 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
 Objavljeno: 31 Jan 2011 19:47 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
 |
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Ned Jan 03, 2010 3:25 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.,Portorož
ALFA ROMEO 1 & 2
/13/...na letošnji avstralski regatni klasiki SYDNEY - HOBART, že 65.po vrsti, je po 57 urah, 2 minutah in 10 sekundah zmagala 30,48 metra dolga novozelandska Alfa Romeo 2 z 22-člansko posadko skiperja NEVILLa CRICHTONa. Med 628 morskih milj dolgim maratonom je bila vseskozi na čelu flote: 
Na letošnji avstralski regatni klasiki Sydney - Hobart, že 65. po vrsti, najbolj čislani in od vselej najbolj kakovostno zasedeni regati na južni zemeljski polobli, je sodelovalo 100 jadrnic, ki so 26.decembra v dežju in zmernem vetru v krmo štartale pred Sydneyjem, in je bila repriza regate iz leta 2005. Le da sta pred štirimi leti in letos glavni favoritki za zmago, enako dolgi tekmici (100 čevljev oziroma 30,48 metra) in sestrski jadrnici, avstralska Wild Oats 11 in novozelandska Alfa Romeo 2, tokrat zamenjali vlogi. Leta 2005 je Sydney - Hobart dobila avstralska Wild Oats 11 milijonarja Roberta Oatleyja in s posadko skiperja Marka Richardsa v še vedno rekordno kratkem času, 18 ur, 40 minut in 10 sekund in bila v Hobartu 49 minut pred novozelansko tekmico. Letos pa je Alfa Romeo 2 s posadko Nevilla Crichtona avstralski velikanki in štirikratni zaporedni zmagovalki regate Sydney - Hobart vrnila z obrestmi. Ciljno črtopred rtom Battery na reki Drewwer v Hobartu je prejadrala 2 uri, 3 minute in 24 sekund pred favorizirano tekmico, ki je merila na peto zaporedno zmago. Alfa Romeo 2 je novozelanski lastnik in veletrgovec z avtomobili na južni polobli Crichton (seveda prodaja le avtomobile Alfa Romeo) po tesnem porazu na regati Sydney - Hobart 2005 preselil na severno polovico zemlje in v Sredozemlju z njo zmagal povsod, kjer je bilo mogoče. Letos je z ne prav resno razpihano traso (najmočneje, do 25 vozlov v premec je na morju pred juhovzhodno obalo Avstralije nekaj ur pihalo le prvo regatno noč), zaradi velikih vetrovnih lukenj in tudi nekaj pasov skoraj popolnega brezvetrja polno zahrbtnih pasti, opravila po dveh dneh, 9 urah, 2 minutah in 10 sekundah napornega jadranja. ˝ Vsaka zmaga je dobra in sladka, ko velikemu tekmecu na morju več kot dva dneva vračaš in v cilju vrneš z debelimi obrestmi, pa gre za sladko maščevanje. Letošnjo regato smo odjadrali tako rekoč brez napake. Ker sem na jadrnici zbral najboljšo posadko na svetu, se drugače kot z našo zmago ni moglo niti končati,˝ je bil na cilju glasen Crichton in z 21 možmi (na Alfi je jadralo 11 novozelancev in 11 Avstralcev) prešerno prosljavljal in zalival svojo 145 zmago od leta 2001, doseženo z 90 - čeveljsko Alfa Romeo 1 in (od leta 2006) s 100 - čeveljsko Alfa Romeo 2. S slednjo, ki je po ponedeljkovi zmagi na 65.regati Sydney - Hobart uradno na prodaj za 3 mio€, je Crichton zmagal 57 krat, z Alfa Romeo 1 pa 88 krat.
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4974&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4973&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4953&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4959&cat
http://rolexsydneyhobart.com/yacht_tracker.asp
http://rolexsydneyhobart.com/standings_ext.asp?key=524
http://rolexsydneyhobart.com/yacht_details.asp?key=524&raceEntryID=12297&mode=details
http://www.cyca.com.au/
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4979
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4978&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4975&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4970&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4969&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4968&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4967&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4966&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4965&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4963&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4961&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4960&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4955&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4954&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4964&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4948&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4947&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4945&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4951&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4950&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4946&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4941&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4940&cat
http://www.cyca.com.au/gallery_image_pop.asp?id=4939&cat
http://www.bom.gov.au/
http://www.cmar.csiro.au/research/oceans.html http://www.tasports.com.au/
http://www.sailing.org/
http://www.yachting.org.au/
http://www.nsw.yachting.org.au/
Nazaj na vrh |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 20:02 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Ned Jan 03, 2010 4:18 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.,Portorož
VODNA FORMULA 1
/13/...vodne formule 1 smo imeli priložnost občudovati pred davnimi leti, skupaj z njihovimi vozniki in lastniki že v Tržaškem zalivu, kdo bi si takrat predstavljal, da jih bomo nekoč imeli priložnost videti, tudi v Slovenskem morju:
DIRKE Z MOTORNIMI ČOLNI PO PIRANSKEM ZALIVU?
Svet KS Portorož je zavrnil pobudo, da bi se v Piranskem zalivu organiziralo dirko z motornimi čolni POWER BOAT za veliko nagrado Slovenije. Načrtovana dirka predstavlja krono nasilja v Portorožu, posmeh prizadevanjem za zdravo življenjsko okolje, zaščito naravne in kulturne dediščine ter za kakovosten turizem. Tekmo bi organizirali Angleži in Avstrijci, njihov posrednik pa je Darko Marin iz Boštajna. Morje je javna dobrina in ga ne more brez ustreznega javnega postopka nihče izkoriščati. Taka prireditev bi bila zato protizakonita. Dirka z motornimi čolni je ekološko sporna. Onesnažila bi življenje na kopnem in v vodi. Ni sprejemljiva nniti za prebivalce v kraju niti za zdraviliški kraj, kakršen je Portorož, niti za okolico, v kateri so krajinski parki, soline in kmetijstvo, niti za morje, v katerem je ribolovni rezervat. V času dirke in priprav nanjo bi bilo ohromljeno življenje v kraju in širši okolici. Škoda od dirke bi presegla finančne koristi. Dirka je promocija industrije iz tujih držav, od nje bi imeli korist drugi. Kdor želi resnično prispevati h kakovosti portoroškega turizma, bo organiziral okolju in ljudem na oddihu prijazne športne prireditve, denimo jadralno ali veslaško regato, plavanje, potapljanje ali skoke v vodo, lahko tudi ples na vodi. Še mnogo je drugih, okolju in ljudem na oddihu prijaznih športov in razvedril. Predstavnik prometnega ministrstva se čudi odločnemu NE Portorožanov. Saj se ne bo poznalo, ko pa imate že toliko hrupa, umazanije in prometa, je skušal zamajati predsednico sveta KS. Tudi predstavnik Hotelov Bernardin je prepričan, da je dirka edinstvena priložnost za Portorož, dobra promocija, hoteli bi bili polni (dirka naj bi bila poleti!), po vsem svetu bi ljubitelji hitrih čolnov na televizijskih zaslonih videli naše kraje! A le zakaj bi se kitili s tujim perjem (britansko-avstrijska industrija), če je naše bolj sijoče? Si predstavljate, da bi Salzburg stavil na nek tak enkratni dogodek, ki privabi evforično množico ljudi, kot so razvajeni sinovi šejkov, lastnikov naftnih vrelcev, in drugi razvajeni bogataši? Prišli bi enkrat in nikoli več. Salzburgu ni potrebna nobena dirka. Imajo Mozarta in ga znajo tržiti. Mozart je večna in najboljša promocija, ki privabi najboljše goste. Mi imamo Tartinija, soline in Piran, to je naše perje. To moramo tržiti! Kaj pa, če bi Potorož zaradi čolnarske dirke izgubil status zdraviliškega kraja? Nada Kozina
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=2906
Vodna formula 1 v Piranskem zalivu!?
Novica, ki so jo na naši kratki morski obali in v Piranskem zalivu ljudje in nekateri pristojni premlevali že nekaj časa, je prejšnji teden na navtičnem velesejmu v Düsseldorfu dobila uradno potrdilo; v programu spektakularnih dirk vodne formule 1 za leto 2006 je tudi (jasno, premierno) Velika nagrada Portoroža. Na morskem salonu v Dusseldorfu, ki ga je videlo skoraj 300.000 ljudi, je bila Slovenija sicer v naslovni vlogi predvsem zaradi priznanj za najboljši evropski jadrnici leta (Seawayjeva Shipman 63 v konkurenci jadrnic daljših od 14 metrov in Elanova 344 Impresiona v razredu do 10 metrov dolgih jadrnic), brez medijskega odmeva pa ni minila niti uradna razglasitev letošnjega tekmovanja koledarja vodne formule 1, kakor tudi pravijo super hitrim spektaklom Powerboat Class 1, ki smo jih v preteklosti videli nam najbližje v Trstu. Uradno sprejeti in oznanjeni koledar IOTA (International offshore Team Association), mednarodne zveze svetovne vodne formule 1, ki jo vodi arabski šejk Hasan Bin Jabor Al.Thani, odstira za Slovenijo in njeno obalo zanimivo novico, da bosta Portorož in Piranski zaliv od 1. do 3. septembra gostila eno izmed 10 letošnjih dirk. Zadnjo izmed šestih dirk, ki bodo na evropskih morjih. Po uvodnih dirkah aprila v Dohi v Katarju, sledijo v Evropi dirke v Španiji, Cannesu v Franciji, v ruskem letovišču Soči v Črnem morju, velika nagrada Arendala na Norvešem, dirka v Plymouthu v Angliji, nakar b o (ali naj bi bil, saj je v zvezi z dirko pri nas odprtih še nemalo vprašanj) prišel na vrsto naš Portorož, kjer bo šlo zares 3. septembra. Po neuradnem in uradnem treningu v dveh dneh prej. S štartno in ciljno linijo pred Bernardinom in od tam mimo Pirana na odprto morje speljano dirkalno morsko traso. Za pravokotnik s 4 in dober kilometer dolgima stranicama naj bi šlo, med kako uro dolgo dirko, skupaj dolgo blizu 200 morskih kilometrov, pa ga bodo udeleženci (lani, ko je norveški bolid Spirit of Norway s posadko Bard Eker in Steve Curtis naslov svetovnih prvakov osvojil še četrto leto zapored, je dirkalo 11 morskih izstrelkov) seveda predivjali po večkrat. Po zgodovinsko prvi dirki v Piranskem zalivu se bo flota kakih 14 metrov dolgih in nepolnih 5 ton težkih morskih raket (resničnih dvotrupnih bolidov iz kompozitnih materialov, opremljenih z motorjema s po 850 hp, sposobnih po morju divjati s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro) preselila na zadnji dirki v Arabske Emirate in Dubai, kjer dirke vodne formule 1 zadnja leta praviloma vselej končajo. V administrativnem in drugih pogledih v Sloveniji in na obali še zdaleč ne vsem požegnani elitni motonavtični spektakel pri nas žene mag. Danilo Marin iz Boštanja, pooblaščenec avstrijske tvrdke Impact iz okolice Salzburga, ki je od IOTA odkupilo 5-letno koncesijo za organiziranje dirk vodne formule 1 v tem našem delu Evrope. Danilo Marin, s katerim smo se v četrtek pogovarjali v Ljubljani, je o ptimist in prepričan, da bodo preskočili vse administrativne ovire, ki bi ambiciozni projekt (na sobotnem uradnem treningu in na nedeljski dirki pričakuje do 40.000 gledalcev, kar je bržkone presmela napoved) lahko poslale na čeri. Portoroško turistično gospodarstvo je Portorški Veliki nagradi v vodni formuli 1 naklonjeno, prav tako piranska županja Vojka Štular, v Marini Portorož, kjer bi bili (na suhem) dirkalni boksi, računajo (če seveda pridejo skupaj) na dobiček, v portoroški krajevni skupnosti pa dirki nasprotuje (in to z vsemi štirimi) le predsednica. Zaradi ribolovnega rezervata smo dirkalno polje preselili do Bernardina in proti izhodu iz Piranskega zaliva, zaradi ptic, ki gnezdijo v Seči in Sečoveljskih solinah, pa smo se odrekli junijskemu datumu, ki je za dirko v Piranskem zalivu najprej predviden, pravi Danilo Marin, ki si je v ministrstvih za kmetijstvo in za okolje in prostor že zagotovil pozitivni mnenji. Manjkata najpomembnejša uradna žegna; dovoljenji ministrstva za promet in zveze (torej tudi za morje) in Uprave RS za pomorstvo, ki čakata na celovit načrt varovanja dirke na morju in na kopnem. Načrt varovanja, ki za tako dirko seveda ni noben mačji kašelj, bo nared (v sodelovanju z Luškom kapetanijo) do konca marca, nakar bomo imeli v rokah vse potrebno, da nam oblasti prižgejo zeleno luč, je prepričan Danilo Marin.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=3448
Morska formula 1 v Piranu-očitno-res bo!
