališča, vse s kitajskimi sredstvi.

V Fitchu predvidevajo, da se bodo Maldivi še naprej zanašali na tovrstno finančno podporo.

Uradni podatki kažejo, da je bil zunanji dolg Maldivov lani pri 4,04 milijarde $, kar predstavlja 118 % njihovega bruto domačega proizvoda. V letu dni je porasel za 250 milijonov $.

Od junija lani je 25,2 % zunanjega dolga Maldivov v rokah kitajske banke Export-Import Bank of China. Prav ta banka je največji posamični posojilodajalec otoške države. (STA)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Maldivi
https://live.finance.si/maldivi-pred-bankrotom/a/9025133?src=live
https://www.youtube.com/watch?v=z4Zo5Nr7Afc
https://www.youtube.com/watch?v=Z755vZBf9oM

zoran13 · Objavljeno: 03 Jul 2024 19:28 Naslov sporočila: PRESEŽNIKI

NEKOČ & DANES

RADIO MORJE

/13/...pred 32 leti si je bilo težko zamisliti ustanovitev radijske postaje ob temu, da je bilo vse posvečeno TV in Radio Capodistria ter ostalim radijskim postajam po državi, zato so bili potrebni izjemni napori, da je zamisel prodrla med ljudi in takratni politični establishment. Seveda je bila prisotna bojazen novih svobodnih in neodvisnih medijev, kar je takrat Radio Morje prav gotovo bil. Prav tako so si mnogi, med njimi tudi občine na Obali želele biti solastnik takšnega novega, mladega in alternativnega medija. Na kakšen način se je očitno vse skupaj končalo, pa si mnogi takratni akterji ne bi mogli niti zamišljati...
https://www.regionalobala.si/novica/zacelo-se-je-zaradi-radia-morje

Radio Morje bi praznoval 32. rojstni dan

V soboto, 9. junija 2012, so se, zaradi neugodnih vremenskih razmer pod varnim zavetrjem šotora, na pikniku zbrali bivši radijski sodelavci in ustvarjalci prve delujoče komercialne radijske postaje v Sloveniji. Tako so proslavili 20. rojstni dan radijske postaje, ki je kasneje prišla pod radijsko mrežo Infonet oziroma Radia 1. Prisotni so bili skorajda vsi, ki so zaznamovali različna obdobja te radijske postaje.

Radio Morje je bila izolska radijska postaja, ki je zasedala frekvenco 93,4 FM in prostore v kleti na Plenčičevi 6, kjer je bil prvi studio. Živela in delala je za ljudi na Obali. Tak je bil tudi njihov program, izdelan po meri Slovenske Istre. Cilj radijcev je bil jasen: prinesti nekaj veselja v vsakdanje življenje ljudi.

Radio Morje so dolga leta ustvarjali Aleš Bohinec, Marko Filli, DJ Lovro, Andrej Vodušek, Marta Kralj, Alen Poniš, Aleksander Janev, Vlado Krivec. Kasneje so radijske vsebine še oblikovali Tomy DeClerque, Zoran Savin, Aleksander Krebelj, Nori Marjan in številni drugi.

Bloger Don Marko M, udeleženec piknika, se v svojem zapisu zahvaljuje Denisu Avdiću, saj jim je ta baje poslal za polovico stoječega hladilnika sarajevskega piva, ki se je odlično podalo mešanemu mesu na žaru.
https://www.regionalobala.si/novica/radio-morje-praznoval-20-rojstni-dan

RADIO CAPRIS

"Bil je trenutni preblisk. Imeli smo mlado podjetje in na enem srečanju v moji pisarni smo poslušali radio Morje in jaz sem izustil: 'Ali mi ne bi znali delati radia?' In so me določili za vodjo projekta," prvi razlog za ustanovitev radijske postaje navaja Dorijan Marsič, ki se je Caprisa lotil skupaj z družbeniki Brankom Kodričem, Marinkom Hrvatinom in Miranom Bavčarjem.

Prvi studio v slačilnici

Začelo se je v slačilnicah takratnega nogometnega kluba Telmont Šmarje. Prvi urednik je bil Robert Rakar, tedaj novinar Radia Koper, studijsko in oddajniško tehniko je obvladal Elvin Marsič, na prvih snemanjih pa je pomagal Danijel Božič, nekdanji komenski župan. Kmalu so sestavili prvo voditeljsko ekipo.
https://www.regionalobala.si/novica/zacelo-se-je-zaradi-radia-morje
https://www.youtube.com/watch?v=BBFeG_Tzu18
https://www.youtube.com/watch?v=lrxT0wTntjs

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Jul 2024 15:29; skupaj popravljeno 1 krat

PRODAJA NEPREMIČNIN SPLOŠNE PLOVBE

Spopad za portoroško strateško nepremičnino, med interesenti tudi Herta Kosmina
Prodaja poslovne zgradbe Splošne plovbe Portorož - zanjo se borita dva interesenta - je tudi simbolni konec neke nekoč uspešne gospodarske zgodbe.

Poslovna stavba v središču Portoroža oziroma za kaj jo bo novi lastnik uporabljal, je za kraj strateškega pomena, pravijo sogovorniki. Objekt ima 5437 kvadratnih metrov, ob njej je tudi 320 kvadratnih metrov velika stanovanjska vila z večjim zemljiščem in pogledom na Piranski zaliv. Zanj bi primorska podjetniška družina Polič odštela 5,3 milijona evrov, a se pri dogovorih z nemškim lastnikom zapleta. Še pred Poliči se je namreč kot kupec pojavilo razvpito podjetje - in posel se očitno seli na sodišče. Kdo je prvotni interesent in zakaj se zapleta? Kaj v simbolnem pomenu predstavlja prodaja nepremičnine?
https://www.delo.si/novice/slovenija/spopad-za-portorosko-stratesko-nepremicnino
https://www.delo.si/novice/slovenija/nepremicninski-spor-dveh-premoznih-primorskih-druzin

MISEL DNEVA

Osebno mi je stavba Splošne plovbe zelo všeč, že danes bi imel tam pisarno - pisarno z najlepšim razgledom na Piranski zaliv!
Peter Polič, prvi mož podjetja P&P
Četrtek, 4.julij 2024
https://primorske.svet24.si/
Primorske novice

zoran13 · Objavljeno: 09 Jul 2024 23:38 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ZAŠČITA OCEANOV

Ogromna hobotnica pozivala k zgodovinski zaščiti oceanov

Aktivisti Greenpeacea Slovenija so zunanjo ministrico Tanjo Fajon in predsednika vlade Roberta Goloba pozvali k sprožitvi procesa ratifikacije sporazuma ZN o oceanih, ki ga je Slovenija podpisala septembra lani. Ob tem so v Ljubljani napihnili ogromno hobotnico, ki simbolno opozarja na problematiko zaščite oceanov.

Kot je na današnjem dogodku za medije v Ljubljani spomnila sodelavka Greenpeace Slovenija Sara Kosirnik, je bil lani marca na ravni ZN po dolgotrajnih, skoraj 20-letnih pogajanjih sprejet zgodovinski sporazum o oceanih, v okviru katerega so se države strinjale, da bodo zaščitile oceane za prihodnje generacije v korist podnebja in življenja na planetu.

Sporazum, ki bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo 60 držav, bo določil pravni okvir in jasen postopek za vzpostavitev zaščite 30 odstotkov svetovnih oceanov do leta 2030. "Do danes ga je ratificiralo le devet držav in danes smo aktivisti tukaj zato, da našo politiko opomnimo na to odgovornost," je poudarila Kosirnik.

Po njenih besedah ima namreč Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN zgodovinsko priložnost, da pokaže svoje ambicije na področju zaščite biotske raznovrstnosti morja in izkoristi priložnost, da postane zgled drugim državam. Potrebo po nujni in hitri ratifikaciji sporazuma na strani članic EU pa sta nedavno izpostavila tudi Evropski parlament in Evropska komisija, je spomnila.

Ob tem je opozorila tudi na primere novih gospodarskih praks, ki ogrožajo življenje v oceanih, kot je denimo rudarjenje v globokem morju z namenom izkoriščanja redkih zemelj. "Norveška je pred dnevi rudarskim podjetjem ponudila koncesijo za raziskovanje širnih morskih prostranstev, kar kaže na to, da postaja globokomorsko rudarjenje grožnja tudi v Evropi. Ta sporazum bo preprečil in zajezil takšne škodljive prakse," je ocenila Kosirnik.

Kot je še opozorila, je od zdravja oceanov odvisna stabilnost podnebja in s tem življenje milijard ljudi po svetu. Oceani prav tako zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, obenem pa absorbirajo 90 odstotkov odvečne toplote ter skoraj tretjino emisij metana in ogljikovega dioksida v ozračju.

"Naša usoda je tesno povezana z zaščito oceanov in besede ne bodo dovolj, pričakujemo ukrepanje in to čim prej," je bila jasna Kosirnik. Na pomembnost tega po njenih besedah opozarja tudi hobotnica Billy, ki na evropski turneji v okviru mednarodne Greenpeaceove kampanje poudarja pomen zaščite oceanov.

Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so sporočili, da v tem trenutku poteka ratifikacija sporazuma s strani EU, ki je v zaključni fazi. Za tem pa je predviden tudi postopek ratifikacije v Sloveniji. "Ministrstvo v sodelovanju in dialogu z ministrstvom za naravne vire in prostor pripravlja vse potrebno za ratifikacijo sporazuma, ki jo namerava v skladu z nacionalnimi postopki zaključiti še pred koncem tega leta," so zagotovili.

Ob tem so spomnili, da so ves čas aktivno sodelovali tudi pri prizadevanjih za sklenitev sporazuma. Skupaj z ministrstvom za naravne vire pa so sodelovali tudi pri "napornih pogajanjih, s katerimi je bilo 4. marca 2023 sprejeto končno besedilo sporazuma". Dodali so, da so vladi pobudo za podpis sporazuma predložili takoj po formalnem sprejetju sporazuma v okviru ZN 19. junija lani. Slednjo je vlada tudi sprejela, na njeni podlagi pa je nato ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon tudi podpisala sporazum v okviru 78. zasedanja Generalne skupščine ZN 19. septembra lani v New Yorku.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/ogromna-hobotnica-pozivala-k-zgodovinski-zasciti-oceanov.html

zoran13 · Objavljeno: 10 Jul 2024 09:55 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KAŠTEL

/13/...na Kaštelu smo bili od vedno navajeni kakšne tržnice, kjer smo lahko kupovali sadnje in zelenjavo, pa tudi kakšne spominke ter drobno trgovsko blago. V zadnjem obdobju pa je namenjena parkirišču in avtomobilski pločevin, saj se ve da jih v Portorožu primanjkuje. To je posebej dobrodošlo ob kulturnih dogodkih, koncertih ter prireditvah v bližnjem Avditoriju, saj je bližina parkirišča dobrodošla. Kot izgleda pa je tako potrošništvo in hlastanje za dobičkom prešlo vse meje zdravega okusa. Podirajo se namreč tovarne in Institut, da je tam zrasel trgovski center Lidl. Vsekakor pa je trgovskih centrov glede na število prebivalcev ter kupno moč, že zdravnaj preraslo razumljive meje. Kot izgleda pa to še ni dovolj, kljub velikim izgubam se hlastanje za profitom na veliko nadaljuje... Embarassed

KAŠTEL

Kolos sredi Portoroža

Od turbofolka do turbo razvoja je, očitno, le majhen korak. V Porzorožu, ki že zadnjih nekaj let diši po propadlih turističnih objektih, turbofolk glasbi na promenadi, kebabih, “nelegalnih” čevapčičih in zamujenih priložnostih, bodo namreč težave po novem reševali še z mega gradbenimi projekti. Nedavno so namreč piranski občinski svetniki prižgali zeleno luč sodni poravnavi med občino in družbo Putro, ki bo slednji omogočila gradnjo trgovsko-poslovnega kolosa v središču Portoroža. Ta bo visok približno toliko kot hotel Kempinski Palace in bi v estetskem pogledu lahko postal trn v očesu mesta.

Svetniki so tako obudili projekt, ki je nastal že med županovanjem Petra Bossmana, ko je bil brez ustrezne okoljske presoje sprejet prostorski načrt Kaštel. “Smo alternativa nepremičninskim in gradbenim elitam, ki so v zadnjih dveh desetletjih ugrabile našo občino in jo uporabile za doseganje lastnih ciljev, pri tem pa zanemarile javni interes,” je zdajšnji piranski župan Andrej Korenika zapisal v svoj volilni program, njegove nedavne poteze pa kažejo ravno nasprotno. Kot je na zadnji seji občinskega sveta izpostavila občinska svetnica Nadia Zigante, “pošast iz betona”, ki jo načrtujejo na lokaciji parkirišča Kaštel, ne sodi v arhitekturno krajino Portoroža, tako velikansko poslopje pa ne sodi v neposredno bližino morja. Lokacija bi bila primerna kvečjemu za kak butični hotel, ne pa za poslopje, visoko 22,4 metra, ki bo zasenčilo sonce in lepe vile v ozadju, poslednji spomin na šarm starega Portoroža. Ali se je občinsko vodstvo s svetniki na čelu sploh vprašalo, koliko bo poslopje spremenilo karakter kraja, v katerem živijo?

Lokacija bi bila primerna kvečjemu za kak butični hotel, ne pa za poslopje, visoko 22,4 metra, ki bo zasenčilo sonce in lepe vile v ozadju, poslednji spomin na šarm starega Portoroža.

Glede na dosedanjo zgodovino Portoroža obstaja tudi bojazen, da bi trgovsko-poslovni center s podzemno garažo, ki bi ga gradila družba Putro oziroma njegova ruska lastnica, postal raj za razne špekulante in mesto za skladiščenje tujega kapitala - v njem bodo nemara nepremičnine kupovali tajkuni, bogati odvetniki in drugi ljubitelji Portoroža z debelimi denarnicami, občani pa bodo podedovali gradbišča, hrup, zaprte ceste, posekana drevesa in pomanjkanje parkirnih mest. Čeprav so na občini zanikali, da bi bila v novem objektu predvidena stanovanja, idejna zasnova projekta jasno predvideva tudi poslovne apartmaje. Logično, s pogledom na morje. Nasprotno z nekaterimi trditvami, občina s tem projektom ne bo nič bliže reševanju parkirne zagate v mestu. Predvidenih 469 parkirišč v novi garaži bo v zasebni lasti. Že zdaj je za uro parkiranja v Portorožu treba odšteti dva evra, za uro parkiranja v garaži pa bo najbrž treba odšteti precej več. Toliko o gradbenih in nepremičninskih elitah.

*Avtor prispevka tudi sam živim nedaleč od lokacije, kjer naj bi gradili objekt. Mnenje izraža tako moje osebne kot tudi poklicne pomisleke.
https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/kolos-sredi-portoroza?utm_source=most_read_lnk&utm_medium=most_read&utm_campaign=most_read&pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk&pk_medium=most_read

zoran13 · Objavljeno: 23 Jul 2024 13:15 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

MIKONOS

Nenaden val 'pokosil' kopalce, kapitana ladje aretirali

Pred dnevi je na plažo na sanjskem grškem Mykonosu treščil val, ki ga je povzročila mimoidoča ladja. Val je presenetil plavalce, dva med njimi sta se poškodovala, ob tem je v morje odneslo še ležalnike, senčnike in drugo opremo. Pristaniška uprava je zaradi nenavadnega incidenta že sprožila preiskavo, kapitana ladje pa aretirala.

Ko je val udaril ob obalo, je eno plavalko dobesedno pokosil, opremo, ki je ležala na plaži, pa je odneslo v morje. Ostali dopustniki so hiteli s pospravljanjem in dviganjem brisač in nahrbtnikov.

Še dve osebi in en deček so se med opazovanjem vala borili, da bi se rešili iz morja, vodni val je nato žensko podrl, mimoidoči pa so ji odhiteli pomagati. Moški, ki je posnel dogajanje, je za medije povedal, da so žensko odpeljali v bolnišnico, ker si je zlomila dve rebri.

Nenadne valove je sprožila ladja družbe Fast Ferries Andros, ki upravlja s trajekti za lokalni prevoz. Kapitana so že aretirali, ker je kršil predpise z nepremišljenim upravljanjem ladje in povzročitvijo poškodb iz malomarnosti. Ob tem je pristaniška uprava sporočila, da so že začeli s preiskavo, poroča portal Proto Thema.
https://www.24ur.com/novice/tujina/nenaden-val-pokosil-kopalce-kapitana-ladje-aretirali.html

zoran13

HRUP NA TURISTIČNI OBALI

/13/...glede na naše razumevanje turizma in njegovega razvoja, ki ga sprejemajo v občinskih upravah ter svetih in za to pristojnih službah je potrebno dodati, da povsod drugod drugače dojemajo pojem turizma, prijaznosti, osprtih trgovin, zabave ter spremljevalnih dejavnosti. Vse to se vidi v turističnem utripu, ki ga doživljajo mesta Umag, Poreč in Rovinj, saj imajo veliko več turistov kot Portorož, Piran, Izola, Koper pa še kar nekaj mest bi morali dodati, da bi te številke morda le presegli. Resda pa tudi na Hrvaškem in v Istri lokalni trgovci in ponudniki storitev opažajo, da je letos tujih gostov manj in da so se zaradi velikanskih podražitev, navade in potrebe turistov močno spremenile. Trgovine se po navadi pri nas že zapirajo, ko se v tujini skoraj odpirajo, saj se ve, da so vsi na plažah ob popoldanskih visokih vročinah. Nekoč smo imeli veliko disco klubov v Porotožu: Gianni, Riviera, Bau Bau, Casino Metropol, Tivoli, Arkadia, pa ni bilo večjih problemov in zabava je bila velikokrat do jutranjih ur. Svoboda. Zabava. Mladost. Razposajenost, Prijateljstvo. Terase portoroških hotelov so bile takrat polne, na njih se je uživalo in plesalo ob živi muziki, ki so jo izvajali razni ansambli. Skratka dogajalo so se sedemdeseta, osemdeseta in devetdeseta leta obilja, prijateljstva in ljubezni. Danes pa imamo odloke in prepovedi za domala vsakršen dogodek, pa vstop na plažo, saj se bo kmalu, plačevalo še za tuširanje, pa WC, skratka, to je uspešno polnjenje proračunskega denarja posameznih občin. Da ob tem ne govorimo o predragih parkiriščih, pa kaznih, ki jih pišejo načrtovalci turističnih dejavnosti, ki so omenjeni v gornjem članku. Koliko pa mora imeti povprečna slovenska štitričlanska družina, da okusi obalo, parkira svtomobil in zaužije normalno kosilo, da si končnoi lahko privošči skromen dopust. Mnogi, ki odločajo o teh zadevah, bi si morali odgledati in doživeti prijaznost, uslužnost ter prizadevanja za prijeten vtis bivanja v turističnih krajih, saj z zgodnjim zapiranjem lokalov, trgovin, gostiln ter restavracij, žel turistov ne bomo obdržali ampak dokaj verjetno pa odgnali. In ti, se ne bodo več vrnili v naše kraje, kjer odloča zbirokratizirana srenja ter kaznovanje ter neprijaznost domala na vsakem koraku. Žal tudi moderna strategija razvoja tega ne bo spremenila, kajti za to je potrebno odprtost, sodelovanje vseh deležnikov v turizmu ter njihovo dogovarjanje, saj je jasno, da ne morejo biti vse velike prireditve ob istem dnevu in enakih urah v vseh obmorskih mestih, kar kaže na nesodelovanje uprav, turističnega gospodarstva ter odločevalcev turističnega razvoja na Obali:.. Embarassed

MISEL DNEVA

Naj vsem v Portorožu izmerijo decibele, ne samo nam. Muziko, ki jo izvajajo naši glasbeniki, zlahka preglasijo sosedi s svojim ozvočenjem, zato je na mestu vprašanje, kdo je preglasen. Vsekakor pa se moramo odločiti, ali bomo turistično mesto ali spalno naselje.
Samo Markežič, najemnik lokala Rock'n'Roll Circus v Portorožu
https://primorske.svet24.si/

zoran13

PREVISOKE TEMPERATURE MORJA

MORSKA OAZA

V morju se bomo kopali še konec oktobra
Visoke temperature vode tudi v globini, sluzenje se je vrnilo, zaznali tudi morske lisice in delfinji babyboom.

Že lani sredi oktobra so v globini morja izmerili kar 22,8 stopinje, to je pomenilo odstopanje za 3,7 stopinje od povprečja. Od takrat je morje pri dnu ves čas eno ali več stopinj nad povprečjem. Še najtoplejše je bilo sredi septembra lani,ko so pri dnu izmerili 24,8 stopinje.

Čeprav smo pričakovali, da bomo v severnem Jadranu avgusta dočakali bistro in idealno počitniško morje, je v preteklih dneh spet postalo sluzasto. Sluzenje je skoraj povsem izginilo sredi julija in bilo na globini od pet do deset metrov tudi kristalno čisto. Potapljači in ribiči so opažali le še manjše ostanke sluzastih mas v večjih globinah in na odprtem morju. V ponedeljek pa smo se lahko tudi sami prepričali, da se sluzasti oblaki (in smrklji) vračajo k obali.

Tokrat pojava ni mogoče povezati z obilnim deževjem. Gotovo pa je manj običajnega vetra in morje je že od lanskega poletja tudi v globinah precej nad povprečnimi temperaturami. Biologinja dr. Janja France z Morske biološke postaje Piran nas je opozorila, da slanost morja precej niha, iz česar sklepamo, da na to vplivajo dotoki sladke vode z rekami, ki se izlivajo v severni Jadran, in seveda tokovi. Poleg tega se tokrat sluzaste mase pojavljajo v drugačnih agregatih. Medtem ko je bila sluz junija in na začetku julija v vodnem stolpcu precej enakomerno razpršena, sluz pa se je zgostila in kopičila predvsem na površini (odvisno od tokov in vetra), se tokrat pojavlja zgoščena v oblakih in nekakšnih krpah (»smrkljih«). Nihče nam ni mogel podati zanesljive razlage, zakaj taka razlika v pojavnosti sluzi. So pa pojav najprej opazili na odprtem morju. Sluz se je pojavila tudi ob obali hrvaške Istre. Ob italijanski obali pa so jo imeli tudi v prejšnjih tednih in tam niti julija ni izginila.