Tako; temperature postajajo pasje, ljudje odhajamo na dopuste, slovenska Obala in prebivalci piranske občine pa bodo v naslednjih dneh tudi uradno izvedeli, da zgodovinska premiera morske formnule 1 na zunanjem (zahodnem in odprtem) delu Piranskega zaliva od 1. do 3. septembra letos nepreklicno bo! Ha, zakaj pa je ne bi bilo, navsezadnje gre za spektakuarno hitri (najhitrejši, če smo natančni) motonavtični dogodek, ki bo še ne (povsem) slovenski Piranski zaliv, Portorož in Piran le še dodatno "privezoval" na svetovni zemljevid in-kar ni nepomembno-od 1. do 3. septembra naj bi se zaradi 8. izmed letos 10. dirk za svetovno prvenstvo v razreda Class 1 Powerboat Championship od Bernardina do piranske Punte (in na spremlčjevalnih plovih ob robu dirkalnega prizorišča) dnevno zbralo po 15 do 25 tisoč gledalcev, ki bodo na severni obali Piranskega zaliva zanesljivo pustili tudi nekaj cvenka. V pogovoru s Simonom Šimatom, v organizacijskem komiteju Class 1 Slovenija je odgovoren za stike z javnostmi, smo slišali, da so si organizatorji (zdaj nastopajo že tudi z internetnim naslovom www.clas1-slo.com) pridobili vse potrebne blagosle lokalne upravne enote, projekt postavitve "dirkalnega kroga" in njegovo zavarovanje sta prejela laskave ocene mednarodne moto navtične organizacije UIM, ki dirke za naslov svetovnega prvaka v morski (vodni) formuli 1 organizira. Za prebivalce Pirana in Portoroža bo nedvomno razveseljiva novica, da za med tridnevim dogajanjem na morju (1. in 2. september sta dneva z a trening, tretji dan je na vrsti dirka), da na območju ne bo nobenih cestnih zapor ali posebnega prometnega režima. Prostor s tribunami za gledalce bo ograjen, dostop do njega pa posebej označen, domačini pa bodo nad super hitrim spektaklom na morju seve gledali brezplačno. Ker je letošnje svetovno prv enstvo v vodni formuli 1 že steklo, je dobro vedeti, da so po treh uvodnih dirkah (prvi sta bili v katarski prestolnici Dohi, tretja pa nedavno na nemirnem morju pred Garrucho v Španiji) ponovno v vodstvu Norvežani in njihov morski bolid Norveški Duh (Spirit of Norway) s posadko Bjorn Rune Gjeslten in Steve Curtis (dobila sta prvo in tretjo dirko, v drugi pa sta bila druga) pred parom katarskih morskih raket Quatar 96 in Quatar 95. In še; premierna septmebrska dirka vodne formule 1 na slovenskem morju bo zadnja izmed preizkuše nj na evropskih morjih in se bo konkurenca (letos je v njej 10 14 metrskih dvotrup nih morskih bolidov) iz Portoroža selila v Arabske Emirate in Duvai, kjer bo z zadnjima dirkama tekmovalne sezone 2006 konec. Portorož in Piranski zaliv bosta med 31. avgustom in 3. septembrom 2006 v sklopu desetih tekmovanj Class 1 World Powerboat Championship v osmih državah po vsem svetu, prvič gostil eno izmed najbolje gledanih tekmovanj motornih vozil na svetu dirko najhitrejših čolnov na svetu - Slovenian Class 1 World Powerboat Grand Prix.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=4379
Jutri trening, v petek zares
Po torku in sredi, ko so v Marini Portorož do teme na suhem opremljali vseh pet regatnih bolidov RC 44 in današnjih registraciji in tehtanju posadk in uradnem treningu na morju, bo šlo od petka dopoldne v Piranskem zalivu jadralsko tekmovalno krvavo zares; premierni Portorož Cup 2006 Match Race, dvodnevna flotna regata z vmesnim regatnih dvobojev na morskem bojnem polju v obliki palice, bo sklepni, a kakovostno najpomembnejši jadralski dogodek iztekajoče se regatne sezone na slovenskem morju. Portorož Cup 2006 Match Race - njegov častni pokrovitelj je predsednik vlade Janez Janša - je uradno šele druga regata v novoustanovljenem jadralskem razredu RC 44 v zgodovini (premiera, regata Alfa Spider Match Cup je bila v dneh pred Barcolano v Trstu), od petka do sobote pa bodo slovenski ljubitelji jadranja v Piranskem zalivu videli vrhunsko predstavo v živo z legendarnim Novozelandcem Russlom Couttsom v vlogi prvega favorita. Za povrh je prišel najboljši svetovni jadralec zadnjih 15 let in 3-kratni zaporedni zmagovalec zadnjih treh America's Cup , od januarja tudi častni član Jahtnega kluba Portorož, v Portorož nabrušen (da ne zapišem jezen) zaradi milo rečeno sumljivega razpleta sobotno-nedeljskega biogradskega eksihibicijskega jadralskega dvoboja s hrvaško posadko in jadrnico Cro-A-Sail, ki si je s pomočjo hrvaški jadralski stvari naklonjenih sodnikov malo po svoje razlagala pravila igre v jadralskih dvobojih in zato v Biogradu že dva dni proslavlja Couttsov jadralski skalp. V Biogradu, kjer je Couttsova posadka (v njej sta tudi Slovenca Tomaž Čopi in jadrničin soprojektant Andrej Jusitn) s soboto dobila vse tri dvoboje s hrvaško posadko krmarja Tomislava Bašića, v nedeljo pa potem še naslednjega in v skupnem seštevku povedla s 4-0, so naslednji trije obračuni po dramatičnih vložkih pripadli Hrvatom, ki so (zmagi v zadnjih dveh dvobojih po njihovo šteli po dve točki) nato začeli gromko proslavljati zmago nad posadko novozelandskega velemojstra. Hrvate čaka maščevanje in kazen v Piranskem zalivu, je bilo v sredo popoldne slišati iz Couttsovega tabora v Marini Portorož. Na premiernem Portorož Cup 2006 Match Race se bodo v najmanj 6 flotnih regatah in dnevu jadralskih dvobojev s floto petih 13,35 metra dolgi Coutts-Justinovih regatnikov razreda RC 44 merile sedemčlanske posadke Team Russell Couts, Cro-A Sail, japonskega konzorcija Beecom in italijanski zasedbi Mascalzone Latino in Punto Scotta. Organizatorji-Jahtni klub Portorož-so poskrbeli tudi za gledalce in navijače posameznih jadralskih taborov, saj jih bo 36-metrska turistična motorna barka Burja iz Marine Portorož ob 10, 30 vsakodnevno (brezplačno!) vozila na regatno polje v Piranskem zalivu.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=5127
270 km/h
Po petkovem in sobotnem uradnem treningu bomo Slovenci na zunanjem robu Piranskega zaliva prvič gostili dirko vodne formule 1 za Veliko nagrado Slovenije-Po zdajšnjem razmerju sil v spektakularno hitrem motonavtičnem razredu Class1 bo za vikend Piranski zaliv norveški ali arabski-Ker so naslednjo dirko v Cannesu odpovedali, bo na nedeljskem motonavtičem spektaklu v Portorožu, 6. izmed letošnjih 8 dirk za naslov svetovnega prvaka, padla odločitev o letošnjem evropskem prvaku- Ker je po prevračanju na prejšnji dirki v angleškem Plymouthu angleški morski bolid King of Shahes prava razbitina, bo v Piranskem zalivu dirkali 9 dvotrupnih bolidov, ki v vremensko optimalnih razmerah norijo s hitrostjo čez 270 kilometrov na uro! Zgodovinsko prva Velika nagrada Slovenije v spektakularnem in najhitrejšem motonavtičnem tekmovalnem razredu Class 1 v nedeljo seveda bo (v petek bo od 14. do 16. ure na vrsti uradni trening, v soboto pa se ob 14,30 pričnejo 75-minutne morske bitke za najboljša štartna mesta na nedeljskem Slovenia Grand Prix Class 1), saj je uspelo organizatorjem poskrbeti za vse, kar je za logistično izjemno zahtevno dirko vodne formule 1 potrebno postoriti. Dober teden pred zgodovinsko prvo slovensko dirko v elitnem motonavtičnem razredu Class 1 je postalo tudi jasno, da se bo z nepričakovano odpovedjo Cannesa na Azurni obali (tam je imela biti naslednja in zadnja izmed načrtovanih petih dirk na evropskih morjih) prav pri nas zaokrožil ciklus štirih dirk (pred Portorožem so bile letos že dirke v Garruschi v Španiji, Arendalu na Norveškem in Plymouthu v Angliji, pred tem pa uvodni dirki v Katarju in Dubaiu, kjer se bo s sklepnima preizkušnjami letošnje svetovno prvenstvo tudi končalo) za naslov evropskega prvaka. V petek, soboto in nedeljo bo v Piranskem zalivu (od Bernardina do Piranske Punte in še dobro miljo ven na morje) in na slovenski obali gneča, za katero so organizatorji prve Velike nagrade Slovenije v najhitrejšem motonavtičnem tekmovalnem razredu Class 1 na portoroškem letališči pripravili kar 7500 parkirnih mest in od koder bodo na prizorišče velikega in divje hitrega spektakla na vodi gledalce vozili posebni avtobusu. Ker se bo 9 morskih bolidov z gorivom oskrbovalo na morski črpalki v Piranu (seveda v piranski mandrač ne bodo priglisirali, ampak jih bodo privlekli z ugasnjenima motorjema), bodo za vikend imeli kaj videti tudi vsi, ki si potem petkovega uradnega treninga, sobotne 75-minutne preizkušnja za najboljše štartne pozicije in samega nedeljske dirke ne bodo ogledali z najboljših mest in za ogled najprimernejšh položajev. Vstopnice za ogled dirke s posebej zanjo pripravljenih tribun na obali namreč niso ravno poceni. Ogled petkovega treninga bo brezplačno, za soboto in nedeljo pa bo treba za posamično vstopnico odšteti 8700 tolarjev, vstopnica za oba dneva pa bo stala 15 300 tolarjev! Čeprav minuli vikend tega v Portorožu in v Piranu še ni bilo čutiti, so organizatorji-ti računajo tudi na italijanske, hrvaške in avstrijske gledalce-prepričani, da se bo gledalcev v soboto in še posebej v nedeljo kar trlo. Čeprav je bila na petkovi novinarski konferenci v ekskluzivnem portoroškem plažnem lokalu Ayala prva ploha ob 18. uri celo bolj točna kot novinarji iz notranjosti Slovenije (ko se je tri ure pozneje ulilo kot iz škafa, pa je bilo dotlej res imenitno vzdušje pošteno namočeno…), so bili organizatorji (vajeti imata v rokah Avstrijec Rüdiger Keferboeck in naš Danilo Marin) z vzdušjem in zanimanjem za nedeljski spektakel zadovoljni, marketinško-piarovski alfa in omega vsakoletnega celotnega dogajanja v vodni formuli 1 Anglež Nigel Quilter pa je zbil nekaj šal na račun angleškega vremena, ki jih je pričakalo v Sloveniji. Anglež Quilter in Iris Mulej, za tekoče lepotno leto najlepša med slovenskimi ženskimi cvetovi, sta potem za naslednji vikend naročila sončno, toplo in ne preveč vetrovno vreme. Od 13 do 14,5 metra dolgi dvotrupni morski bolidi, težki do 5 ton in opremljeni s po dvema motorjema s po največ 950 KM, so namreč noro hitre vodne zverine, ki jih lahko v premočnem vetru in na preveč vzvalovanem morju tudi vzletijo in ob zračnih prevračanjih (redkih, a se dogajajo) pri hitrostih več kot 250 km/h gledalcem jemljejo sapo. Vnaprejšnjega odgovora na vprašanje, kdo bo zmagovalec prve Velike nagrade Slovenije v Piranksem zalivu, seveda ni, saj je favoritov več. Več pa je bilo tudi različnih zmagovalcev na petih dosedanjih letošnjhi dirkah v Dohi, Dubaju, Garrusci, Arendalu in Plymouthu. V Plymouthu je zmagala 2-članska posadka dubajskega bolida Victory 77 (Dubaj in Katar sta v konkurenci s po dvema bolidoma), v Arendalu je slavil norveški dvotrupec Jotun, v Garruchi v Španiji, kjer je imela flota desetih čolnov (v Plymouthu hudo poškodovanega angleškega King of Shaves v Portorožu ne bo v konkurenci) pa v vremensko skorajda že ektremnih razmerah z bolidom Spirit of Norway slavila Norvežan Bjorn Rune Gjelsten (pilot) in Anglež Steve Curtis (navigator), ki po 5. izmed skupno 8. letošnjih dirk vodita v skupni razvrstitvi točkovanja za naslov svetovnega prvaka. Bolid Spirit of Norway ima zadnja štiri leta svetovno prvenstvo v Class 1 takorekoč v zakupu in letos juriša na peti zaporedni svetovni naslov. Pred nedeljskim portoroškim spektaklom je na čelu Spirit of Norway z 72 točkami, dubajski Victory 77 jih ima na drugem mestu 62, norveški bolid Jotun je z 59 točkami tretji, v igri za letošnji svetovni vrh pa sta še vedno tudi katarska bolida Quatar 95 in Quatar 96, ki sta s 55. in 51. točkami na 4. in 5. mestu trenutne skupne razvrstitve. Kdo bo letošnji evropski prvak? Za razliko od skupne razvrstitve po 5. dirkah za svetovno prvenstvo, kjer je na čelu norveški Spirit of Norway pred dubajskim Victory 77 in norveškim Jotunom, je razvrstitev v točkovanju za naslov evropskega prvaka po treh evropskih dirkah v Garrusci, Arendalu in Plymouthu in pred velikim finalom v našem Piranskem zalivu precej drugačna. V Portorožu bo s prve pozicije (45 točk ima na računu) štartal bolid Victory 77 s posadko Mohaed Al Mari-Jea Marie Sanchez, na drugem mestu je z le točko manj (44 točk ima) norveški Jotun, tretji pa Spoirit of Norway z 42 točkami. Ker je gneča na prvih treh pozicijah res velika, trije bolidi pa po točkah takorekoč skupaj), si naslov letošnjega evropskega prvaka lahko v Piranskem zalivu pridirka lahko vsak izmed njih. Povejmo; zmagovalcu gre za zmago 20 točk, drugouvrščenemu 15 točk, tretjeuvrščenemu 12 tolčk, četrtemu 9 točk, petemu 7 točk itd.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=4731