Sluzenje morja ni neposredno povezano s tako imenovanim cvetenjem morja (čezmernim bohotenjem posamezne planktonske vrste). Se pa v omenjeni organski snovi (sestavljeni iz kompleksnih sladkorjev) seveda lepijo številni planktonski organizmi. Morje je bilo letos v severnem Jadranu le približno dva tedna nekoliko bolj bistro, predvsem globlje od petih metrov. Zdaj je morje spet bolj motno, kar dokazuje prisotnost večje količine drobnih trdnih delcev ali pa pojav bohotenja planktona.

Biologe skrbi pretoplo morje
Kopalci te dni uživajo v prijetno toplem Jadranu, znanstvenike pa toplota morja v globinah skrbi. Oceanografska postaja Vida Morske biološke postaje NIB pred Piranom je včeraj morju na 2,5 metra globine izmerila nekoliko več kot 28 stopinj Celzija, kar je sicer pogosta temperatura morja v prvi polovici avgusta. Toda na 23 metrih ima zdaj že 21,4 stopinje in se bo do konca avgusta še ogrelo, torej bo spet nad dolgoletnim povprečjem. Morski vročinski val v severnem Jadranu traja že od lanskega poletja. Temperaturni presežek velja predvsem za globino pri dnu, kjer temperatura ni izpostavljena dnevnim nihanjem, na katera vplivajo zunanji vremenski vplivi (veter, sonce, dež, pritoki rek ...). Že lani sredi oktobra so na globini izmerili kar 22,8 stopinje, to je pomenilo odstopanje za 3,7 stopinje od povprečja. Od takrat je morje pri dnu ves čas eno ali več stopinj nad povprečjem. Še najtoplejše je bilo sredi septembra lani, ko so pri dnu izmerili 24,8 stopinje. Tudi sedanje temperature morja pri dnu se bodo še zvišale, ko se bodo tople površinske vode pomešale z vodo v globinah. Temperaturni udar ima veliko negativnih vplivov na življenje v morju. Prav toplemu morju so pripisali vzrok za več rušilnih neurij novembra lani, ki so povzročila veliko škodo obalnim krajem. V Akvariju Piran pa hladijo morje v svojih akvarijih na 18 stopinj Celzija. »To moramo početi, če hočemo obvarovati ribe pred boleznimi,« je povedala vodja akvarija dr. Manja Rogelja.

Nedaleč od Kopra
Bolj kot segrevanje morja javnost očitno zanimajo opažanja morskih psov, ki so avgusta nekakšna stalnica v Tržaškem zalivu. Pred nekaj dnevi je po poročanju Primorskega dnevnika strokovnjak Miramarskega morskega rezervata Gabriele Pessaro posnel večjo morsko lisico (Alopias vulpinus). Nekateri mediji so za to vrsto morskega psa uporabili napačno ime (morski pes mlatilec), kar je neposredni prevod iz angleškega poimenovanja. Za morsko lisico je značilen zelo dolg rep (vsaj tako dolg, kot je njen trup), s katerim si pomaga pri ulovu. Z mahanjem repa prižene ribe v jato, včasih tako mlati z njim, da ribe omami in si jih lažje privošči.

Morska lisica je pogosta vrsta morskega psa tudi v našem morju, čeprav je ocena o pogostnosti precej relativna. Dr. Lovrenc Lipej je s soavtorji z Morske biološke postaje v Annalesu leta 2020 objavil študijo, v kateri so ugotovili, da je bilo v medijih in po poročanju ribičev v zadnjih 25 letih zaznanih 12 primerkov ujetih lisic. To ne pomeni, da so bila zabeležena prav vsa opažanja. Včasih se ribiči namreč raje izognejo prijavam. V preteklosti skoraj ni minilo leto, da ribiči izolskega Delamarisa ne bi poročali o naključnem prilovu kake morske lisice v svojih mrežah. V zadnjih 50 letih se je prisotnost morske lisice v Jadranu po podatkih Miramarskega morskega rezervata zmanjšala za 80 odstotkov. Lovrenc Lipej navaja, da so morske lisice in druge vrste morskih psov najpogosteje opažene v poletnih mesecih in še pogosteje avgusta, med ulovljenimi pa je kar 90 odstotkov mladih primerkov. Mnogi med njimi tehtajo manj kot deset kilogramov, kar je približno toliko kot ob rojstvu.

Lipej poudarja, da morska lisica ni človeku nevarna vrsta in je na rdečem seznamu Mednarodne zveze za ohranjanje narave. Hrvaška je morske lisice uvrstila med ranljive vrste, Italija med kritično ogrožene, Slovenija pa te vrste ni zaščitila. Ker se v Tržaškem zalivu (predvsem poleti) ulovi veliko zelo mladih morskih psov, Lipej sklepa, da predstavlja severni Jadran ugodno razmnoževalno okolje (neke vrste jasli) za več vrst morskih psov. Hkrati pa iz pogostih ulovov teh vrst sklepa, da je ulov in naključen prilov morskih psov v ribiških mrežah glavni vzrok za ogroženost več vrst, tudi morske lisice. Seveda je za ogroženost vrste v dobršni meri krivo tudi zmanjševanje števila rib. Morske lisice se hranijo predvsem s sardelami, sardoni, šnjuri in glavonožci, pelagičnih plavih rib pa je v severnem Jadranu vse manj.

Pravkar rojeni mladiči
V Slovenskem društvu za morske sesalce Morigenos pa opažajo, da se velika jata delfinov, ki se že leta zadržuje v Tržaškem zalivu, ponaša z več rojenimi mladiči kot običajno. Zato so leto označili za »sezono babybooma« delfinov, saj so pred Piranom v zadnjem mesecu srečali kar pet mamic s pravkar rojenimi mladiči. Prepoznajo jih po poporodnih gubah, ki so opazne približno šest mesecev od rojstva. Mladiči se sicer dojijo dve do tri leta. Piranski ribiči že nekaj časa vlado opozarjajo, da jim delfini precej pogosteje poškodujejo mreže, kot so še pred nekaj leti, in zahtevajo podobno državno pomoč za uničene mreže, kot jo dobijo hrvaški ribiči. Morigenos je do zdaj identificiral že kakih 400 različnih delfinov, vendar jih v našem morju po podatkih Morigenosa stalno živi okoli 150. O tem, koliko morajo delfini pojesti na dan, se podatki razlikujejo, toda prevladuje ocena, da pojedo najmanj štiri odstotke svoje teže, kar pri odraslem delfinu, ki tehta 250 kilogramov, pomeni do deset kilogramov rib na dan.

Ribiči so pri nas prijavili predvsem ulovljene odrasle primerke morskih lisic, ki so merili od 3,5 do pet metrov, z repom vred.

V slovenskem morju pa ne zahtevajo svojega ribjega obroka samo morski psi in delfini. Potapljač Lean Fonda je povedal, da so opazili mečarice, da sem prihajajo tudi veliki tuni, ki jih ribiči ne smejo loviti. Veliko je hitrih roparic, kot so skakavke ali strelke. V morju smo pred dnevi v Strunjanskem zalivu opazili tudi barakudo, ki ji po slovensko pravimo morska ščuka in je za južni Jadran povsem običajna in avtohtona vrsta, manj pogosta pa je bila do zdaj v našem morju. Potapljač Aleš Sulič, ki mu je uspelo nedaleč od piranske Punte minuliib teden v fotografski aparat ujeti celo majhno jato barakud, je povedal, da je te vrste rib prvič videl v našem morju. Vse pogosteje pa blizu obale opažamo tudi velike morske golobe. Pred dnevi so jadralci opazili večjo skupino morskih želv karet. Vse to potrjuje, da je življenje v našem morju zelo pestro in vse bolj podobno življenju v tropskih morjih.

V našem morju je občasno nekaj rebrač, vendar precej manj, kot prejšnja leta v tem času. Vodja Morske biološke postaje Piran dr. Borut Mavrič ocenjuje, da bi lahko bil vzrok za nekoliko manj rebrač tudi pomanjkanje hrane (planktona); v teh primeru rebrače pokažejo tudi svojo kanibalsko nrav in velike žrejo majhne. Meduz v zadnjih tednih sploh nismo opazili, pred tem so bili posamični primeri kompasnih (te močno ožgejo), večjih klobučnjakov (velikih morskih klobukov in morske cvetače) pa še ni. Koliko na manjši pojav meduz vpliva sluzenje, ni mogoče ugotoviti. Očitno bo morje letos v severnem Jadranu dalj časa ponujalo lepljive sluzaste kopeli. Se bomo pa zato lahko kopali v njem vse tja do krompirjevih počitnic.

Varna morska oaza
Ustanovitelji zavoda YouSea (predvsem Irena in Lean Fonda) se veselijo prvih rezultatov na potopljenem umetnem grebenu v morju portoroškega ribolovnega rezervata. Tam so sredi marca na globini 12 metrov postavili večjo betonsko podvodno strukturo, ki je po le štirih mesecih postala varna hiša za morske živali in rastline. Vsak dan znova opažajo v njej vse več življenja. Tako so zaznali prve morske babice, orade, pirke, kavale, brancine, fratre, šarge, celo skakavke in balestre. Poleg rib so tu še mnogoščetinci, mahovnjaki, plaščarji, jajca morskih polžov in drugi.
https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/v-morju-se-bomo-kopali-se-konec-oktobra

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Sep 2024 20:18; skupaj popravljeno 1 krat

XXXIII - OLIMPIJSKE IGRE - PARIZ 2024 - I.

ANDREJA LEŠKI

Andreja Leški po osvojitvi olimpijskega zlata: To je pravljica!

Judoistka Andreja Leški je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila zlato olimpijsko medaljo in Sloveniji priborila prvo medaljo na letošnjih igrah v Parizu.

27-letnica je v finalu z iponom premagala Mehičanko Prisco Alcaraz, po zmagi pa dejala, da je to nov zgodovinski dan za slovenski judo.

Polfinalni dvoboj proti favorizirani domačinki Clarisse Agbegnenou se za Andrejo Leški ni začel po načrtih, saj je Francozinji že po 25 sekundah uspel vazari. Ob naslednjem prijemu se je znova reševala, uspelo se ji je izviti iz prijema tekmice, vse to pa je ni zmedlo, saj je po 1:44 minute dvoboja sledila hitra akcija Slovenke in 10-sekundni prijem na tleh za zmagoviti ipon. "Neverjetno, to je pravljica. Presrečna sem, že v dvorani nisem vedela, kam se obrniti in s kom to proslaviti. Od veselja me razganja," je dejala Leškijeva v izjavi za slovenske medije.

V finalu si je Awiti Alcaraz hitro priborila vazari prednosti, slovenska judoistka pa je nadaljevala napadalno, kar je po minuti in pol rezultiralo v odločilnem metu, ko je tekmico spravila na hrbet in jo v tem položaju držala deset sekund. "To je nov zgodovinski dan za slovenski judo v kategoriji do 63 kilogramov. Zelo sem vesela. Moj cilj je bil v vseh petih bojih startati na polno. Zdaj pa bom proslavila to zmago z vsemi, ki so tu," je še dodala Slovenka, ki je slovenskemu judu prinesla medaljo na šestih zaporednih olimpijskih igrah.

Iskrica, za katero je poskrbela slovenska judoistka, naj bi prižgala tudi plamen v slovenski reprezentanci v Parizu. "Res upam, da bo to motivacija tudi za vse ostale. Verjamem, da se vsi veselijo. Podpiramo drug drugega, tudi jaz sem že bila v podporo in bom tudi v prihodnjih dneh. Sicer pa komaj čakam, da se skupaj poveselimo ter seveda, da dosežemo čim več in te uspehe prinesemo v Slovenijo."

Njenega uspeha se je zelo razveselil tudi njen trener Luka Kuralt, ki je povedal, da se še niti ne zaveda popolnoma dosežka. "Vse skupaj je noro. Po mojem še nisem čisto dojel, ker je to res nekaj izjemnega zame osebno, za Andrejo, za vse. Če ne verjameš, se tega ne da doseči. Najprej moraš verjeti, potem sledi tudi takšen uspeh. Odkar sem postal njen trener, sem vedel, kaj je njen ultimativni cilj. Nekako je šlo vse v pravo smer."

Pred 20 leti je na olimpijskih igrah v Atenah Urška Žolnir začela serijo osvajanja medalj slovenskega juda. "Absolutno me veseli, da judoisti že 20 let osvajamo olimpijske medalje in da je Andreja danes ta niz še podaljšala. Tega se moramo veseliti vsi, tu je odrekanje, ne samo Andreje, ampak celotne njene ekipe," je dodala Žolnirjeva.
https://www.24ur.com/sport/olimpijske-igre/pariz2024/andreja-leski-po-osvojitvi-olimpijskega-zlata-to-je-pravljica.html
https://www.24ur.com/sport/olimpijske-igre/pariz2024/andreji-leski-odprta-pot-v-cetrtfinale-cilj-kolajna.html?utm_source=ProAd&utm_medium=24ur&utm_content=ProAd_24ur__&utm_campaign=ProAd
https://www.24ur.com/sport/olimpijske-igre/pariz2024/po-100-letih-in-leonu-stuklju-je-pariz-za-slovenijo-spet-zlat.html

BOB DNEVA

Ne bi smelo biti tako, da smo športniki za druge dobri samo takrat, ko smo dobri.
Andreja Leški, judoistka
17.08.2024
https://vecer.com/bob-dneva

XXXIII - OLIMPIJSKE IGRE - PARIZ 2024 - II.

DARILNE VREČKE

To so v darilnih vrečkah dobili olimpijski športniki

Na večini tekmovanj udeleženci prejmejo darilne vrečke in nič drugače ne velja za olimpijske igre, ki trenutno potekajo v francoski prestolnici. Danska rokometašica je razkrila, kaj vse vsebuje prejeti darilni paket, verjetno pa vas bo v njem najbolj šokiral izdelek, ki je sicer vreden kar 1200 €!

Na večini tekmovanj in tudi svečanih prireditev po svetu velja pravilo, da gostje prejmejo tako imenovane darilne vrečke, to je pakete presenečenja z nizom daril, ki jih običajno zagotovijo sponzorji. Olimpijske igre niso nobena izjema in danska rokometašica Althea Reinhardt je na TikToku objavila video, v katerem je razkrila vsebino tega paketa.

V darilni vrečki je med drugim tudi modro-črna plastična steklenica za vodo in živo rdeča termovka. Je pa zadnje darilo, ki ga je pokazala, res pravo presenečenje, ki je prišlo povsem nepričakovano.

Rokometašica je namreč iz paketa potegnila črno Samsungovo skrinjico, v njej pa jo je čakal čisto nov telefon Samsung Z Flip6, katerega cena na prostem trgu se giblje okoli 1200 €.

Organizatorji so poudarili, da so darilne vrečke razdelili samo tistim, ki prebivajo v olimpijski vasi, in dodali, da telefon spada v omejeno serijo, ki jo krasi olimpijski logotip, in ima priloženo E-SIM s 100 GB interneta ter neomejenim številom klicev in sporočil. "To bo športnikom omogočilo, da med igrami ostanejo povezani s prijatelji in družino," piše na spletni strani organizacije.
https://www.moskisvet.com/sport/olimpijske-igre-2024-darilo-samsung.html

XXXIII - OLIMPIJSKE IGRE - PARIZ 2024 - III.

JANJA GARNBRET

Štiri vrhove na poti do zlata je Janja že osvojila

V prvem delu kvalifikacij olimpijske kombinacije je bila Janja Garnbret edina, ki je preplezala vse štiri balvane. Tako mirna pred tekmo še ni bila.

V sončnem severnem predmestju Pariza se je olimpijski nastop Janje Garnbret začel popolno, edina je štirikrat priplezala na vrh balvanov in le manjša lepotna napaka, potrebovala je osem poskusov namesto štirih, jo je ločila od popolne stotice. »Pred tekmo sem bila povsem sproščena, želela sem le uživati, s prikazanim sem lahko zelo zadovoljna,« je bila prva ocena nasmejane Korošice, ki se je na balvanih znašla odlično, čeprav so jih domači postavljavci oblikovali povsem po željah Orianne Bretone.

»Eno leto sem se pripravljala le na ta nastop, od lanskega Berna, kjer sem se uvrstila na olimpijske igre. Zdaj je nastop končno tu, plezala sem s pravo energijo, bila prava Janja in se imela 'fajn',« je prvi del polfinalnega nastopa v olimpijski kombinaciji ocenila Garnbretova. Na olimpijskih igrah tekmuje le 20 plezalk, zato kvalifikacij ni bilo, v dveh polfinalih na balvanih in v težavnosti se potegujejo za osem finalnih vozovnic.

Prvi del je brez napake opravila le Janja, ki se znova ni obremenjevala s tekmicami. »V izolacijski sobi se nič ne sliši, po vsakem balvanu pa si takoj prižgem glasbo in ne poslušam, kaj se dogaja zunaj, sem v svojem svetu. Tik pred prvim balvanom sem občutila malo pozitivne nervoze in živcev,« povsem mirna ni bila niti svetovna plezalka št. 1, a se to njenemu plezanju ni poznalo. Do vrha prvega balvana je priplezala v pičlih 35 sekundah, v primerjavi s tekmicami se je zdelo, da ima na rokah lepilo, tako enostavno in zanesljivo je bilo videti njeno plezanje.
https://www.delo.si/sport/pariz-2024/stiri-vrhove-na-poti-do-zlata-je-janja-ze-osvojila
https://www.delo.si/sport/pariz-2024/ni-odkrivala-tople-vode-nasmejana-janja-je-pripravljena-na-vse
https://siol.net/sportal/olimpizem/plezanje-polfinale-balvani-640906

XXXIII - OLIMPIJSKE IGRE - PARIZ 2024 - IV.

JANJA GARNBRET - III.

Janja Garnbret v sobotni finale kot številka 1

Športni plezalki Janja Garnbret in Mia Krampl sta imeli pred seboj drugi del polfinalne preizkušnje v kombinaciji. Prva favoritinja Garnbretova je vodila prepričljivo že po balvanih, nič drugače pa ni po težavnosti. V smeri za težavnost je splezala skoraj do vrha in zbrala 96,1 točke, skupaj z izkupičkom iz balvanov (99,6) pa osvojila 195,7 točke, kar je skoraj 40 več od zasledovalke, Avstrijke Jessice Pilz (156,9). Mia je končala z nastopi na igrah in je bila 17.

Janja Garnbret v Parizu še naprej odločno koraka proti novemu naslovu olimpijske prvakinje. Branilka olimpijskega zlata se bo v sobotni finale kombinacije športnega plezanja podala kot prepričljiva zmagovalka polfinala, kjer je bila danes po torkovem polfinalu v balvanskem plezanju najboljša še v težavnosti. "Danes sem res uživala, bila sem veliko bolj sproščena kot na balvanskemu delu," je po koncu dejala Garnbretova. Nekaj puščic proti organizatorjem je na koncu uperil njen trener Roman Krajnik.

"Janja! Janja! Janja!" je v Le Bourgetu odmevalo s tribun ob plezanju slovenske šampionke Janje Garnbret, ki na letošnjih olimpijskih igrah še naprej navdušuje. Najboljša plezalka na svetu je po izjemni predstavi v polfinalu balvanskega plezanja, kjer je od mogočih sto točk osvojila 99,6 točke, svoje mojstrstvo pokazala še v težavnostnem plezanju, kjer je v polfinalu premagala vso konkurenco in napovedala boj za drugo zaporedno olimpijsko krono. V igri je bil celo za naskok na vrh smeri, a ji ob poskusu, da se iztegne proti zadnjemu oprimku, tega ni uspelo zgrabiti z obema rokama. Prejela je 96,1 točke in s skupnim dosežkom 195,7 točke od 200 mogočih točk zanesljivo dobila polfinale.

Užitek in sproščenost
Slovenska plezalna velemojstrica je že ves teden v Parizu izjemno sproščena in nasmejana, večkrat je že poudarila, da se počuti odlično in je popolnoma mirna. To se vidi tudi na njeni mimiki, ob tem pa ji ni težko niti ob prošnjah za fotografije in avtograme, saj je v francoskem La Bourgetu daleč najbolj oboževana plezalka in je deležna pozornosti, kjerkoli se pojavi.

"Danes sem res uživala, bila sem veliko bolj sproščena kot na balvanskem delu. Počutila sem že res domače, tako da sem bila res lahko popolnoma osredotočena na svoj nastop. Smer je bila iskreno lažja, kot sem mislila, da bo. Do nekje 60 točk si lahko dejansko počival praktično, kjerkoli si hotel. Od 60. točke dalje je bila smer malce težja. Ko sem padla, sem takoj pomislila, kaj bi lahko storila bolje in drugače, sem pa vedela, da sem že v finalu. Zdaj je fokus na soboti, novi balvani, nova smer, tako da grem lahko samozavestno plezat," se je proti finalu obrnila Garnbretova.

"Oba polfinalna dela sprejemam kot kljukico na svoji poti, največja kljukica upam, da bo v soboto (smeh, op. p.). Polfinali so vedno zadeva, ki se je hočeš čim prej rešiti, da se začne tista prava stvar, da pokažeš, zakaj si treniral. Sploh si želim, da bom dala vse od sebe, da ne bom delala kakšnih napak in da bom uživala. Vem, da me ne sme nič zmotiti, ne smem gledati levo in desno. Morala bom imeti malce sreče, sploh ker je šport včasih lahko krut. Nimam nobenih obžalovanj, naredila sem vse, da sem pripravljena kar najbolje," je bila jasna 25-letna Korošica.