http://slovensko-morje.net/?page=events&event_id=1499
Dvojna smrt pred Dubajem
Se kdo sploh še spomni slovenske premierne dirke vodne formule 1 septembra leta 2006 v Piranskem zalivu, ki je šla v zgodovino, kot finančni fijasko avstrijsko-slovenskih organizatorjev, ker si je kakih 60.000 gledalcev hiter in hrupen in tudi življensko nevaren morski spektakel ogledalo brezplačno? – S pogrebom Pirana kot organizatorja tovrstnega milijonarskega športnega veselja na vodi, pa dirk in svetovnega prvenstva v elitnem motonavtičnem razredu Class 1 seveda ni bilo konec – Letošnja sezona bi se morala s sklepnim obračunom za naslov svetovnega prvaka med arabskima bolidoma Fazza 3 in Victory 1 minuli vikend končati v Dubaju, a je bilo za letos vsega predčasno konec že v petek, ko sta po prevračanju pri hitrosti s 180 km/h v strti kapsuli Victory 1 umrla 34-letni pilot Mohamed Al Meairi in njegov 48-letni pomočnik in navigator Francoz Jean marc Sanchez. Po popolnem finačnem fijasku slovenske premire v ciklusu dirk za naslov svetovnega prvaka v elitnem in najhitrejšem motonavtičnem razredu Class 1v Piranskem zalivu leta 2006 (avstrijsko-slovenski organizatorji, Klaus Stelzig, Rüdiger Keferböck in Danilo Marin, nekdanji predsednik uprave Palome na Sladkem vrhu in član Nove Slovenije, so imeli po lastnem priznanju z dir ko 583.000 evrov izgube) smo Slovenci verjetno ža kar malo pozabili, na to ekstremno hitro, hrupno in tudi nevarno športno veselje arabskih šejkov min prince in italijanskih, norveških, angleških in francoskih milijonarjev. Čeprav se je slovenska zgodba v vodni formuli 1 izpela že s premiero (nekaj njenih dolgov naj ne bi bilo še plačanih!), se dirke in vsakoletna svetovna, evropska in azijska prvenstva v vodni fo rmuli 1 seveda nadaljujejo tudi brez Slovenije kot organizatorke in slovenskega morja kot prizorišča teh hirostnih vodnih spektalov, v katerih imajo od leta 2007 glavno besedo Arabci in njihova tekmovalna moštva Victory, Qatar in (od letos) Fazza. Minuli vikend (sklepni dirki sezone 2009 bi morali biti v petek in soboto v Dubaju, pred zadnjima obračunoma pa sta v bitki za naslov svetovnega prvaka ostala le še vodna boli da Fazza 3 (133 točk) in Victory 1(125 točk), čolna dubajskega moštva Victory) se je končal s tragedijo, ki spominja na čase iz 90 let prejšnjega stoletja, ko so bile nesreče in žrtve na dirkah vodne formule 1 še pogoste. V petek sta v 5 krogu prve, potem prekinjene in nato skupaj s sobotno 2 dirko odpovedanega dramatičega finala tekmovalne sezone 2009 pred več kot 100.000 gledalci na tribunah na obali Jumeirah Beach po strašnem prevrač anju z 12,67 metra dolgim in 4800 kilogramov težkim vodnim bolidom Victory 1, opremljenim z dvema motorjema s po 90 KM umrla oba člana posadke. V 5 krogu dirke pred Dubajem je bolid Victory 1 (v trenutku nesreče je bil za Fazza 3 in norveškim Welmaxom na tretjem mestu) pri hitrosti okoli 180 km/h v vetrovnem vremenu zadel v večji morski val, se dvignil 10 do 15 metrov nad vodo, v zraku naredil salto, treščil na va lo in končal z dnom proti nebu. Ker dirke niso takoj prekinili, so bili reševalci z motpornimi čolni, helikopterji in potapljači pri prevrnjenem čolnu šele po 9 minutah in za reševanje v strti pilotski kapsuli pod vodo ujetega pilota Mohameda Al Mehairija in njegovega 48-letnega kopilota in navigatorja Francoza Jeana Marca Sacheza porabili še najmanj 10 minut dodatnega dragocenega časa. Kakih 20 minut po nesreči pred utišanimi polnimi tribiunami na Jumeirah Beach so Al Mehairija (dubajski pilot je umrl ob koncu svoje prve tekmovalne sezone, v kateri je zmagal na 2 izmed 5 dotlej odvoženih dirk) in Sancheza s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, 3 ure pozneje pa oznanili, da nesreče nista preživela. V soboto so imeli na morju pred Dubajem komemoracijo; flota 10 izmed 11 čolnov udeležencev ciklusa dirk letošnjega svetovnega prvenstva je iz luksuzne marine Sea Dubaj počasi izplula na kraj petkove nasreče, kjer so potem kolegi pokojnih članov posadke Victory 1 v morje odvrgli svoje čelade z venci, od dan prej preminulega mpoža pa se je z vencem in solzami na morju pred plažo Jumeirah Beach poslovila 44-letna vdova Sarah Sanchez, ki je moža (Jean Marc Sanchez je v vodni formili 1 dirkal od leta 1994) spremljala na vseh dirkah po Evropi in Aziji.
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_id=11027
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5897
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5898
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5899
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5900
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5901
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5903
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5904
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5905
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=5906
KEY WEST - FLORIDA
Dva dirkača supergliserjev sta preminula na svetovnem prvenstvu v Key Westu na Floridi, kadar se jim je prevrnil gliser. Big Thunder Marine gliser z močjo motorja 1200 konjev se je pri polni hitrosti zarotiral, zletel v zrak ter z vso silo udaril v morsko površino. Moč udarca ter visoka hitrost okoli 210 km/h sta prepolovila gliser. Oba dirkača sta bila še živa, ko je prišla medicinska pomoč in sta preminula na poto do bolnišnice. Po tej tragediji je bila dirka prekinjena.
http://www.jutarnji.hr/tragedija-na-utrci-key-west-na-floridi--poginula-dvojica-pilota--superglisera-/986375/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/tragedija-na-utrci-key-west-na-floridi--poginula-dvojica-pilota--superglisera-/986375/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/tragedija-na-utrci-key-west-na-floridi--poginula-dvojica-pilota--superglisera-/986375/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/tragedija-na-utrci-key-west-na-floridi--poginula-dvojica-pilota--superglisera-/986375/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/tragedija-na-utrci-key-west-na-floridi--poginula-dvojica-pilota--superglisera-/986375/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/tragedija-na-utrci-key-west-na-floridi--poginula-dvojica-pilota--superglisera-/986375/?secId=79&foto=6
Nazadnje urejal/a zoran13 23 Mar 2018 19:42; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 20:21 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Pon Jan 18, 2010 9:26 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.,Portorož
CIPLJI
/13/...vsakoletni ulov cipljev je postal kot nacionalni praznik, saj ribičem, ki so še ostali ponuja kos kruha, nam pa poceni in okusne ribe:
Skupina 30 ribičev se bo danes podala na lov cipljev
Obeta se torej prava »cipljada«, napovedujejo obalni ribiči Iz piranske občinske uprave so pravkar sporočili, da se bo danes po 18. uri skupina 30 ribičev iz vseh treh obalnih občin, podala na lov jate cipljev v Portoroškem zalivu. Jato so že opazili, zato upajo, da bo poskus uspešen. Če se bo napoved uresničila, bodo ulov na pobudo krajevne skupnosti Portorož letos ponovno raztovarjali na glavnem portoroškem pomolu. Tukaj jih bo mogoče jutri po 8. uri zjutraj tudi kupiti (predvidoma po 5€ za kilogram). Po 10. uri pa jih bo mogoče pečene na portoroškem pomolu tudi poskusiti, saj jih nameravajo peči na dveh barkah. Krajevna skupnost Portorož čim večje število ljudi vabi na portoroški pomol.
http://www.primorska.info/novice/6759/skupina_30_ribicev_se_bo_danes_podala_na_lov_cipljev
INCIDENT
Lov na ciplje se je začel z incidentom (dopolnjeno s podatki o ulovu) Zavrelo še pred izhodom na morje Vremenske okoliščine, nizka temperatura morja in jata cipljev, ki so jo ribiči že zagledali, so napovedovali uspešen ulov cipljev, na katerega se je pred nekaj urami napotilo približno 30 ribičev iz treh obalnih občin. A vendarle se je tik pred izhodom na morje zgodil incident, ki je kulminiral s posredovanjem policistov. Vidno razočaran Zdravko Novogradec, predsednik združenja poklicnih ribičev, je s spremstsvom policistov odšel na zdravniški pregled v zdravstveni dom v Lucijo. Kaj bo temu sledilo, ne ve niti sam. "Prvič se mi je zgodilo kaj takega, čeprav je slika vsako leto podobna, prej ali slej je do incidenta očitno moralo priti", nam je pred lucijskim zdravstvenim domom povedal Novogradec, ki je pojasnil, da se je drugi ribič prav tako znašel v zdravniški oskrbi, najverjetneje zaradi poškodovane ličnice. Kako je prišlo do neljubega incidenta, v zmedi še sam ne ve razložiti, "eden od ribičev je bil agresiven, ker se ni sprijaznil s tem, da ne izpolnjuje pogojev za lov na ciplje. Sam sem kot vodja izlova dolžan zagotoviti pravilen potek izlova v skladu s sprejetimi dogovori". Predsednik združenja poklicnih ribičev in vodja izlova zimskih jat cipljev z dolgim stažem Novogradec je mnenja, da bo moralo ministstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, določiti natančnejša pravila glede skupinskih izlovov, predvsem pa prevzeti nase organizacijske dolžnosti. Kot je razložil Novogradec, se vsako leto pojavi določena skupina ribičev, zlasti takih, ki pregloboko pogledajo v kozarec, ki ni zadovoljna nad delom vodje izlova, in naj bi s silo poskušali sodelovati v skupinskem izlovu. Novogradčeve napovedi o današnjem izlovu niso najbolj pozitivne, meni, da so zaradi incidenta zgubili predragocen čas. Iskanje jate cipljev je kljub sonarju, ki jim je v pomoč, kot iskanje "igle v seniku", je razložil Novogradec in izpostavil, da je veliko odvisno tudi od sreče. V primeru, da jate cipljev ne bodo ujeli v današnji noči, bodo vztrajali v naslednjih dneh, preden se temperatura morja prične spet višati. Iz piranske občinske uprave so danes sporočili, da bodo ribiči v primeru uspešnega ulova, v torek ob 8. zjutraj ciplje raztovarjali na glavnem portoroškem pomolu, kjer jih bo možno kupiti po ceni približno 5 evrov. Po 10. uri pa jih bo mogoče pečene na portoroškem pomolu tudi poskusiti, saj jih nameravajo peči na dveh barkah. Več v zgornjem video posnetku. Nočni ulov je bil neuspešen (dodano ob8.30) T noč obalni ribiči niso uspeli zajeti jate cipljev. Po besedah ribiča Alda Žiganteja so jato zasledili, vendar je žal bila na takem mestu, da je ne bi mogli uspešno obkrožiti. Kot so sporočili iz piranske občine, bodo s poskusi nadaljevali, o tem bomo dosledno poročali. Prerivanje brez večjih posledic Kot so davi sporočili iz koprske Policijske uprave, so policisti včeraj posredovali zaradi spora na piranskem pomolu. Prepir je prerasel v prerivanje, med katerim je 61-letni domačin padel na tla in si zlomil ličnico. Preiskovalni sodnik je za oba udeleženca odredil strokovni pregled, saj je eden od njiju dajal znake opitosti. V bolnišnici so ugotovili, da je Pirančan lažje telesno poškodovan.
http://www.primorska.info/novice/6763/lov_na_ciplje_se_je_zacel_z_incidentom_dopolnjeno_s_podatki_o_ulovu
MINUS TEDNA
Zlatko Novogradec, ribič in vodja lova na ciplje. Na začetku tradicionalnega lova se je sprl z vinjenim kolegom in ga tako odrinil, da je padel in si zlomil ličnico. Vzrok prepira so bile mreže. Govori se, da naj bi pri lovu na ciplje uporabljali tudi nedovoljena ribiška orodja in mreže.