Pripravljena na finale
V soboto jo tako najprej čaka nastop v balvanskem plezanju, nato še v težavnosti. "Res sem pripravljena na ta dan. Na treningu treniraš dejansko več kot potem na tekmi, je pa res, da je vse skupaj na tekmi še bolj zahtevno tudi mentalno, kjer um odigra svoj del. Vedno si rečem, da če vse splezam v prvo, bo potem še več premora, tako da upam, da bo tudi v soboto tako (smeh, op. p.)," je bila nasmejana slovenska šampionka. "Jutri bom gledala tekmo fantov in bom verjetno bolj nervozna, kot potem za svojo tekmo (smeh, op. p.). Potem pa fizioterapija, počitek, pogledala bom kakšno serijo, da ne bom razmišljala o plezanju in finalu. V soboto bo šlo zares," je še sklenila Garnbretova, ki jo ob 10.15 čaka nastop v balvanih, nato ob 12.35 še v težavnosti.

Krajnik: Upam, da bodo tudi za dekleta nekoč nekje postavili konkretnejšo smer
Nekoliko manj nasmejan, a še vedno izjemno zadovoljen z nastopom svoje varovanke je bil njen trener Roman Krajnik, ki je veliko povedal o postavitvi smeri organizatorjev. "Zadnji gib je bil izvedljiv, naredila je majhno napako s postavitvijo nog, če je ne bi, bi ga z lahkoto naredila, ker je bila smer do tam sprehajalna steza. Rekel bom samo eno stvar, da upam, da bodo tudi za dekleta nekoč nekje postavili konkretnejšo smer, tako kot so za fante tako na balvanih kot v težavnosti. To je preprosto prelahko za olimpijsko tekmo," je bil jasen Krajnik.

S tem se je strinjala tudi aktualna olimpijska prvakinja. "Se strinjam, da je bila smer prelahka, ker sem šla tudi v smer z mislijo, da me ne sme nič presenetiti. To pomeni, da ko začneš plezati, pričakuješ kakšen slabši gib, a je bilo do 60. točke nekako tako, da si lahko počival, kjer si želel. Seveda sem si želela, da bi bila smer zahtevnejša že prej, da bi se na koncu res pokazalo, kako in kaj. A ne smem se obremenjevati, naredila sem svoje. Nikoli se ne smeš obremenjevati s tekmicami, tega ne morem nadzorovati, lahko samo sebe, da bom sproščena in hkrati osredotočena," je še dodala Garnbretova, ki jo je nato trener še zelo pohvalil.

"Odplezala je tako, kot zna, tako kot sva se pripravljala vse leto. Nimam pripomb, vse je šlo po načrtu. Na koncu je bila mala napakica, bil je zoprn gib, ker niso hoteli, da bi bili dve tekmovalki na vrhu. Polfinale je za nama, opravila je tako, kot sva si začrtala. Zdaj moramo to prespati in na vso moč v finale," je dejal Krajnik, ki je bil ves čas nastopa Slovenke popolnoma miren.

"Zelo miren sem bil že prej, je pa dejstvo, da sva zdaj dobila še eno potrditev več, da je tako na balvanih kot v težavnosti vse na svojem mestu. Zdaj lahko to mirno prespimo in gremo v finale. Nekih strašnih presenečenj ne pričakujem, pripravljala sva se na vse mogoče scenarije, predvsem na balvanih. Če bodo presenetili, še toliko boljše. Karkoli bo, bo novo za vse in bo vse še bolj zanimivo. Res me ne skrbi," je še dodal trener Korošice.
https://siol.net/sportal/olimpizem/sproscena-igra-janje-garnbret-trener-nekaj-puscic-uperil-proti-organizatorjem-641097

XXXIII - OLIMPIJSKE IGRE - PARIZ 2024 - V.

TONI VODIŠEK

Koprčan Toni Vodišek srebrn v formuli kite

Koprski kajtar je na olimpijskih igrah v Franciji v morju pred Marseillom osvojil srebrno medaljo, drugo slovensko na teh igrah.

Koprski kajtar Toni Vodišek je na olimpijskih igrah v Franciji v morju pred Marseillom osvojil srebrno medaljo, drugo slovensko odličje na teh igrah. Zmagal je Avstrijec Valentin Bontus, ki se je v finale prebil po polfinalni zmagi v skupini, v finalu pa je dobil tri plove zapored. Bron je osvojil Singapurec Maximilian Maeder.

Štiriindvajsetletni Vodišek je v finale prišel kot prvi po rednem delu in je prenesel dve zmagi. Tako bi mu že zgolj ena v finalu zadostovala za skupno slavje, a mu to ni uspelo. Bontusu je namreč uspel preobrat, potem ko se je v finale uvrstil kot tretjeuvrščeni brez prenešenih zmag.

Avstrijec, tretji letos na SP, je dosegel največji uspeh v karieri. V novem olimpijskem razredu je do brona prišel 17-letni Maeder, prvi na svetovni lestvici, ki je letos ubranil naslov svetovnega prvaka. Kot četrti je tekmovanje končal Italijan Riccardo Pianosi, letošnji svetovni in evropski podprvak.

Vodišek je imel priložnost, da osvoji zlato že v četrtek, a je v edini finalni regati ta dan zmagal Bontus. Sledila je prekinitev tekmovanja in prestavitev na današnji dan.

Ta se za Vodiška ni začel dobro. Že pred začetkom je prejel dve kazni. Ker je zamudil na start, je prejel 0,5 točke, ker ni imel čelade pred začetkom tekmovanja za pregled opreme na vidnem mestu, pa še dodatne 0,6 točke, so sporočili organizatorji. Tako je imel že pred začetkom druge regate finala več kot točko pribitka. Tako mu niti zmaga v drugi finalna regati, prvi regati dneva, ne bi prinesla zlate medalje.

Po skoraj dvournem čakanju na veter, start je bil sprva predviden ob 12.13, so se finalisti naposled na tekmovališče odpravili ob 13:50. V drugi finalni regati pa je Bontus edini šel po drugi strani regatnega polja in je na prvi boji pridobil veliko prednost, drugi je bil Vodišek, ki pa je zaradi kazni nato padel še za eno mesto.

Vodišek je v tretji regati finala kot zadnji prečkal startno črto in je šel za razliko od preostale trojice na drugo stran regatnega polja, po isti kot v prejšnjem plovu Bontus. A Koprčanu ta odločitev ni prinesla uspeha in je kot zadnji prišel na prvo bojo, s 47 sekundami zaostanka za vodilnim Pianosijem. Sledil je padec Slovenca, že v naslednji stranici pa je povedel Bontus, ki je vodstvo obdržal do konca in s tem osvojil skupno zmago.

S srebrom je Vodišek osvojil četrto slovensko medaljo v jadranju. Pred njim je trikrat stal na zmagovalnem odru le Vasilij Žbogar.
https://www.delo.si/sport/pariz-2024/cetverica-kajtarjev-v-boju-za-odlicja-se-caka-na-ugoden-veter

XXXIII - OLIMPIJSKE IGRE - PARIZ 2024 - VI.

JANJA GARNBRET - IV.

Zlata kolajna za Janjo Garnbret, ostaja plezalna kraljica!

Janja Garnbret je v kombinaciji športnega plezanja ubranila naslov iz Tokia. Vodila že po balvanih, v težavnosti pa potrdila primat. Tretja slovenska kolajna.

Sijajen dan v Parizu! Slovenska športna kraljica Janja Garnbret je upravičila vlogo velike favoritinje v športnem plezanju in je na olimpijskih igrah v Parizu ubranila naslov iz Tokia. To je tretja kolajna za Slovenijo na teh igrah. Pred tem je bila zlata judoistka Andreja Leški, včeraj je bil srebrn jadralec Toni Vodišek.

Petindvajsetletna Korošica je osvojila 168,5 točke. Druga je bila Američanka Brooke Raboutou (156,0), tretja pa Avstrijka Jessica Pilz (147,4).

Garnbretova, ki že vrsto let kraljuje med športnimi plezalkami in je porušila vse rekorde, je bila pred tremi leti prva olimpijska prvakinja v športnem plezanju. Tokrat kombinacija ni vsebovala hitrostnega plezanja, a zato njena naloga ni bila nič lažja. Vodila je že po dopoldanskem delu na balvanih, ampak imela pri četrtem balvanu težave, pri padcu si je tudi malce zvila sredinec na levi roki. Toda to je ni preveč oviralo in je bila v težavnosti tretja najboljša, kar je bilo dovolj za končno zmago.

Plezanje njenega življenja
»Težko je z besedami opisati občutke. Po eni strani se mi je spet odvalil kamen od srca. Kar sem danes dala skozi, ni lahko, še posebej ne braniti naslova. Oprostite, ker jočem, ampak sem zelo čustvena,« je bila prva izjava Garnbretove za TV Slovenija. »Ko sem se zjutraj zbudila, sem vedela, da je danes moj dan. Plezala sem, kot sem si želela, sicer z eno težavo. V zadnjem balvanu se mi je namreč zataknil prst. Ustrašila sem se, da je kaj hujšega. Rekla sem si, da moram v steni uživati in ravno to sem storila. To je bilo plezanje mojega življenja in zares sem vesela,« je dodala pred kamero javne televizije.

Najboljša že po balvanih
Finale osmerice tekmovalk v kombinaciji se je začel ob 10.30, po balvanskem delu pa je bila v vodstvu prav Garnbretova, ki je osvojila tri vrhove od štirih in zbrala 84,4 točke. Tik za njo je bila Američanka Brooke Rabotou (84,), tretja, Avstralka Oceania Mackenzie, je že precej zaostajala (59,7). Korošica je opravila s prvimi tremi balvani, v četrtem pa se ji je zalomilo. Ob padcu si je tudi malce poškodovala sredinec na levi roki, vendar ni bilo nič hujšega. Četrtega balvana ni rešila niti ena tekmovalka.

Balvani:
V finalu se je merilo osem tekmovalk. Janja Garnbret je vsakega od štirih balvanov začela zadnja.

1. balvan: Janja je takoj pokazala, da je v odlični formi. S prvim balvanskim problemom, modre barve, je opravila v pičle pol minute in osvojila prvih 25 točk.

2. balvan: Na drugem, rumenem balvanu, je imela Korošica kar precej težav. V prvem poskusu je dosegla drugo cono za 10 točk, toda potem padla. V drugem poskusu je padla že na prvi coni. Morala se je zbrati na steni, ki je visela v desno. V tretje gre rado, pravijo. Garnbretova je hitro prišla do druge cone, tam pa si vzela čas za počitek in razmislek. Izbrala je obrat telesa in po njem je bil balvan rešen. Na uri je ostala minuta in 13 sekund. Vseh točk ni osvojila, izgubila je dve desetinki, ampak pomembno je, da je rešila problem.

3. balvan: Beli balvanski izziv se je zdel zelo zapleten, ampak slovenska šampionka je z njim opravila zlahka. V prvem poskusu je po dobri minuti in pol osvojila vse tri cone in se na vrhu nasmejala navdušeni množici. Znova je osvojila vseh 25 točk in prevzela vodstvo.

4. balvan: Črni balvan je upravičil svojo barvo. Bil je najtežji, niti ena tekmovalka ga ni rešila. Niti Garnbretova, ki je imela precej težav že na prvi coni. V tretje jo je rešila. Druga cona je zahtevala skok in Janja se je v drugem poskusu obdržala v steni. Toda tretje cone ni dosegla. Po dveh poskusih je obupala in vidno je bilo, da ni bila zadovoljna. Ob tem si je tudi pri padcu na blazine malce poškodovala sredinec leve roke. Dobra ura premora ji je prišla zelo prav.

Po balvanskem delu je imela Garnbretova 84,4 točke, Rabotoujeva 84,0, na tretjem mestu je bila Avstralka Oceania Mackenzie s 59,7 točke.

Ni ji bilo treba do vrha
Ob 12.35 se je začela preizkušnja v težavnosti. Garnbretova, ki je bila najboljša že v polfinalu, je šla v steno na prizorišču Le Bourget zadnja. Plezala je previdno, ampak zanesljivo, ter prišla dovolj visoko, da je postala olimpijska prvakinja. V težavnosti je sicer tretja najboljša za Pilzovo in Ai Mori, ki je zasedla četrto mesto.

Težavnost
Tekmovanje je odprla Chaehyun Seo, ki je bila zadnja po balvanih. Osvojila je 76,1 točke, skupaj jih je zbrala 105. Zanesljivo jo je prehitela Britanka Erin McNeice, čeprav ni prišla tako visoko kot Korejka (68,1; skupaj 127,6).

Avstralka Oceania Mackenzie se v steni ni izkazala. Osvojila je le 45,1 točke in zaostala za obema tekmicama pred njo (204, Cool

.

Francoski navijači so glasno pozdravili 19-letno Oriane Bertone. Domača adutinja je boljša na balvanih in je v težavnosti dokaj hitro končala nastop ter pristala na zadnjem mestu (45; 104,5).

Boj za kolajne se je razvnel z nastopom Japonke Ai Mori, ki je bila razočarana po balvanih. Svetovna prvakinja v težavnosti iz Berna je prišla skoraj do vrha in je s 135,1 točke (v težavnosti 96,1) prevzela vodstvo.

Pod steno so bile le še tri tekmovalke. Brooke Raboutou, druga po balvanih z zgolj 04, točke zaostanka za Garnbretovo. Ni potrebovala priti prav visoko za prevzem vodstva, dosegla pa je 72 točk, kar je bilo zlahka dovolj za prvo mesto. Američanka se je po padcu veselila, saj je bilo jasno, da bo osvojila kolajno. Skupaj je osvojila 156 točk.

Predzadnja je šla v steno Jessica Pilz. Avstrijka si je priplezala 88,1 točke in s skupnim izidom 147,4 prišla na drugo mesto, kar je pomenilo, da bo osvojila kolajno.

Zatem je napočil čas za slovensko šampionko Janjo Garnbret. Stene se je lotila previdno, a zanesljivo. Počasi je prilezla do mesta, ki je prinašalo bron, kmalu zatem se dvignila do srebra, zatem pa še do zlata. V težavnosti je osvojila 84,1 točke, skupaj pa 168,5, 12,5 več od Raboutoujeve.

JANJA GARNBRET

rojena: 12. 3. 1999
prebivališče: Šmartno pri Slovenj Gradcu
višina: 164 cm
teža: 54 kg
poklic: profesionalna športnica, zaposlena v športni enoti Slovenske vojske
klub: ŠAO Velenje
trener: Roman Krajnik

hobiji: sproščanje na morju in plaži
prisotnost na družbenih omrežjih: Facebook, Instagram (@janja_garnbret)
športni vzorniki: ko je začela plezati, Mina Markovič in Maja Vidmar (zdaj Štremfelj); sicer Simone Biles, Serena Williams, Mikaela Shiffrin
kako se motivira: s poslušanjem glasbe
https://www.delo.si/sport/pariz-2024/janja-garnbret-v-finalu-sportnih-plezalk-na-olimpijskih-igrah-v-parizu

zoran13

eEVA

MED PRAVIMI RIBAMI BO PLAVALA TUDI ROBOTSKA

To pa bo Evina glavna naloga

V zadnjih dveh letih so študenti strojništva na ETH Zürich razvijali inovativne robote, ki bi lahko spremenili način raziskovanja oceanov. Skupina SURF-eDNA, ki jo vodi skupina študentov, je ustvarila robotsko ribico Evo, najnovejšo v seriji mehkih robotskih rib.

Eva se premika z mahanjem svojega silikonskega repa, poganjajo pa jo črpalke, ki ji poleg mahanja z repom omogočajo tudi tekoče drsenje po mrzli vodi Züriškega jezera, kjer so jo testirali. Njena biomimetična zasnova posnema pravi videz oceanske ribe, kar zmanjšuje motnje v morskih ekosistemih, kjer bo raziskovala.

Poleg sposobnosti kamuflaže je Eva opremljena z napredno tehnologijo, kot so podvodna kamera, sonar in sistem za zbiranje okoljske DNK (eDNA). S pomočjo sonarja in algoritma za izogibanje oviram se lahko avtonomno premika po podvodnem svetu. Njena glavna naloga je zbiranje eDNA, ki jo znanstveniki lahko analizirajo, da ugotovijo, katere vrste živijo na določenem območju. To pomeni, da Eva lahko znanstvenikom zagotovi bolj podroben vpogled v morske ekosisteme.
https://www.regionalobala.si/novica/med-pravimi-ribami-bo-plavala-tudi-robotska-to-pa-bo-evina-glavna-naloga-video

https://www.youtube.com/watch?v=GC-ZehvlNKY&t=8s

zoran13

UKINJANJE KOPALNIH VODA

/13/...glede na to, da je čas za javno obravnavo Prenovljenega seznama kopalnih voda v okviru Ministrstva za naravne vire in prostor, pripombe na osnutek seznama, samo do 6 septembra 2024 je časa za pripombe zelo malo. Zanimovo, da so se za to potezo odločili med poletjem ali še boljše med počitnicami, da čim manj ljudi izve za njihove namere. Namesto teh zbirokratiziranih postopkov bi raje poskrbeli za to, da bi imeli državljani varna in brezplačna kopališča, kar vključuje turistično ponudbo, skrb za varnost kopalcev z obveznimi reševalci iz vode, odprtimi in brezplačnimi Wc. To bi namreč pomenilo, da nekdo skrbi za državljane in njihovo varnost, na pa da se na obstoječih kopališčih išče tako ponudbo hrane in pijače, pod izgovorom, da ni natakarjev in drugega osebja ter nasploh odprtih Wc jev, samo upamo, da ne bomo v prihodnosti, tako kot na Hrvaškem, plačevali še po 0,50€ za tuš, da se lahko umijemo. Ko predlagajo v osnutku, ukinitev kopalnih območij Debeli rtič; Salinera - Pacug; Simonov zaliv - Strunjan, kaj nam potemtakem sploh ostane za kopanje. Žalostno je npr.da se zaradi birokratskih prijemov o kopaliških vodah, npr. v priljubljenem Svetilniku lahko kopa tudi do 2000 ljudi, pa ni poskrbljeno za njihovo varnost, saj tam ne premorejo nobenega reševalca iz vode. Ob tem venomer poslušamo izgovore o koncesijah in koncesionarjih, kot je v tem primeru Komunala Izola ali drugi upravljalci, ki imajo očitno druge interese, kot so opisani zgoraj, saj je pomembnen le profit, ne pa skrb za varnost in počutje državljanov...: Embarassed

Kot so na ministrstvu pojasnili za STA, osnutek, pripravljen na podlagi strokovne presoje pobud, prejetih v preteklih letih, predvideva dopolnitev seznama s kopalnim območjem Križevska vas in kopalnim območjem Turistico ter združitev osrednje portoroške plaže in kopališča Metropol Portorož v plažo Lucija.

Na drugi strani je zaradi neizpolnjevanja kriterijev za ugotavljanje kopalnih voda predlagana ukinitev kopalnih območij Krka - Straža; Kolpa - Sodevci; Debeli rtič; Salinera - Pacug; Simonov zaliv - Strunjan ter Soča pri Solkanu.

Na predlaganemu seznamu je tako po novem določenih 49 kopalnih voda - 21 na vodnih telesih morja in 28 na vodnih telesih celinskih voda.
https://www.regionalobala.si/novica/v-javni-obravnavi-prenovljen-seznam-kopalnih-voda-kaj-to-pomeni-za-obalna-kopalisca
https://www.regionalobala.si/novica/resevanje-utapljajoce-se-zenske-to-je-o-drami-na-izolski-plazi-povedal-resevalec-iz-vode

zoran13

BAYESIAN

* Konstrukter: Perrini Navi in Ron Holland Design
* Izplov: 2008
* Material: Aluminij
* Dolžina: 55,9 metrov
* Širina: 11,51 metrov
* Ugrez: 9,73 metrov
* Teža: 473 ton
* Motor: 2xMTU - 8V 2000 M72 - Dizel - 1.440 kW
* Propelerji: 2
* Maksimalna hitrost: 15,6 vozlov (28,89 km/h)
* Potovalna hitrost: 13 vozlov (24,07 km/h)
* Doseg: 3600 n/m (6667.2 km)
* Rezervoar - gorivo: 50.000 litrov
* Rezervoar - voda: 12.400 litrov
* Gostov: 12

Jadrnica Bayesian, super luksuzna ladja z največjim aluminijastim jamborom na svetu

Koncentracija tehnologije, ustvarjene v Italiji v ladjedelnici Perini Navi Viareggio

Bayesian, ladja, ki je potonila ob obali Porticello na območju Palerma in pluje pod zastavo Združenega kraljestva, je elegantna 56-metrska jadrnica z bruto tonažo 473 ton, ki jo je februarja 2008 zgradila ladjedelnica Perini Navi Viareggio. prenovljen leta 2020 in zasnovan za luksuzna potovanja. Ladja je prispela v Porticello po postanku v Milazzu in prehodu pred Cefalù. Je mešanica razkošja in tehnologije ter se ponaša z največjim glavnim jamborom iz aluminija na svetu: 75 metrov.

Površina jadra 3.000 m2, površina mostu je 436m2, šest kabin pa zavzema površino 143 m2. Po navedbah proizvajalca lahko na krovu poleg 10 članov posadke sprejmejo lastnika in 11 gostov.

Bayesian je zgrajen z aluminijastim trupom in nadgradnjo s palubami iz tikovine. Poganjata ga dva 965 KM 8-valjna MTU dizelska motorja, pluje s hitrostjo 12 vozlov in doseže največjo hitrost 15 vozlov. Čoln ima drugi najvišji jambor na svetu in največji aluminijasti jambor s 75 metri.