NEPOTREBNO
Preden se je skupina 30 ribičev v začetku tedna letos prvič odpravila na ciplje, so se stepli na piranskem glavnem pomolu. Nekateri, ki so ribiškim krogom bližje, so komentirali, da so spor napovedale že govorice, ki jih je bilo slišati iz ribiških vrst, češ da nekateri mlajši kolegi tradicionalni lov na ciplje v bistvu zlorabljajo za lov na bele ribe. Ribiška inšpekcija nam je zatrdila, da nadzoruje zimski izlov cipljev. Poleg izlova cipljev lahko ribiči v skladu z dovoljenjem lovijo tudi druge vrste rib, ki so kot spremljajoče jate. Ribolovna orodja so določena v dovoljenjih, ki so jih prejeli ribiči. Mreže baracude se običajno uporabljajo za izlov spremljajočih jat rib, med katerimi so lahko orade in tudi druge vrste, poudarjajo na inšpekciji. Poleg tega ne držijo niti govorice, da med drstenjem v rezervatu sploh ne bi smeli loviti. Lov v rezervatu se izvaja v skladu z dovoljenjem o izlovu zimskih jat cipljev v ribolovni sezoni 2009/2010, poudarjajo pristojni.
www.zurnal24.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jan 23, 2010 6:03 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 20:27 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Tor Jan 19, 2010 9:22 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.,Portorož
STRUNJANSKE SOLINE
/13/...poleg tistih velikih Sečoveljskih že objavljenih na strani 4, imamo tudi simpatične male Strunjanske, ki so jih decembrske povodnji dodobra poškodovale: 
Ob decembrskem plimovanju v Strunjanskih solinah za 50.000 evrov škode Decembrske padavine, ki se jim je pridružila še visoka plima, so dodobra poškodovale Strunjanske soline. Po besedah direktorja javnega zavoda Krajinski park Strunjan Marka Starmana je škode na solinskih habitatih in nasipih za okrog 50.000 evrov, dodatna škoda pa je nastala tudi na kristalizacijskih poljih soli. O ukrepih za sanacijo škode se je vodstvo javnega zavoda Krajinski park Strunjan v petek pogovarjalo s predstavniki piranske enote Zavoda za varstvo narave, koprskega urada Agencije RS za okolje (Arso) ter s predstavniki ptujskega podjetja VGP Drava, ki je v solinah v času zadnjih poplav izvajalo sanacijska dela. Poplavam v solinah je po Starmanovih besedah deloma botrovalo tudi neustrezno zavarovano odprto gradbišče podjetja VGP Drava, ki je v času zadnjih poplav izvajalo sanacijo škode, ki so jo v Strunjanskih solinah povzročile poplave pred dobrim letom dni. Investitor sanacijskih del je ministrstvo za okolje in prostor. Gradbišče je bilo po Starmanovih navedbah neustrezno pripravljeno za primer narasle meteorne vode, problematično je bilo predvsem zaprtje vodotoka rečice Roja, zaradi česar je soline preplavila sladka voda. Povečano plimovanje je povzročilo še dodatno škodo. Zaradi zaprtja rečice je prišlo tudi do nabiranja mulja na solinskih habitatih, zaradi česar bo po besedah Starmana potrebno urediti poseben zadrževalnik za mulj. Na petkovem sestanku so se dogovorili, da bo VGP Drava pomagala pri odpravi škode, pojasnjuje Starman. Zaprtje rečice je bilo po Starmanovih navedbah napaka izvajalca, kar naj bi priznavali tudi v VGP Drava. Sanacijska dela bodo v prihodnosti potekala na način, ki bo "predvidel vse možne rizike", usklajena pa bodo morala biti tudi s predstavniki Arsa in Sečoveljskih solin. "Podobnih poplav si ne moremo več privoščiti," poudarja Starman. Naslednja visoka voda je namreč po njegovih besedah napovedana še pred februarjem. Z različnimi ukrepi bodo zdaj v solinah poskušali vzpostaviti nadomestne habitate, popraviti pa bo potrebno tudi poškodovane nasipe. Sečoveljskih solin tokratno plimovanje ni prizadelo. Kljub narasli vodi v solinah ni bilo povzročene nobene škode, za kar gre po besedah direktorja Alojza Jurjeca zahvala predvsem dobro izvedenemu sanacijskemu programu, ki so ga v preteklem letu izpeljali s pomočjo države.
http://www.primorska.info/novice/6644/ob_decembrskem_plimovanju_v_strunjanskih_solinah_za_50000_evrov_skode
INFORMACIJSKI CENTER
V Strunjanskih solinah bodo uredili informacijski center V Strunjanskih solinah želijo konec poletja začeti z obnovo dveh dotrajanih solinarskih hiš, ki ju bodo namenili informacijskemu centru za obiskovalce in solinarski dejavnosti Večji del 400.000 evrov vredne investicije bo financiralo ministrstvo za gospodarstvo, je za STA dejal vodja krajinskega parka Strunjanske soline Marko Starman. Zeleno luč za obnovo obeh solinarskih hiš je podal piranski občinski svet, ki je v začetku meseca ugodil predlogu krajinskega parka in potrdil dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za to območje. Do zdaj je bila na območju Strunjanskih solin namreč dopustna le solinarska dejavnost, pojasnjuje Starman. S projektom po Starmanovih besedah uresničujejo že začrtano strategijo, informacijska točka v krajinskem parku je namreč del operativnega programa za Naturo 2000, ki ga je vlada sprejela pred tremi leti. Kot še dodaja, uredba o ustanovitvi krajinskega parka dovoljuje, da se nekatere objekte kljub omejitvam zaradi solinarske dejavnosti nameni predstavitvi parka. Večjo hišo bližje morju bodo po Starmanovih besedah namenili informacijskemu centru za obiskovalce z razstavnim prostorom, sanitarijami za goste in pisarnami, druga zgradba pa bo namenjena solinarski dejavnosti oziroma solinarjem. Dela bodo izvedena tako, da bodo čim manj posegala v okolico, v okviru projekta pa nameravajo za obe hiški urediti tudi čistilno napravo, še pravi Starman. Trenutno je v teku priprava projektne dokumentacije, v kratkem pa bo objavljen tudi prostorski načrt. Končni projekt bo potreboval tudi naravovarstveno in kulturovarstveno soglasje, sicer pa je po projekt Starmanovih besedah usklajen z zavodom za varstvo kulturne dediščine in zavodom za varstvo naravo. V krajinskem parku še čakajo na odgovor ministrstva za gospodarstvo, ki naj bi večji del investicije krilo iz sredstev evropskega kohezijskega sklada, namenjenim turistični infrastrukturi. Ker gre za t.i. neposredno potrjene ukrepe večjih zapletov ne pričakujejo. Ker ne želijo ovirati solinarske dejavnosti, bo obnova predvidoma stekla po zaključeni solinarski sezoni, glede na razpisne pogoje pa naj bi bila končana do konca leta 2011. V krajinskem parku želijo obnovo sicer izpeljati sočasno s sanacijskimi deli, ki v solinah že potekajo. "Smiselno je, da se čim več naredi v kratkem času, ker je na solinah zdaj že gradbišče," pojasnjuje Starman. Prvi del sanacije škode, ki so jo v solinah povzročile poplave izpred dveh let, se po njegovih navedbah pospešeno zaključuje, načrte za zahtevnejši del, ki ga bo potrebno opraviti iz vode, pa še usklajujejo. Sanacija škode, ki jo izvaja VGP Drava, zdaj poteka usklajeno tako s krajinskim parkom kot z zavodom za varstvo narave, še pojasnjuje Starman. Z drugim delom sanacije bodo pričeli konec poletja, v celoti pa bo zaključena v nekaj letih.
http://www.primorska.info/novice/7341/v_strunjanskih_solinah_bodo_uredili_informacijski_center
KRAJINSKI PARK STRUNJAN
Morski del Krajinskega parka Strunjan bodo odslej sistematično opazovali člani društva Morigenos Morje in obalo Krajinskega parka Strunjan bodo spremljali in ugotovitve sistematično beležili člani društva Morigenos. Ti bodo do konca oktobra opravljali pregled stanja na morju in obali Krajinskega parka Strunjan. Tak je rezultat dopoldanskega podpisa pogodbe o sodelovanju s strani direktorja Javnega zavoda Krajinski park Strunjan mag. Marka Starmana in predstavnice društva Morigenos Polone Kotnjek. Pri skrbi za Krajinski park sicer že dve leti prostovoljno pomagajo tudi str unjanski ribiči in Ribiško društvo Solinar. Med naloge upravljavca, Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, spada tudi spremljanje in analiziranje stanja naravnih vrednosti, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Zavod bo brez plovila za opravljanje terenskega dela v morskem delu parka do konca leta 2010, ko ga bodo kupili v okviru projekta Climaparks. Zato mu pri izvajanju varstvenega režima na morskem delu parka že nekaj mesecev prostovoljno pomaga društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev – Morigenos. Z današnjim dnem pa postaja njihovo sodelovanje tudi uradno, to pa prinaša sistematično spremljanje in beleženje stanja na morju. Rezultati bodo osnova za pripravo ukrepov za izboljšanje ugotovljenega stanja. »Letos smo opazili več kršitev varstvenih režimov kot lani. Ljudje v rezervatu polagajo mreže, se zasidrajo, kjer ni dovoljeno, in glisirajo preblizu obale,« povzame najpogostejše kršitve Polona Kotnjek iz društva Morigenos. Do večjega števila kršitev prihaja predvsem zaradi povečanega števila plovil iz Slovenije in Italije ter zaradi neosveščenosti ljudi. Ravno zato bodo člani društva kršiteljem delili brošure o zavarovanih delih slovenskega morja in pravilih vedenja v parku, v primeru hujših kršitev in neupoštevanju opozoril pa bodo o tem obveščali pristojne službe. Beležili bodo tudi prisotnost opaženih živalskih vrst in posebnosti na morskem in obalnem območju parka. »Članom društva Morigenos bomo zagotavljali vse potrebne informacije in jih sproti obveščali o morebitnih opažanjih delfinov, »je povedal direktor za voda mag. Marko Starman in izpostavil, da so jim pri prizadevanjih za pravilno vedenje in upoštevanje varstvenih režimov v naravnem rezervatu že od začetkov v veliko pomoč člani Ribiškega društva Solinar in strunjanski ribiči. Zavod društvu zagotavlja povračilo materialnih stroškov, ki jih imajo ob opravljanju dogovorjenih nalog. V začetku avgusta je pozitivno mnenje na predlagano sodelovanje Javnega zavoda Krajinski park Strunjan in društva Morigenos podal Zavod RS za varstvo narave, o.e. Piran. Krajinski park Strunjan je edino širše zavarovano območje v Sloveniji, katerega del je tudi morje. Znotraj parka so tri ožja zavarovana območja: naravni rezervat Strunjan, naravni rezervat Strunjan – Stjuža in Naravni spomenik pinijev drevored. Na območju celotnega parka se ne sme izvajati dejavnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na naravne vrednote ter ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost parka. Več na www.parkstrunjan.si. Projekt Climaparks se izvaja v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija, 2007 – 2013, združuje pa štiri naravne parke iz Slovenije (Triglavski narodni park, Krajinski park Sečoveljske soline, Park Škocjanske jame, Krajinski park Strunjan) in pet naravnih parkov iz Italije. Predvideni učinek projekta je v dolgoročnem izvajanju monitoringa vplivov podnebnih sprememb na biodiverziteto po enotni metodologiji primerjanja podatkov na lokalnem območju in njihov prenos na regijski nivo. Za izvajanje aktivnosti v Krajinskem parku Strunjan je namenjenih 212.000 €. Z delom sredstev so kupili in postavili vremensko postajo, ki ažurno spremlja in beleži vremenske pojave znotraj parka, konec leta 2010 pa bodo nabavili manjše plovilo za opravljanje terenskega dela v morskem delu parka. Morigenos je društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev. Gre za neodvisno in neprofitno nevladno organizacijo, ki se posveča raziskovanju in zaščiti kitov in delfinov ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 in izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter oh ranitve morskega okolja. Ministrstvo za okolje in prostor je društvu podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu.