Predstavljen leta 2008, prej se je imenoval Salute
Bayesian je bil predstavljen leta 2008 in se je takrat imenoval Salute. Leta 2009 je prejela nagrado Superyacht za najboljšo jadrnico. Na svetovni lestvici največjih jaht je superjahta Bayesian na 677. mestu. Je 17. največja jahta, ki jo je zgradil Perini Navi.
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/veliero-bayesian-numeri-record-nave-albero-alluminio-piu-grande-mondo_86140077-202402k.shtml
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/sicilia/porticello-palermo-maltempo-affonda-veliero-dispersi_86138447-202402k.shtml
https://www.superyachttimes.com/yachts/bayesian

TORNADO POTOPI BAYESIAN

Porticello (Palermo), tornado potopi jadrnico: en mrtev in 6 pogrešanih

Prvi pregled speleo potapljačev v razbitini na 50 metrih globine neuspešen
Na poimenu manjkajo tudi predsednik Morgan Stanley International Jonathan Bloomer, britanski tajkun Mike Lynch in njegova 18-letna hči. Britanski preiskovalci prispejo v Italijo

Približno 50 metrov dolga jadrnica z 22 ljudmi na krovu je potonila zaradi slabega vremena, ki je prizadel obalo Palerma. Bayesov brodolom se je zgodil okoli 5. ure zjutraj v ponedeljek zjutraj v morju pred Porticellom. 15 so jih rešili patruljni čolni obalne straže in gasilci. Eno truplo so našli, 6 pa jih še vedno pogrešajo, med njimi britanski tajkun Mike Lynch, njegova 18-letna hčerka in predsednik Morgan Stanley International Jonathan Bloomer. Čoln je potonil zaradi tornada, ki je prizadel območje. Potapljači gasilcev bi skozi odprtine videli trupla potnikov. Tožilstvo Termini Imerese je začelo preiskavo, da bi ugotovilo natančno dinamiko brodoloma.

Iskanje pogrešanih je potekalo ves dan. V poznih popoldanskih urah so na kraj prispeli tudi speleo potapljači iz Rima in kolegi iz Sardinije. Iskalna akcija se je začela od zgoraj, z nekaj letali, medtem ko so potapljači zaključili prvi pregled razbitine, na globini 50 metrov. Potapljači so uspeli priti do komandnega mostu, vendar niso mogli iti dlje zaradi prisotnosti opreme, ki je ovirala prehod. Iskalne akcije za šestimi pogrešanimi, ki so morda ujeti na jahti, se bodo nadaljevale v torek zjutraj okoli 6.30. Po poročanju BBC v Palermo prihaja tudi ekipa britanskih preiskovalcev.

Kdo so pogrešani?
4 Angleži in 2 Američana. Na seznamu je britanski informacijski podjetnik Mike Lynch, lastnik plovila. Med pogrešanimi je tudi 18-letna hči Mika Lyncha, Hannah. Podjetnikova žena in mati deklice, Angela Bacares, je bila vendarle rešena. Med pogrešanimi sta tudi predsednik Morgan Stanley International Jonathan Bloomer in njegova žena. To je potrdil direktor sicilijanske civilne zaščite Salvo Cocina in dodal, da sta pogrešana tudi izvršni direktor Lynchevega podjetja Chris Morvillo in Nada Morvillo.

Enoletno punčko rešili, mama: "Za nekaj sekund sem jo izgubila na morju" Potapljači gasilcev in vojaki kapitanije rešili enoletno punčko, ki so jo prepeljali v Otroško bolnišnico Ljubljana. Palermo. "Za dve sekundi sem izgubil punčko v morju, nato pa sem jo takoj spet objel med besom valov. Trdno sem jo držal k sebi, medtem ko je morje viharilo. Mnogi so kričali. Na srečo sta rešilni čoln in 11 nas je uspelo priti nanj." Dramatična zgodba Charlotte, 35-letne matere, ki je skupaj z enoletno hčerko Sofio prepuščena na milost in nemilost valovom.

Na morju našli truplo. Truplo enega od pogrešanih so gasilci našli ob Bayesovem plovilu: gre za člana posadke, kuharja Ricarda Thomasa, državljana Antigve, rojenega v Kanadi. Razen ostalih članov posadke, Novozelandca, Nizozemca, Španca, Angleža, Irca, Nemca, Južnoafričana in Burmanca.
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/sicilia/porticello-palermo-maltempo-affonda-veliero-dispersi_86138447-202402k.shtml
https://www.tgcom24.mediaset.it/2024/video/bayesian-su-tgcom24-le-immagini-esclusive-dell-affondamento-del-veliero-a-palermo_86202735-02k.shtml
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/veliero-affondato-palermo-dubbi-cause-albero-intatto-errore-umano_86210251-202402k.shtml

zoran13

KISMET

* Ladjedelnica: Lurssen
* Oblikovalec: Nuvolari Lenard
* Oblikovalec notranjosti: Reymond Langton Design
* Splovitev 2024
* Dolžina: 122 metrov
* Širina: 17,8 metrov
* Ugrez: 4,8 metra
* Teža: 4918 ton
* Hitrost: 13 vozlov
* Potniških kabin: 8
* Potnikov: 12
* Posadka: 36

Pri Pulju posneli megajahto, ki jo lahko najamete za 3 milijone € na teden

Na morju pri Pulju so v teh dneh fotografirali 122-metrsko megajahto Kismet, ki je bila letos izdelana v nemški ladjedelnici Lürssen. Megajahta je uvrščena na seznam največjih svetovnih jaht, spletna stran YachtCharterFleet pa navaja, da gre za eno najdražjih jaht na svetu, ki jih je mogoče najeti.

Sicer je v lasti ameriško-pakistanskega milijarderja Shahida Khana. Vredna je 360 milijonov €, za tedenski najem pa je treba odšteti kar 3 milijone €. V osmih kabinah je prostora za 12 ljudi, za njih pa skrbi 36 članov posadke. Glavna kabine se razteza na dveh palubah, na jahti pa so tudi mali kino, spa center in lepotni salon, studio za jogo, ima pa tudi ogrevane bazene. Zunanji videz je oblikoval italijanski dizajner Nuvari Lenard, notranjost pa so si zamislili v britanskem biroju Reymond Langton Design. Potuje s hitrostjo 13 vozlov, lahko pa doseže hitrost do 19 vozlov. Na jahti je tudi mala podmornica za raziskovanje morskega sveta, na voljo so tudi štirje vodni skuterji in štirje čolni, med njimi je tudi dobrih 11 metrov dolgi Hodgson Limo Tender, ki goste na obalo pripelje v stilu.
https://primorske.svet24.si/zanimivosti/foto-pri-pulju-posneli-megajahto-ki-jo-lahko-najam
https://www.glasistre.hr/pula/2024/08/20/foto-/-u-pulu-uplovilo-360-milijuna-eura-cistog-luksuza-evo-koliko-kosta-tjedni-najam-951744
https://www.yachtcharterfleet.com/luxury-charter-yacht-54507/kismet.htm

zoran13

NEKOČ & DANES

1989

Uvrstitev /Občina/ Narodni dohodek na prebivalca v K din/:

1. Ljubljana Center - 50.367 K din
2. Velenje - 32.799
3. Maribor Tezno - 28.830
4. Ljubljana Bežigrad - 26.049
5. Celje - 25.130
6. Ribnica - 25.039
7. Ljubljana Šiška - 23.864
8. Novo Mesto - 23.781
9. Metlika - 23.185
10. Izola - 22.372
11. Nova Gorica - 20.667
12. Krško - 20.064
13. Koper - 19.998
14. Kamnik - 19.992
15. Ljubljana Moste Polje - 19.918
16. Maribor Rotovž - 19.740
17. Trbovlje - 19.735
18. Maribor Pobrežje - 19.476
19. Škofja Loka - 19.414
20. Tržič - 18.845
21. Kranj - 18.275
22. Sežana - 17.819
23. Idrija - 17.642
24. Slovenske Konjice - 17.542
25. Žalec - 17.375
26. Maribor Ruše - 16.898
27. Cerknica - 16.863
28. Piran - 16.740
Vir: Mandrač

"Majhni dolgovi ubogega človeka povzročajo mnogo hrupa, gromozanski dolgovi države pa rastejo tiho in nemo."
(Stara modrost)

DANES

Slovenija z nominalnim BDP na prebivalca 24.019 $ zaseda 34. mesto, po BDP (po kupni moči) z 28.859 $ pa 36. mesto
BDP se je na letni ravni najbolj zvišal v obalno-kraški statistični regiji (za 16,8 %), najmanj pa v posavski (za 0,1 %). Regionalne razlike v ustvarjenem BDP na prebivalca so se zmanjšale. Zaposlenost se je v zahodni Sloveniji zvišala za 3,3 %, v vzhodni Sloveniji pa za 2,5 %.
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11537

Nekako v pred in post Jugoslovanski čas, segajo tudi ideje o sodobnem Izolskem otoku ali če že hočete "Otok na Otoku", ki se je takrat zdela še uresničljiva, saj je bila Izola leta 1989 na odličnem 10 mestu v Sloveniji po dohodku na prebivalca. Kako se je izjalovila gospodarska politika z zapiranjem in stečaji Mehanotehnike, Stavbenika, IMP, Ladjedelnice, Male Opreme I in Male Opreme II, Polimerja, selitvijo Delamarisa in druge neverjetne razdiralne zgodbe vsakokratne politične vrhuške, lahko vidite še dandanašnji.
Še dobro, da imamo DrogoKolinsko d.d. v lasti hrvaške Atlantic Grupa d.d., tako, da so vsaj nekateri še ohranili svoja delovna mesta, da o mnogo podjetnikih, ki so Izolo zapustili, zaradi boljših davčnih vzpodbud drugje, niti ne kaže izgubljati besed. Da o Istrabenzu, Intereuropi in Tomosu, Cimosu, in ostalih finančnih konglomeratih in njihovi razprodaji vključno z Banka Koper d.d. italijanski IntesiSanPaolo nito ne govorimo...

Ob lepih in iluzornih idejah namreč izgubljamo moč razvojne komponente, saj nismo v finančno cvetočem Dubaju, kjer bi že davno takšen "Otok na Otoku" izgradili in ga že davno poselili, mi se pa še vedno brezplodno kregamo o obvoznicah, krožiščih ali vinjetnem sistemu v tunelu Markovec.
Oprostite, koliko pa je dejansko še zaposlenih v Izoli, koliko od njih plačuje davke v matični občini, za koliko pa so se podaljšale vrste pred Rdečim Križem in Karitasom, sploh koliko in za kaj, pa si še v Izoli sploh privoščimo na področju socialnega varstva in skrbstva.
Gotovo, ne več prav veliko, ostale pa so le prazne obljube, vendar se od njih ne da živeti!
https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_BDP_na_prebivalca

zoran13 · Objavljeno: 09 Sep 2024 10:44 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SS REX

* Dolžina: 268,2 m
* Širina: 29,5 m
* Teža: 51.062 GRT
* Izpodriv: 45.800 ton
* Pogon: 4 parne turbine s prenosom na 4 štirilistne propelerje
* Moč: 144.000 KM
* Hitrost: 27 vozlov (načrtovana hitrost); 28 vozlov - 53,56 km/h (največja hitrost)
* Kapaciteta: 2.042 potnikov: 408 prvi razred, 358 posebni razred, 410 turistični razred, 866 tretji razred,
* Posadka: 870

8.septembra 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko ladjo Rex.

SS Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1931. Med letom 1933 in 1935 je ladja nosila modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu.

Za gradnjo ladje, ki je bila tako velika in razkošna, so potrebovali zelo malo časa, zgolj dve leti in pet mesecev. Krstila sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III.. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod zastavo Kraljevine Italije.