* Fotografije:
* Foto 1 in foto 2: Pogodbo o sodelovanju sta podpisala direktor Javnega zavoda Strunjan mag. Marko Starman in predstavnica društva Morigenos Polona Kotnjek.
* Foto 3: Članici društva Morigenos in direktor Javnega zavoda Krajinski park Strunjan v plovilu, s katerim bodo sistematično opazovali morski del parka.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=12008 www.parkstrunjan.si.
LAGUNA STJUŽA
Stjuža je edina morska laguna na slovenski obali. Nekoč je bila odprt zaliv, pred več kot 200 leti pa so med morjem in zalivom zgradili nasip, tako da je danes laguna povezana z morjem le preko kanala. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa - zaprta. Laguna je zelo plitva. Gibanje vode je odvisno od plime in oseke, medtem ko valov in morskih tokov ni. Na Jadranu so lagune najbolj pogoste na zahodni obali in na skrajnem severnem delu Jadranskega morja (Gradež, Marano). Znane so predvsem po številnih vrstah ptic in po gojenju rib. Pestrost življenjskih okolij in vrst zagotavlja hrano in zavetišča tako za ptice kot tudi za ribe. Tudi v Stjuži so nekoč gojili ribe, vendar so ribogojstvo opustili že v tridesetih letih 20.stoletja. Tak način lovljenja rib je danes še poznan v Italiji, kjer ga imenujejo vallicoltura. Stjuža in Strunjanske soline predstavljajo izjemen preplet življenjskih okolij, kakršnega ni nikjer drugje na slovenski obali. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje ter prave in male morske trave. Podvodni travnik je prava zakladnica različnih vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Opazni prebivalci lagune in solin so ptice, ki si hrano, skrivališče ali gnezdišče poiščejo na nasipih in brežinah, med sestoji slanoljubnih rastlin in trstičja. Najbolj pogosti sta mala bela čaplja in siva čaplja. Vallicoltura Ime pove, da gre za gojenje (»coltura«) v dolinah (»valli«) oz. lagunah. Ribjim mladicam, ki se nahajajo v laguni, ribiči s pregradami iz trstičja preprečijo izhod v morje in jih zatem dve do tri leta zadržujejo v laguni. Ko so ribe dovolj velike, odmaknejo pregrade in ribe na izhodu iz lagune polovijo. Za razliko od intenzivnega gojenja v bazenih ali v kletkah na morju, pri opisanem načinu ribam ni potrebno dodajati hrane, saj je te v laguni na pretek. Vir:
www.zrsvn.si
http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=static&item=49&tree_root=1 http://www.parkstrunjan.si/libs/window_opener.php?title=zemljevid&img=
http://www.parkstrunjan.si/sites/parkstrunjan_si/silos//f59e1eeb38e83aecdcc87b4042fbc2f1
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Avg 24, 2010 5:32 pm; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 20:34 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Ned Feb 14, 2010 7:44 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
ORGANIZMI
/13/...nadvse dobrodošla dejavnost mladih raziskovalcev, saj lahko te morske organizme sicer opazujemo samo še v novoobnovljenem akvariju v Piranu in v kakšnjih poljudnih oddajah o morju na Discoveryu:
Koprski dijaki raziskovali rast organizmov v morju Dijaki koprske Gimnazije so predstavili rezultate enoletnega raziskovalnega dela Dijaki Gimnazije Koper v starosti od 15 - 18 let, so predstavili rezultate raziskovalnega projekta »Rast organizmov in obraščanje v slovenskem morju«.
Raziskovalno skupino so vodili mentorji Barbara Dobrila, mag. Claudio Battelli, Marko Munih in Suzana Čuš. Osrednja cilja projekta »Rast organizmov in obraščanje v slovenskem morju« sta bila pridobitev aplikativnih rezultatov in uvajanje mladih v raziskovalno delo. Projekt je bil zasnovan kot dolgoročno interdisciplinarno raziskovalno delo, raziskovalna naloga pa je potekala v okviru programa Promocije znanosti, ki ga sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, program pa je izvajalo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Koper, v sodelovanju z Gimnazijo Koper. Rast organizmov v slovenskem morju je interdisciplinarni raziskovalni projekt, ki povezuje različna področja znanosti in tehnologije. Vse analize so bile opravljene na Gimnaziji Koper in Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ploščice pa so bile potopljene na obeh straneh pomola v koprskem mandraču. Raziskovanje je potekalo eno leto, in sicer od novembra 2008 do novembra 2009. Zaradi različnih interesnih področij raziskovanja, sta se formirali 2 skupini- biološka in kemijska. Kemijska skupina se je osredotočila na meritve fizikalno- kemijskih lastnosti morja. Poročilo biološke skupine predstavlja temo raziskovanja, metode dela ter rezultate in njihovo ujemanje z začetnimi hipotezami. Dijaki so za obdobje približno enega leta, v morje potopili ploščice, na katere so se pritrdili različni morski organizmi. Skozi eksperimentiranje, so ugotavljali ali so zastavljene hipoteze tudi pravilne. Na tak način so prišli do rezultata, da se največja masa pritrjenih organizmog zgodi jeseni; da se masa živali sčasoma veča; do poletja je masa organizmov opazno večja na predelih ploščic, ki niso bili premazani z antivegetativno barvo. Kasneje je postala razlika v masi vse bolj zabrisana. Po prvih dveh mesecih se je razlika v vrstni sestavi pritrjenih organizmov na predelu brez premaza in tistemu s premazom, izbrisala. Izjema so meseci april, maj in junij, ko so na ploščicah opazili le sluz. Nazadnje so mladi raziskovalci ugotovili, da je masa alg pritrjenih na legi ploščice, ki je bila izpostavljena soncu, večja od mase alg pritrjenih na osojni strani.
http://www.primorska.info/novice/7103/koprski_dijaki_raziskovali_rast_organizmov_v_morju |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 20:37 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Tor Feb 16, 2010 12:16 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o., Portorož
OTOK WHY
/13/...ob ponovno oživljenih razpravah o graditvi otoka ob Izoli ali pri Kopru, nekateri milijarderjem ponujajo drugačno rešitev:
Nomadski otok za milijarderje Jahta WHY - Wally Hermès Yacht, ki sta jo razvila italijanska ladjedelnica Wally in francosko podjetje Hermes, združuje prednosti ozoka in jahte. Trup ladje se zgleduje po trikotni obliki norveških ladij za polaganje kablov, ki slovijo po stabilnosti. Dimenzije (58m x 38m) niso ravno tipične za svet jaht, vendar 12 potnikom omogočajo okoli 3400m2 uporabne površine v treh nadstropjih. Takšnega udobja si seveda ni mogoče zamisliti brez opreme, združljive s trajnostnim razvojem. Na jahti je tako za 900m2 fotonapetostnih celic, ki napajajo prezračevalne oziroma klimatske naprave in skrbijo za ogrevanje ladje. Pogon lahko podprejo z zmajem (Sky Sails), ki ga upravlja računalnik, uporabiti pa je mogoče celo jadra ali gorivne celice.
http://www.tzs.si/eknjigarna/default.php?cPath=24
http://www.mojportal.ba/novost/19959/super-jahta-najnovije-dostignuce-luksuza-i-tehnologije#
http://www.mojportal.ba/gallery/foto/112009/jahtywhy/why-yacht10.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=Vt6Ok3pVy1E&feature=player_embedded# |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 20:45 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Ned Feb 28, 2010 9:39 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.. Portorož
PRAZNIČNA SLIKA 2
/13/...že na strani 3 je objavljeno nekaj misli ob 7.marcu - DNEVU SLOVENSKEGA POMORSTVA, ki bo letos še posebej slovesen, saj bo v organizaciji Pomorskega muzeja ˝Sergej Mašera˝ Piran in Uprave Republike Slovenje za Pomorstvo, organiziran pogovor pod naslovom:
ZA KANČEK MORJA
Odnos Slovencev do morja skozi preteklost v četrtek, 4.marca 2010, ob 11.uri v Gledališču Koper Sodelovali bodo:
* Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije
* Bruno Korelič, nekdanji direktor Luke Koper
* Jože Utenkar, nekdanji tehnični direktor Splošne Plovbe Portorož
* Giorgio Robarič, predsednik Združenja poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu RS
* Jože Pirjevec, redni profesor na Fakulteti za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem
* Nadja Terčon, muzejska svetnica v Pomorskem muzeju ˝ Sergej Mašera˝ Piran
Prisrčno vabljeni!
Tomo Borovničar - direktor Uprave Republike Slovenije za Pomorstvo Martina Gamboz - direktorica Pomorskega Muzeja ˝ Sergej Mašera˝ Piran
http://slovensko-morje.net/?page=events&event_id=3139
KO SE OČI SLOVENIJE VSAJ ZA EN DAN ZAZREJO V MORJE
Na Dan pomorstva, ki ga obeležujemo v spomin na 7.marec 1991, ko smo sprejeli pomembno resolucijo o pomorski usmeritvi Slovenije, so bili pogledi na morje in ljudi na njem ter ob njem letos nekoliko bolj celoviti. Običajno tja namreč pritegne večjo pozornost le kaka nasedla kitajska ladja, obisk kita, turistična sezona in po pravilu kak mejni incident. Od predstavnikov vlade smo na proslavi v Kopru slišali, da se bo mladim bolj približalo pomorske poklice, podjetja, ki izdelujejo ladijske komponente se bodo povezovala, uredilo se bo področje ladjarstva, bliža se implementacija evropskih direktiv s področja varnosti na morju, sprejela se bo resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva...
Društvo za pomorsko pravo je imelo v Portorožu posvet o podpisu Rotterdamskih pravil, o konvenciji OZN, ki ureja mednarodni prevoz blaga po morju in je nadvse pomembna za Luko Koper. Vladi so predlagali, da s predlogom zakona o ratifikaciji počaka do skupnega stališča EU. Nalog je precej in treba se jih bo lotiti, saj ne nazadnje od morja živi kar precej ljudi in morda bi lahko še bolje. Pomorski muzej in Uprava za Pomorstvo sta zato pripravila pogovor o našem odnosu do morja, na katerem je nekdanji predsednik Milan Kučan med drugim dejal, da se zdi, da je morje za del slovenske politike pomembno le takrat, ko je govora o meji na njem. Opozoril je na težave kontinentalnega razumevanja morja in končal z mislijo, da Slovenci premalo časa aktivno živimo z morjem, da bi ga povsem razumeli.
Na pogovoru so sodelovali še Bruno Korelič, Jože Utenkar, Giorgio Ribarič, Jože Pirjevec in Nadja Terčon.
Istra - št.3 - 31.marca 2010 - stran 10
http://www.primorske.si/pn/htdocs/RI/publish/index.html
DAN POMORSTVA
Obeležitev dneva pomorstva letos v Kopru Koprski župan je ob priložnosti vnovič izrazil nasprotovanje gradnji plinskih uplinjevalnikov Na osrednji slovesnosti ob dnevu pomorstva, ki se je letos odvijala v koprskem gledališču, se je zbral vrh slovenskih pomorskih akterjev, posebni gost pa je bil generelani sekretar mednarodne pomorske organizacije Efthimios Mitropolous. Udeleženci slovesnosti so ob tej priložnosti opozorili, da zanimanje za pomorski poklic v Sloveniji, pa tudi v državah z dolgo pomorsko tradicijo, zadnje časa upada. Kot je dejal minister za promet Patrick Vlačič bodo na ministrstvu poskušali mladim približati pomorski poklic in dodal, da bo pomorščakov, ki jim je letošnje leto tudi posvečeno, med mladimi več, če bo usposabljanje kakovostnejše in če bodo za delo na ladjah ustvarjeni primerni pogoji. Generalni sekretar mednarodne pomorske organizacije Efthimios Mitropoulos, pa je ob tem izpostavil, da sta pomorstvo in poklic pomorščaka v javnosti vse prevečkrat spregledana, čeprav zagotavlja pomorska pot učinkovit, varen in čist način prevoza dobrin. Mitropolous, ki je izrazil zadovoljstvo nad razvojem koprskega pristanišča je povedal, da se pomorska skupnost zaveda delovnih pogojev in žrtev, ki jih za milijon in pol pomorščakov po svetu predstavlja njihov poklic, prav tako pa ceni prispevek pomorščakov k mednarodnem trgovanju in gospodarstvu. Med slavnostnimi govorci je bil tudi direktor direktorata za pomorstvo Janez Požar, ki je povedal, da pomorski sektor v Sloveniji nudi še veliko neizkoriščenega poslovnega potenciala. Podjetja bi bilo po njegovem mnenju potrebno spodbuditi k povezovanju, denimo v pomorske grozde. Kot je še dejal industrija izdelave ladijskih komponent zaposluje pri nas več kot 3000 ljudi, ki letno ustvarijo skoraj milijardo evrov prometa. Da bi še povečali število trgovskih ladij pod slovensko zastavo, je po Vlačičevem mnenju potreben sistemski pristop k pravni ureditvi vseh področij, povezanih z ladjarstvom. Prvi konkretni korak v to smer je bil po njegovem storjen z uvedbo državne pomoči in zakonom o davku na tonažo, ministrstvo pa čaka v tej smeri še veliko dela. Kot je še povedal Vlačič, Uprava RS za pomorstvo pospešeno nadaljuje s projektom vzpostavitve nacionalnega informacijskega sistema za spremljanje in nadzor pomorskega prometa. Kot je poudaril, čakata ministrstvo za promet na področju pomorstva letos še implementacija evropskih direktiv s področja varnosti na morju in sprejem resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva. Dotaknil pa se je tudi vlaganj v koprsko pristanišče in ob tem dejal, da Luka Koper za razvoj potrebuje resne projekte in načrtna investicijska vlaganja. "Pričakujemo, da bo k hitrejšemu razvoju pristanišča veliko pripomogel tudi državni prostorski načrt," je poudaril. Koprski župan Boris Popovič pa je izpostavil občutljivost pomorskega okolja in vnovič izrazil nasprotovanje gradnji plinskih uplinjevalnikov na območju Luke Koper in v Tržaškem zalivu. Spomnil je tudi na nedavno nesrečo kitajske ladje, ki je po njegovem resno opozorilo, da morajo biti tako občinske institucije kot državni organi na morebitne nesreče stalno pripravljeni.
http://www.primorska.info/novice/7446/obelezitev_dneva_pomorstva_letos_v_kopru
ROTTERDAMSKA KONVENCIJA
Pavliha: Slovenija naj z ratifikacijo rotterdamske konvencije ne hiti Slovenija naj podpiše Rotterdamska pravila, z ratifikacijo pa naj počaka do skupnega stališča EU, je na posvetu Društva pomorskih pravnikov v Portorožu poudaril predsednik društva Marko Pavliha Vlada bi morala po njegovem mnenju tudi čim prej poskrbeti za prevod te konvencije, ki celostno ureja pomorski prevoz blaga. "Rotterdamska pravila imajo pozitivne in negativne lastnosti," poudarja Marko Pavliha. Decembra 2008 sprejeta konvencija o mednarodnem multimodalnem prevozu blaga, na kratko poimenovana kot Rotterdamska pravila, je po njegovem precej zapletena. Prinaša 96 členov v 18 poglavjih, v katerih se prepleta anglosaški in kontinentalni stil pisanja predpisov, pojasnjuje. Konvencija skuša nadgraditi obstoječe konvencije in poenotiti sicer zelo raznolik pravni red na področju prevoza blaga po morju. To področje v svetu trenutno ureja osem različnih pravnih režimov, Rotterdamska pravila pa prinašajo devetega, opozarja Pavliha. Konvencija med drugim ureja področje uveljavljanja škode pri poškodbah blaga, uvaja elektronsko poslovanje, z enotno pogodbo od skladišča do skladišča pa poenostavlja administrativne postopke in zavarovanja. Po mnenju nekdanjega generalnega sekretarja Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNICTRAL) Jerneja Sekolca bi podpis Rotterdamskih pravil za Luko Koper pomenil konkurenčno prednost, saj bi državam izvoznicam in uvoznicam, ki uporabljajo koprsko pristanišče, olajšal poslovanje na morju. Pavliha pa je izpostavil, da so Rotterdamska pravila po mnenju nekaterih morda bolj pisana na kožo tovora oziroma špediterjev kot ladjarjev. Med drugim pravila odpravljajo t.i. navtično napako, ki je ladjarje zgodovinsko opravičevala za škodo, povzročeno iz malomarnosti posadke. "Praksa pokaže, da večina škod na tovoru nastaja ravno zaradi malomarnosti posadke. To ladjarjem gotovo ni všeč," meni Pavliha. Rotterdamska pravila, po mnenju mnogih strokovnjakov sicer najpomembnejši dokument pomorskega prava, ki ureja področje prevoza blaga, je do zdaj podpisalo 27 držav. Šest jih je pravila tudi ratificiralo. "Nobenega razloga ni, da Slovenija z ratifikacijo hiti," je na posvetu, ki bi se ga po napovedih moral udeležiti tudi minister za promet Partick Vlačič, a je zbolel, dejal Pavliha. Poenotenje bi bilo po Pavlihovem mnenju najprej treba doseči na ravni EU, šele nato pa tudi na mednarodni ravni.
http://www.primorska.info/novice/7462/pavliha_slovenija_naj_z_ratifikacijo_rotterdamske_konvencije_ne_hiti
PISMO
Spoštovani minister, za začetek ti moram kot kolegu in prijatelju napisati, da smo bili udeleženci včerajšnjega posveta o Rotterdamskih pravil, ki ga je Društvo za pomorsko pravo Slovenije organiziralo kot sklepni del vseh slovesnosti v čast slovenskemu dnevu pomorstva, neprijetno presenečeni in razočarani, ko smo prejeli tvoje (zelo pozno!) telefonsko sporočilo, da te ne bo zaradi subjektivnih in objektivnih okoliščin. Čakali smo te skoraj eno uro, potem pa smo začeli z delom, seveda nevedoč, kaj se ti je pripetilo hudega, da te ni bilo k nam. Naj te spomnim, da smo posvet organizirali v petek namesto v ponedeljek zgolj zato, da bi se prilagodili tvojemu razpoložljivemu času! Posveta se je udeležilo veliko pomembnih oseb in predstavnikov medijev, denimo dr. Jernej Sekolec, nekdanji dolgoletni generalni sekretar Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL); Tomo Borovničar, direktor Uprave RS za pomorstvo; Branko Krznarič, direktor za razvoj Mednarodne organizacije transportnih delavcev (ITF), mag. Bojan Zadel, podžupan Občine Izola in drugi.
(več o posvetu na http://www.siol.net/gospodarstvo/2010/03/pavliha_slovenija_naj_z_ratifikacijo_rotterdamske_konvencije_ne_hiti.aspx )
Na posvetu smo sprejeli naslednje predloge Vladi RS:
1. Vlada naj čim prej organizira in financira prevod Rotterdamskih pravil v slovenščino, pri čemer naj vključi Društvo za pomorsko pravo Slovenije in pravno katedro Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
2. Pooblasti naj vodjo (veleposlanika) slovenske stalne misije pri OZN v New Yorku, da podpiše pravila.
3. S predlogom zakona o ratifikaciji naj počaka do skupnega stališča EU, ki se bo na podlagi 93. člena pravil morda tudi sama odločila za ratifikacijo. Eden od ključnih ciljev pomorskega prava je namreč čim večje poenotenje, od nacionalnega nivoja (zlasti v zveznih državah), prek regionalnega in vse do čim širše mednarodne unifikacije. Obrazložitev je na voljo v prilogi.
V upanju, da boš pripravil ustrezen predlog vladi, te lepo pozdravljam. Marko Pavliha predsednik DPPS
PRILOGA
Po poteh poenotenja pomorskega prava na področju prevoza blaga po morju
* 1882: Združenje za mednarodno pravo (ILA) pripravi vzorčno nakladnico, s katero naj bi omejilo ladjarje pri vsesplošnem izključevanju pogodbene odgovornosti.
* 1885: ILA izdela vzorčna pravila o pomorskem prevozu na podlagi nakladnice.
* 1893: zaradi neuspešnih mednarodnih prizadevanj se pojavijo različni nacionalni pristopi kot npr. ameriški Harterjev zakon in podobni predpisi v Novi Zelandiji, Avstraliji, Kanadi in Maroku.
* 1897: ustanovitev nevladnega Mednarodnega pomorskega odbora (CMI), ki prevzame unifikacijsko pobudo.
* 1924: Haaška pravila (CMI).
* 1968: Haaško-visbijska pravila (CMI).
* 1978: Hamburška pravila (UNCITRAL).
* 1979: Protokol SDR k Haaško-visbijskim pravilom (CMI).
* 1980: Multimodalna konvencija – Konvencija Združenih narodov o mednarodnem multimodalnem prevozu blaga (UNCTAD), ki nikoli ni začela veljati.
* 2008: Rotterdamska pravila – Konvencija Združenih narodov o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, ki v celoti ali delno poteka po morju (CMI in UNCITRAL).
* 2010: zdaj velja najmanj osem različnih režimov pravne ureditve prevoza blaga po morju, ki se mu bo bržkone pridružil še deveti. Status Rotterdamskih pravil
* Rotterdamska pravila so nastajala 10 let (skupaj 25 tednov usklajevanj na zasedanjih na Dunaju in v New Yorku!) v okviru CMI in UNCITRAL. Sprejeta so bila 11. decembra 2008 na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku.
* Pravila je bilo prvič možno podpisati na svečanosti 23. septembra 2009 v Rotterdamu, zdaj pa je to možno storiti na sedežu OZN. Tedaj jih je podpisalo 16 držav, med drugim 6 članic EU (Danska, Grčija, Nizozemska, Poljska, Španija in Francija), kakor tudi ZDA, Norveška, Švica in druge.
* Žal slovenska vlada ni poslala svojega uradnega predstavnika, kar po mnenju društva ni bila modra poteza, saj bi prisotnost in podpis pomenila zlasti diplomatsko priznanje UNCITRAL oziroma OZN in državi gostiteljici, pri čemer bi Slovenija v skladu z javnim priporočilom društva še vedno imela dovolj časa za tehten premislek v okviru EU o končni ratifikaciji konvencije. V imenu društva sva se dogodka udeležila z mag. Mitjo Grbcem.
* Pravila je do zdaj podpisalo 21 držav (še vedno jih je le 6 članic EU), a jih še nobena ni ratificirala, čeprav so menda nekatere že začele postopek, začenši z ZDA..
* Pravila bodo začela veljati po enem letu od deponiranja 20 instrumenta ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa.
* V nadaljevanju podajam kratko oceno pravil, ki je plod (1) preučitve znanstvenih prispevkov 13 uglednih tujih in mednarodno priznanih pravnikov, (2) pogovorov s pravniki in drugimi strokovnjaki iz prakse ter (3) lastnih razmišljanj. Nekatere dobre rešitve Rotterdamskih pravil
* V pripravo Rotterdamskih pravil je bilo vloženo ogromno znanja, naporov, usklajevanj in kompromisov. Izdelek je vsebinsko boljši in modernejši kot prejšnji mednarodni sporazumi, z izjemo Multimodalne konvencije.
* V preambuli lahko najdemo sledove naravnega prava, kot je denimo sklicevanje na enakopravnost, pravičnost, skupni interes, blaginjo vseh ljudi in promocijo pravne gotovosti. Prav tako je v 1. členu določeno, da je treba pravila razlagati v skladu z njihovim mednarodnim značajem, potrebo po promociji poenotenja in dobro vero v mednarodni trgovini.
* Pravila urejajo tudi nekatera področja, ki do zdaj niso bila predmet konvencij (npr. razpolaganje s tovorom med prevozom – 50. do 56. člen, in izročitev blaga – 43. do 49. člen).
* Uporaba pravil je zelo široka (5. člen), pod določenimi pogoji pa se uporabljajo tudi za prevoz blaga na palubi (25. člen) in prevoz živih živali (81. člen). Kot običajno ne veljajo za prosto plovbo oziroma ladjarske pogodbe.
* Izčrpno je urejeno elektronsko poslovanje oziroma prevozne listine v elektronski obliki (8. do 10. člen, 35. do 42. člen).
* Pohvalno je poglavje o obveznostih prevoznika (11. do 16. člen).
* Subjektivna odgovornost prevoznika z obrnjenim dokaznim bremenom (17. člen) je predpisana bolj jasno kot npr. v Hamburških pravilih.
* Prevoznik odgovarja od prevzema blaga do izročitve, »od vrat do vrat«, kar je širše kot »od ladijskega vitla (škripca) do vitla« ali »od pristanišča do pristanišča«.
* Dolžna skrbnost glede sposobnosti ladje za plovbo obvezuje prevoznika med celotnim potovanjem po morju.
* Prevoznik se ne more izogniti odgovornosti zaradi navtične napake, ima pa še vedno na voljo 15 drugih ekskulpacijskih razlogov (tretji odstavek 17. člena).
* Tožbe zastarajo v dveh letih, vendar je rok možno sporazumno podaljšati (62. in 63. člen).
* Določbe o arbitraži (75. do 78. člen) lahko pomenijo priložnost, da Slovenija razvije mednarodno pomorsko arbitražo in se tako dodatno promovira kot pomorska dežela.
Nekatere pomanjkljivosti Rotterdamskih pravil
* Pravila so izjemno kompleksna, saj vsebujejo kar 96 členov v 18 poglavjih, kar je npr. bistveno več od Haaško-visbijskih pravil (10 členov), Hamburških pravil (34 členov) ali Multimodalne konvencije (40 členov). Poleg tega so zelo komplicirana, bržkone zaradi prepletanja kontinentalnega stila (konciznost, klenost) z anglosaškim (preciznost, npr. izčrpno naštevanje). Precej je novih izrazov, kar odstopa od skoraj stoletne sodne prakse. Nekateri členi so predolgi in vsebujejo preveč navzkrižnih sklicevanj in izjem. Že 1. člen vsebuje kar 30 definicij, ki za nameček niso razvrščene po abecednem vrstnem redu.
* Določen je sistem modificirane mrežaste odgovornosti prevoznika (26. in 82. člen) namesto enotne odgovornosti, ki jo npr. najdemo v Multimodalni konvenciji. Če bo denimo škoda nastala med cestnim prevozom, bo veljala CMR, med železniškim CIM itd., kar bo povzročalo zmedo in negotovost.
* Če upravičenec ne notificira pravočasno škode ali izgube blaga, to nima popolnoma nobenih posledic, kar je nenavadno. Na drugi strani izgubi pravico do odškodnine v primeru zamude, če ne prijavi škode v 21 dneh od prejema blaga (23. člen).
* Na pragu 21. stoletja je komajda še opravičljivo, da lahko prevozniki omejijo svojo odgovornost (59. do 61. člen), kar se je v potniškem (letalskem) prometu že začelo opuščati. Če pa jim že pripada ta pravica, potem ni pravično, da je nimajo tudi vkrcevalci (27. do 34. člen), ki v določenih primerih odgovarjajo celo strožje (objektivno).
* Določbe o sodni pristojnosti (66. do 74. člen) in arbitraži (75. do 78. člen) bodo veljale le za tiste države, ki bodo izjavile v skladu z 91. členom, da jih te določbe zavezujejo.
* Tako imenovane »količinske pogodbe« (»volumenske« ali »tonažne« pogodbe – 80. člen) omogočajo obid pravil oziroma večje ali (predvsem) manjše pravice, obveznosti in odgovornosti strank. Predlog udeležencem posveta in slovenski vladi
* Vlada naj čim prej organizira in financira prevod Rotterdamskih pravil v slovenščino, pri čemer naj vključi Društvo za pomorsko pravo Slovenije in pravno katedro Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. * Pooblasti naj vodjo (veleposlanika) slovenske stalne misije pri OZN v New Yorku, da podpiše pravila.
* S predlogom zakona o ratifikaciji naj počaka do skupnega stališča EU, ki se bo na podlagi 93. člena pravil morda tudi sama odločila za ratifikacijo. Eden od ključnih ciljev pomorskega prava je namreč čim večje poenotenje, od nacionalnega nivoja (zlasti v zveznih državah), prek regionalnega in vse do čim širše mednarodne unifikacije. http://markopavliha.blog.siol.net/2010/03/06/pismo-ministru-za-promet-glede-rotterdamskih-pravil/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Apr 03, 2010 10:08 pm; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 20:54 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Pon Mar 01, 2010 9:18 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
GUO DIAN 6
/13/...ravno na strani 6 je bil objavljen prispevek o 10 največjih nesrečah, prav lahko bi se ta zadnja nesreča Kitajske ladje Guo Dian 6 sprevrgla v naravno in ekološko katastrofo v Slovenskem morju. Šlo je za splet srečnih okoliščin kitajske ladje z dvojnim dnom in majhnih hitrosti, kar je preprečilo najhujše posledice. Prav na možnosti takih onesnaženj, smo po zadnjem razlitju nafte v italijansko reko Po oziroma Pad, toliko bolj pozorni, saj bi vse to lahko vplivalo na življenje na in ob obali: 
Reševanje nasedle ladje bo steklo ob 20. uri (dopolnjeno s podatki o izvleki ladje) Kitajsko ladjo, ki je zjutraj nasedla pred Debelim rtičem, bodo poskušali rešiti v času najvišje plime ob 20. uri zvečer Hujših problemov pri reševanju ne pričakujejo, ob morebitnemu razlitju nafte pa bodo posredovali s pivniki in s t.i. plavajočimi zavesami, je na novinarski konferenci v Kopru dejal direktor Uprave za pomorstvo Tomo Borovničar. Vzrok nesreče, do katere je prišlo danes ob 8.50 zjutraj, je bila po mnenju Borovničarja neprilagojena hitrost. Ladja je namreč kljub zmanjšani vidljivosti, ki zaradi goste megle ni presegla 100 metrov, vozila s hitrostjo petih vozlov. Že zato, ker se je ladja približevala sidrišču, bi morala biti njena hitrost znatno nižja, zaradi slabe vidljivosti pa ne bi smela preseči enega vozla, opozarjajo na upravi za pomorstvo. Opozoril, da se bliža plitkemu morju, poveljnik ni upošteval, in je hitrost zmanjšal, ko je bilo že prepozno. Ladja se je obali Debelega rtiča približala skoraj pod pravim kotom in se s premcem zarila približno pet metrov globoko v muljnato dno. Po ugotovitvah potapljačev, ki so si ladjo ogledali z morja, je v mulj zakopane približno 15 do 25 metrov sicer 227 metrov dolge ladje. Ladja, ki ima na krovu več kot 66.500 ton premoga, sicer ni utrpela večjih poškodb. Med sondiranjem balastnih tankov so ugotovili, da dvojno dno ne pušča, do izpustov goriva pa ni prišlo. V dvojnem dnu niso našli prisotnosti goriva, zaoljenih vod ali polutanantov, kar zmanjšuje možnost, da bi med reševanjem lahko prišlo do onesnaženja. Zaradi večje varnosti in lažjega reševanja pa na ladji pravkar prečrpavajo gorivo iz sprednjega dela na krmo. Med nesrečo se ni poškodoval nihče od 22 članov kitajske posadke. Direktor pomorske inšpekcije Ivo Maraspin, ki je ladjo pregledal, je sicer odredil zaustavitev ladje in ji začasno odvzel dve spričevali. Vodno gospodarsko podjetje Drava iz Ptuja, ki ima koncesijo za čiščenje priobalnih voda, je v bližino nasedle ladje že pripeljalo pregrade in pivnike za preprečitev izteka tekočin, ki bi lahko onesnažile morje. Če reševalna akcija, v kateri bo sodelovalo pet vlačilcev, danes zvečer ne bo obrodila uspehov, jo bodo ponovili v petek zjutraj, ko naj bi bila plima še višja. V petek naj bi zapihal tudi blag jugo, ki naj bi olajšal reševanje. Dokler je ne izvlečejo na varno, bodo ob ladji dežurali člani Uprave za pomorstvo, Agencije RS za okolje, civilne zaščite in policije. Kot je pojasnil Borovničar, ni izključeno, da med reševanjem barke ne bi moglo priti do poškodb oziroma raztrganja ladijskega dna, čeprav je glede na to, da je na tem delu morskega dna mulj, kaj takega malo verjetno. Bolj verjetno je, da bi razpoke ali druge poškodbe na barki nastale zaradi sil ob vleki. Zaradi velikih strižnih sil med vleko bi reševanje lahko bilo nevarno tudi za udeležene v reševalni akciji. Iz Uprave RS za zaščito in reševanje pa so sporočili, da so takoj po nesreči vzpostavili v stanje pripravljenosti ustrezne regijske enote, med drugimi enoto za podporo pri ekoloških in drugih nesrečah na morju in potapljače. Če bo potrebno, bodo v stanje pripravljenosti vzpostavili tudi državne enote iz sistema zaščite in reševanja. Ladjo bodo izpred Debelega rtiča odpeljali v koprsko pristanišče. Luko bo lahko zapustila šele, ko bo jasno, da je varna za nadaljnjo plovbo, in ko bodo poravnani stroški reševanja. V slovenskem morju je leta 1983 že nasedla ladja, in sicer je šlo za dansko ladjo, ki je nasedla na Belih skalah pred Izolo. Nesreča je minila brez posledic za okolje. S plovilom Službe za varovanje obalnega morja smo pripluli v neposredno bližino ladje. Ogledate si jo lahko v video prispevku. Ladjo rešili ob 19.15 uri (dodano ob 19:55)
Pravkar so nam na koprski upravi za pomorstvo povedali, da je nasedlo ladjo pet vlačilcev ob približno 19.15 uri izvleklo brez večjih težav. Ladja po prvih podatkih ni poškodovana in že pluje na lastni pogon proti sidrišču, kjer bo po vsej verjetnosti počakala do jutri zjutraj, ko bo začela s postopki razkladanja tovora. Trenutno so namreč vremenski pogoji še slabi, predvsem je gladina morja zelo nizka, ladjo pa vseskozi monitorirajo in zaenkrat ni zaznati težav.
http://www.primorska.info/novice/7310/resevanje_nasedle_ladje_bo_steklo_ob_20_uri_dopolnjeno_s_podatki_o_izvleki_ladje
FOTO:
Tako pristane ladja, če kapitan ne zna angleško
Reševanje v popoldanskih urah Kitajska tovorna ladja je nasedla manj kot 200 metrov od obale na Debelem rtiču. Kapitan je govoril Yes, Yes, Yes, ladja pa vseeno plula proti obali. Tako pristane ladja, če kapitan ne zna angleško. Poveljnik ladje je kršil vsa pravila varne plovbe. Danes, deset minut ped deveto je 200 metrov od obale na Debelem rtiču (in le nekaj sto metrov od mladinskega zdravilišča in okrevališča Rdečega križa) nasedla kar 225 metrov dolga čezoceanka Guo Dian, ki pluje pod kitajsko zastavo. S 66.500 tonami premoga je bila namenjena v tovorno pristanišče, vendar je zaradi izredno goste megle in neprilagojene vožnje zašla s predpisane smeri plovbe. Na mestu, kjer je bilo morje globoko le še štiri metre, je z dvojnim dnom na kljunu skoraj pravokotno na obalo zarila v mulj. Nasedla je s 15 metri dolžine bulba in kobilice in 3,5 do pet metrov globoko v mulj. Na ladji ni bil nihče od 22 članov posadke ranjen, ladja ni onesnažila okolja. Sinoči jo je skušalo pet vlačilcev izvleči iz blatne pasti. Poveljnik ladje je kršil vsa pravila varne plovbe. Že ob normalnih razmerah bi smel pluti proti pristanišču največ s hitrostjo enega ali dveh vozlov, v primeru take megle, kot je bila danes (veljala je omejitev plovbe v pristanišče) pa bi moral hitrost bistveno upočasniti. Največja napaka posadke kitajske ladje je bila hitrost. Ladja je v megli plula s petimi vozli in ko so na poveljniškem mostu opazili, da se bližajo obali, je bilo prepozno. Ladje seveda ni mogoče zaustaviti na mestu. V oddelku za nadzor prometa in reševanje Uprave RS za pomorstvo so preko svojega nadzornega sistema že ob 8.30 uri opazili, da je ladja nenavadno zavila s pomorske poti. Zato so začeli nemudoma opozarjati posadko, naj zavije strogo v levo in se vrne proti sredini Koprskega zaliva. »Kapitan je naši službi četrt ure odgovarjal: Yes, Yes, Yes, kasneje pa se je izkazalo, da zelo slabo razume angleško in da se je z njim težko pogovarjati v tem jeziku. Ob približno 8.50 uri je zaprosil za pomoč in reševanje,« je pojasnil Tomo Borovničar, direktor Uprave RS za pomorstvo. V pomorski koordinaciji državnih služb za nadzor in reševanje so ugotovili, da je ladja z ugrezom 13 metrov pristala v štiri metre globokem morju. Zato so posadki naročili, da gorivo iz prednjih tankov prečrpa v tiste v zadnjem delu trupa. Prav tako je morala napolniti balastne tanke na krmi z vodo, saj so skušali z obtežitvijo krme razbremeniti kljun. Teoretično obstaja nevarnost, da bi se med reševanjem zgodilo kaj nepredvidljivega (razpoke v jekleni oplati ali kaj podobnega). Agencija RS za okolje in regionalna izpostava za zaščito in reševanje imata pripravljenih 500 metrov plavajočih vpojnih zaves in še 600 zaščitnih zaves. Ladjo so si pod morjem ogledali potapljači, v notranjosti pa pomorski inšpektor Ivo Maraspin. Ugotovili so, da v ladjo ne pušča in iz nje ničesar ne izteka. Inšpektor je odredil zaustavitev čezoceanke in začasno zasegel dve spričevali o varnosti ladijske opreme in spričevalo o varnosti ladijske konstrukcije. Ugotovil je, da je njena navigacijska oprema delovala brezhibno. Šlo je torej za povsem človeško napako. Kapitana so kaznovali s 500 evri kazni, veliko dražje pa bo ladijsko družbo stalo reševanje. Zvečer so počakali na najvišjo plimo (okoli 20. ure), ko naj bi jo iz mulja potegnilo pet vlačilcev (eden od teh je bil iz Trsta). Če to ne bi uspelo, bodo znova poizkušali jutri zjutraj, ko bo plima še nekoliko višja. To je doslej največja nasedla ladja v slovenskem morju. Leta 1983 je ob izolskih Belih skalah nasedla 80 metrov dolga ladja, leta 1973 pa manjši tanker Nonno Ugo na Savudrijskem polotoku v Piranskem zalivu. http://www.delo.si/clanek/100149 Nasedla ladja že v objemu varnega pristana Kitajska ladja je že zasidrana v Luki Koper, kjer čaka na razkladanje tovora. Kitajsko ladjo, ki je včeraj kljub slabi vidljivosti zaradi megle ni upočasnila svoje plovbe in je zato trčila v obalo Debelega Rtiča, so zvečer že rešili iz zagate. Kot smo poročali je ladjo pet vlačilcev izvleklo brez večjih težav. Direktor Uprave za pomorstvo Tomo Borovničar nam je danes pojasnil, da je reševanje potekalo počasi in preudarno. Dvourna reševalna akcija se je zaključila ob 19.15 uri, ko je nasedla ladja lahko na lastni pogon odplula proti sidrišču. V koprsko pristanišče je prispela ob približno 4.20 uri. Po besedah Borovničarja med reševanjem ni prišlo do nobenih dodatnih poškodb ladijskega dna, ladja z več kot 66.500 ton premoga na krovu, pa naj ne bi utrpela večjih poškodb. Sicer pa bo več o morebitnih razpokah in ostalih poškodbah znano šele, ko bo ladja izkrcala ves svoj tovor, slednje pa je pogojeno z ugodnimi vremenskimi razmerami. ''Pogoj za ugotavljanje dejanskega stanja je, da so skladišča prazna in, da se lahko odprejo vse odprtine. Nato delo prevzamejo posebni izvedenci iz pooblaščenih klasifikacijskih ustanov, ocenijo stanje in na podlagi poročila izdajo spričevalo državnemu pomorskemu inšpektorju,'' nam je še pojasnil Borovničar. Inšpektorji si bodo tako najverjetneje ladjo pobližje ogledali v začetku prihodnjega tedna, državni pomorski inšpektor pa bo na podlagi njihovih ugotovitev odredil ali je ladja varna za nadaljnjo plovbo. Direktor koprske uprave za pomorstvo nam je še sporočil, da stroški s strani države niso nastali. ''K sreči nam ni bilo potrebno posredovati s plavajočimi pregradami in pivniki, kar bi bilo potrebno v primeru morebitnega razlitja nafte,'' je še dejal Borovničar. So pa nastali stroški reševanja nasedle ladje, ki jih bodo morali Kitajci poravnati izvajalcu izvleka. Višina stroškov trenutno še ni znana, se bo pa zadeva najverjetneje reševala kar preko zavarovalnice. http://www.primorska.info/novice/7328/nasedla_ladja_ze_v_objemu_varnega_pristana
REŠENI
Rešena ladja jutri na pot?
Nevarnosti na morju Reševanje nasedle kitajske ladje Guo Dian 6 se je izteklo dobro. Podatek o zahtevani nagradi za opravljeno reševanje kitajske ladje je strogo zaupna poslovna skrivnost. Na Savudriji leta 1973 nasedli tanker Nonnougo Reševanje nasedle kitajske ladje Guo Dian 6 se je izteklo razmeroma dobro. Danes še raztovarja 66 tisoč ton premoga v Luki Koper. Po mnenju koprskega pomorskega inšpektorja Iva Maraspina bo jutri končala delo in bi, če se ne bi zapletlo pri dogovorih o plačilu reševanja, jutri zvečer lahko zapustila koprsko pristanišče. Že v soboto je inšpektor kitajskega ladijskega klasifikacijskega zavoda China Classification Society pregledal ladjo. Če ji lahko izda spričevalo o varni konstrukciji in spričevalo o tovorni črti, potem lahko, kar zadeva varnost plovbe, odpluje. Vprašanje je, kako se je ladjar pogodil z reševalci o plačilu reševanja. Podatek o zahtevani nagradi za opravljeno reševanje kitajske ladje je strogo zaupna poslovna skrivnost, ki je predstavniki Adria Tow nočejo razkriti javnosti. Mi smo izvedeli, da gre za znesek 200 tisoč evrov. Povsem lahko bi za delo petih vlačilcev zahtevali tudi pol milijona evrov, so nam povedali poznavalci, saj to ni plačilo opravljenega dela in stroškov, temveč nagrada za uspešno rešeno veliko premoženje. Državni organi niso izstavili računa in večina tega niti ne namerava (razen morda oddelka za zaščito in reševanje). Nesreča je zbudila tudi odgovorne za kar najbolj varne razmere na našem morju. V Tržaški zaliv na leto pripluje med 6000 in 7000 velikih čezoceank. Če dodamo še ribiče, jadralce in turistična plovila, je Tržaški zaliv zelo prometno morje. V tržaško in koprsko pristanišče pripeljejo tankerji med 35 do 40 milijonov ton nafte, njenih derivatov in drugih nevarnih snovi. Število nesreč je glede na količino nevarnega tovora pravzaprav majhno. Zato Maraspin trdi, da odgovorne službe že zdaj dobro skrbijo za red. Tudi v zadnjem primeru je oddelek koprske uprave, ki skrbi za nadzor, iskanje in reševanje, pravočasno ugotovil, da je kitajska ladja ubrala napačno smer, in jo na to poskušal opozoriti. Sreča v nesrečah Nesreče in nenavadni dogodki so se doslej kar dobro izšli. Marca 1973 je na obali Savudrijskega polotoka nasedel manjši italijanski tanker Nonnougo. Iz njega je steklo tudi nekaj mazuta, vendar so slovenski reševalci dobro opravili nalogo. Deset let pozneje je pri Belih skalah brez večjih posledic nasedla 80 metrov dolga danska ladja. Istega leta se je v Ladjedelnici Izola zgodila prva večja ekološka nesreča, ko je v močnem neurju v obalo treščila ladja Ledenica in je v morje steklo 90 tisoč litrov mazuta. Delavci nekdanjega Hidra so onesnaženje zajezili in počistili v tednu dni. Junija 2005 je v Luki Koper steklo več kot deset tisoč litrov mazuta z ladje Blue Moon, vendar ji tega niso nikoli mogli dokazati in od nje izterjati stroškov čiščenja. Leta 1990 se je iz italijanskega morja razširilo veliko onesnaženje, saj je prineslo več kilometrov dolge in več sto metrov široke pasove plavajočega kurilnega olja. Hud problem so bile tudi velike količine vejevja in dreves, ki so jih narasle italijanske reke prinesle v slovensko morje jeseni 1999, ko je bilo zaradi tega zaprto koprsko pristanišče. Najbolj nesrečno pa je bilo za Ladjedelnico Izola leto 2001, ko je velik požar izbruhnil julija na ladji Val Grande in decembra še na Atlantic Startu. V obeh primerih je šlo za več sto tisoč evrov škode. Marino Mohorčič, ki je tedaj delal v upravi, meni, da se je ravno zaradi požarov poslovanje ladjedelnice še poslabšalo, kar je nazadnje privedlo do prisilne poravnave. Po podatkih Zorke Sotlar z Agencije RS za okolje, dobijo vsako leto 20 do 70 sporočil o onesnaženju morja. Zadnja leta se število opozoril povečuje in v povprečju presega 50 onesnaženj z nafto ali drugimi snovmi. Izvedeli smo, da se bodo prihodnje dni sestali predstavniki treh ministrstev (za okolje, promet in obrambo) in preučili pravne in tehnične možnosti oblikovanja službe, ki bi delovala pod okriljem več ministrstev in bi opravljala funkcijo službe varovanja obalnega morja. Takšna javnogospodarska služba zdaj deluje v okviru VGP Drave Ptuj. Tri ministrstva imajo tudi v proračunu opredeljeno, da v letošnjem in naslednjem letu zagotovijo skupaj 2,1 milijona evrov za 17 metrov dolgo ekološko plovilo, ki bi ga morali z javnim razpisom naročiti še letos.
http://www.delo.si/clanek/100339
KAMIKAZE
Kamikaze na Debelem Rtiču
V Debeli rtič pri Ankaranu se je zaril neki nov kamikaze. Ko so kapitana velike ladje opozarjali, naj v megli upravlja plovilo po vseh pravilih in navodilih, je bil odgovor zelo jasen: »Yes, yes, yes ...« Japonsko so v 13. stoletju oblegali Mongoli in pred otočje privedli mogočno ladjevje, ki je samo še čakalo na napad. Na končni udarec. Potem pa je od nekod prihrumel tajfun in vso to plavajočo mongolščino preprosto pometel. Nedavno je televizija pokazala podvodne posnetke: na stotine sider, vsa odtrgana v isti smeri, kar kajpak pomeni, da je sila narave ladjevje preprosto zbrisala s sveta. Japonci so pozneje vse mitološko preistovetili v duha vetra, božji veter in tako naprej. V kamikaze. Te dni se je v Debeli rtič pri Ankaranu zaril neki nov kamikaze, tokrat kitajskega rodu. Ko so kapitana velike ladje opozarjali, naj v megli upravlja plovilo po vseh pravilih in navodilih, je bil odgovor zelo jasen: »Yes, yes, yes ...« Dokler ni nasedel na Debelem rtiču. Pozneje so odkrili, da razen kitajščine z ne vem katerega območja ne obvlada nobenega svetovnega jezika, kaj šele za ladijsko poveljevanje oziroma pilotiranje obvezno angleščino. Slovenija in Italija se spopadata glede plinskih terminalov (kar je zelo prav, da se!), potem pa skozi meglo pripluje neka kitajska ladja naravnost v Debeli rtič. V takšnih razmerah bi smela pluti z enim vozlom, dejansko je s petimi, ne oziraje se na opozorila luške kapitanije. In kazen? Kapitanu nekaj sto evrov! Če vi ali jaz nekje, kjer koli, zmotiva duševni mir prometnih policistov, se začnejo kazni precej više. Očitno so bolj rigorozni do voznikov mopedov kot do kapitanov ladij. Seveda je v središču vsega tega t. i. Severni Jadran, zaliv Sredozemlja, ki ga nekdaj niti ni bilo, se je pa vselej znova voda nekako »vračala«; Sredozemsko morje je vselej presihalo in se spet vračalo. Nekaj časa lužice, potem spet morje, »kot se šika«. Tu pa je hec našega vodovja: tržaškega, beneškega, koprskega ... tu pravzaprav ni več heca! Morje je tako plitko, da se nikakor ne gre več poigravati. Mimogrede: voda v Koprskem zalivu je globoka približno dvajset metrov; Bohinjsko jezero je precej globlje, celo Blejsko. Celo kako prekmursko. Kitajska ladja (sicer natovorjena samo s premogom, kar menda ni tako nevarno) je strahovito opozorilo Kopru, Trstu, Tržiču, Benetkam. Celo Italijani, veliki packi, kar zadeva ekologijo, so sprejeli natančne predpise glede ladij, ki smejo vpluti v Severni Jadran. Od Pulja navzgor. Tankerji so lahko le tisti po predpisih, torej z dvojnim trupom in dvojnim dnom. Pred kratkim sva si z našim tržaškim Slovencem Francom Cossutto, velikim mojstrom ladjedelstva in ladjedelništva, ogledovala neki tanker, narejen v Splitu. Tiste »luknje«, ki ločijo tovor od zunanje oplate, so zares grozljivo velike. Varnost postaja nad vse. In če potem v vse to zapluje kaka kitajska ladja? Jo zapleniti? To so potem sami stroški. Smisel je v medsebojnem sodelovanju, kajti tu ne gre za kar koli ... Očitno je, da živimo v močno ogroženem okolju. Po Padu, življenjski reki severne Italije, hkrati plava velikanski oljni madež in italijanskemu ministru za okolje niti približno ne pade na pamet, da bi odstopil. S terase gledam, kako iz Kopra (t. i. terminala razsutih tovorov) vsakodnevno vozijo nekaj čudnega proti predpotopni tržaški železarni. Tam vsakih par sekund nekaj izbruhne in onesnaži tudi vse na poti proti Istri. Očitno smo povezani. Dajmo reči tako: če je Mura svetinja, če je Soča svetinja ... potem je tudi Severni Jadran svetinja, ki je ne moremo in ne smemo prepustiti komur koli, zlasti pa ne kaki kitajski ladji. V tem »zgoščenem« koščku sveta pravzaprav ni več prostora za pogajanja in improvizacije; tu smo nenadoma vsi skupaj, tankerji, ki gredo v Trst, velike ladje, ki prihajajo v Koper, Benetke s svojim neizmernim turizmom. Iz vsega tega bo treba narediti neko skupno krajevno skupnost.
http://www.delo.si/clanek/100341
SHEN NENG 1
Nasedla tovorna ladja ob vzhodni avstralski obali ogroža Veliki koralni greben Ob vzhodni avstralski obali je v soboto nasedla kitajska tovorna ladja s premogom, ki na območje okoljsko občutljivega Velikega koralnega grebena