Rex je skupaj s svojim tekmecem Conte di Savoia, opravljal čezatlantske plovbe med Italijo in ZDA, vse do začetka druge svetovne vojne. Rex je med vojno za kratek čas opravljal pomorsko službo v Sredozemskem morju, ko pa je junija 1940 Italija vstopila v vojno, je bilo dogovorjeno, da ladji najdejo skrivališče pred zavezniškimi letali. 8. septembra 1944 je ladjo Rex v Koprskem zalivu zadelo 123 raket, ki so jih izstrelila letala SAAF, ki so raketirala ladjo. Štiri dni je ladja gorela, nato pa se je potopila. Leta 1950 so razbitino začeli rezati, vendar je na dnu še veliko ostankov.

Potem, ko sta nemška linijska parnika SS Bremen in SS Europa osvojila modri trak in podrla hitrostni rekord, je italijanska pomorska družba zgradila ladjo Rex, s katero je Kraljevina Italija predstavljala italijanski napredek v tehniki in strojegradnji. Med močno konkurenco drugih tujih ladjarskih družb so italijani izvedli obsežno oglaševalsko akcijo o gradnji svojih dveh največjih prekooceanskih parnikov, SS Rex in SS Conte di Savoia.

Obe ladji so poimenovali "The Riviera afloat". Da bi še bolj pritegnili javnost, so na obeh ladjah pri zunanjih bazenih namestili umetni pesek, kar je predstavljalo plažo na ladji, poudarjeno z večbarvnimi dežniki. Rex je bil opremljen v klasičnem slogu, medtem ko je bila takratna norma v slogu Art Deco ali tako imenovani "Liner Style", ki je bil premierno predstavljen leta 1927, na francoski ladji Ile de France. Rexova sestrska ladja Conte Di Savoia je upoštevala to pravilo, imela pa je tudi nekatere kabine prvega razreda in dvorano v klasičnem slogu, znano tudi kot »Kolonialna dvorana«. Zunanjost ladje je sledila trendu, kotje bil na nemških ladjah Bremen in Europa. Rex je imel dolg trup z zmerno zalomljenim premcem, dvema dimnikoma, vendar je vseeno imel preveč krivo krmo starega tipa (poznano tudi kot navijaški rep), kot je bila na Olympic in Aquitania. Na ladji Rex so imeli tudi tiskarno, kjer so izdajali svoj časopis z imenom Morske novice.

Rex je bil splovljen 1. avgusta 1931 v prisotnosti kralja Viktorja Emmanuela III in kraljice Elene. Bil je večji in hitrejši od sestrske ladje Conte di Savoia. Rexov začetek krstne plovbe ni bil uspešen. Kmalu po izplutju iz pristanišča v Genovi septembra 1932 so se med približevanjem v Gibraltar v strojnici pojavile resne mehanične težave. Rex je bil zato v Gibraltarju na popravilih kar tri dni. Skoraj polovica takratnih ladijskih potnikov se je v strahu izkrcala in se odpravila v Nemčijo, kjer so se vkrcali na nemške ladje, ki so jih odpeljale v New York. Ko so prispeli v New York, so opazili Rexa, ki je pred njimi srečno priplul v newyorško pristanišče, kjer so ga svečano sprejeli. Po prihodu v New York so ladjo odprli za javnost in na pomolu so tudi po ves dan ljudje (večinoma italijanski izseljenci) stali in čakali, da bi si ogledali ladjo, vendar so tudi v New Yorku bila potrebna dodatna popravila za odprave mehaničnih napak, preden se je ladja lahko vrnila v Evropo. V Genovo se je Rex vrnil 26. oktobra 1932, svojo prvo povratno plovbo čez Atlantik pa je opravil v šestih dneh in dvanajstih urah.

Po obljubah inženirjev je Rex 16. avgusta 1933 na plovbi proti ZDA osvojil prestižni modri trak, ko je plul s hitrostjo 28 vozlov (53,56 km / h; 33,28 mph) in svojo vožnjo čez Atlantik opravil v štirih dneh in trinajstih urah. Hitrostni rekord je držal vse do leta 1935, ko ga je prehitela francoska SS Normandie.

12. maja 1938 so med demonstracijo ameriški bombniki tipa Boeing B-17 dosegli ladjo Rex, med plovbo v oddaljenosti 620 navtičnih milj (1.100 km) od obale ZDA.

Kmalu po začetku druge svetovne vojne sta Rex in Conte di Savoia odplula na redne plovbe po Sredozemskem morju. Pred tem so ladjama spremenili videz, da bi bili manj opazni iz zraka, pobarvali in potemnili so jima okna in ju nadgradili, da bi jima zagotovili večjo varnost. Med vojno sta služili za prevoz bolnih in ranjenih vojakov. Njune plovbe sta končali spomladi 1940 in se vrnili v italijanska pristanišča. Rex je bil zasidran v Genovi, kjer ga je italijanska družba nameravala pustiti v pristanišču dokler se vojna ne bi končala, toda kmalu po tem, ko je Italija vstopila v vojno, so zavezniki bombardirali Genovo in Rex je zaradi varnosti zapustil pristanišče in odplul v Trst, kjer je bil zasidran več mesecev, pozneje pa je zaradi zaprtja pristanišča pred sovražnimi ladjami in podmornicami odplul v Pulj, kjer je bil nekaj časa zasidran. Proti koncu vojne so se Nemci odločili, da bodo ladji poiskali boljše skrivališče pred sovražniki.

6. septembra 1944 so ladjo s petimi vlačilci odvlekli v Koprski zaliv med Izolo in Koprom. Ker je bilo tistega dne na tem mestu morje plitvo, je ladja približno 200 metrov od obale nasedla in se močno nagnila na levo stran. Tam je nato dva dni prazna brez posadke ležala v vodi na pol prevrnjena na levem boku.

8. septembra 1944 je ob 11:00 uri 12 zavezniških letal 16. eskadrilje SAAF tipa Bristol Beaufighter obstreljevalo nasedlo ladjo. V prvem napadu je ladjo zadelo 59 raket. Zvečer je sledil še drugi napad in 12 zavezniških letal RAF-a je še drugič bombardiralo ladjo. Ladjo je zadelo še 66 raket, kmalu po tem napadu pa se je Rex zaradi močnega vdora vode prevrnil na svoj levi bok in začel goreti. Gorel je štiri dni, zatem pa 12. septembra 1944 potonil v plitvem morju.

Po vojni, leta 1946 so uradniki italijanske družbe predlagali, da potopljeno ladjo Rex dvignejo na površje in ga prenovijo v potniško ladjo za prevoz potnikov. Vendar je ladja potonila v morju, ki je takrat pripadalo Jugoslaviji, kar je preprečilo takšno reševanje. Razbitina Rexa - približno tretjina ostankov ladje, vključno s kobilico, kotli, ladijskimi stroji, ladijskim smernim krmilom ter morda tudi enim ladijskim propelerjem - leži na globini 13 metrov, v Koprskem zalivu ob slovenski obali med Koprom in Izolo. Preostale dele ladijske razbitine pa je leta 1950 lokalna vlada začela rezati in do leta 1958 razrezane dele prodala za odpadno železo. Slovenski potapljači so iz razbitine pobrali kar je še bilo vrednih predmetov, kot so ladijski pribor, ležalnike, obešalnike ipd. Govorilo se je, da je bila takrat razbitina največji »rudnik železa« v tem delu Evrope. Od leta 1954, po uradni priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji, je na Kongresnem trgu v Ljubljani na ogled sidro, ki naj bi bil simbol za poraz fašističnega ekspanzionizma. Ob sidru je napis »simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje - mesto Ljubljana«. Dolgo se je domnevalo, da izvira sidro z Rexa, vendar je verjetno s kakšne druge, manjše ladje.

Zmaga Rex-a v hitrostni plovbi je pomenila vrhunec v kulturnem vzponu fašistične Italije, trajen vir navdiha in nacionalnega ponosa. Leta 1963 so eno od piv pivovarne Peroni poimenovali Nastro Azzurro (Nastro Azzurro v italijanščini pomeni »modri trak«).
https://sl.wikipedia.org/wiki/SS_Rex
https://www.regionalobala.si/novica/franco-juri-o-mitu-in-neznankah-glede-ladje-rex-pri-nas-ostaja-cela-generacija-ki-ladjo-povezuje-s-s

zoran13 · Objavljeno: 11 Sep 2024 14:49 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

OLIMP VHB M46

Dolžina: 14,25 m
Širina: 4,20 m
Hitrost: 50 vozlov (92,6 km/h)
Posadka: 4 osebe
Potnikov: 8 oseb
Doseg: 250 nm (463 km)

Nepotopljiva in superhitra ladja M-46 je rezultat kombinacije hrvaške iznajdljivosti in sodobne tehnologije, ki je omogočila poceni proizvodnjo prepotrebnih plovil za različne javne službe. Pristojnost izvajanja ukrepov nadzora na morju v okviru integriranega upravljanja meja je poleg uporabe hrvaške mornarice v okviru dejavnosti obalne straže tudi v pristojnosti Carinske uprave in Inšpekcije za ribištvo, Ministrstva za ribištvo Kmetijstvo. Ladja, ki je zaradi svojih specifikacij takoj dobila vzdevek "Strela z morja" in
je izplula z valovi v višini do 7 metrov na odprto morje ter pokazala, da investitorjem opravičuje vloženi denar.

TRUP – V celoti izdelan iz kevlarja, neprebojen.

POGON – Štirje Yamahini motorji, vsak po 400 konjskih moči.

NAJVEČJA HITROST – 50 vozlov (Učinkovitejše od helikopterja: Od Pulja do Visa je dosegljiv v 2 urah in 20 minutah, od Visa do celine v 45 minutah, od Ugljana do Zadra v 7 minutah.)

DOPLOV – Zaloge goriva za 250 navtičnih milj pri 80% obremenitvi motorja.

NAMESTITEVNA KAPACITETA – Večdnevno bivanje na morju za štiri člane posadke, skupna kapaciteta čolna pa je dvanajst oseb.

DRUGO - Praktično nepotopljivo, preizkušeno je zadelo kopno pri hitrosti 20 vozlov, brez posledic.

- Za razliko od helikopterja ima ta ladja večjo zmogljivost, uporabna je v vseh vremenskih razmerah, lažje dosega lokacije in ima nižje stroške uporabe in vzdrževanja. Z njim je mogoče priti neposredno na lokacijo, kjer je potapljač po nesreči, kar je s helikopterjem nemogoče, zato je odlično plovilo za iskanje in reševanje.

- Opremljen s sistemi za varno plovbo, komunikacijskimi sistemi, infrardečimi in TV kamerami za spremljanje in dokumentiranje stanja v dnevnih in nočnih razmerah.

https://www.morski.hr/morska-munja-ili-olimp-m-46-nepotopivo-plovilo-carinske-uprave-i-ribarske-inspekcije/
https://pomorac.hr/2021/06/18/tehnicke-karakteristike-sluzbenih-plovila-za-nadzor-morskog-ribarstva-olimp-vhb-m46/

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli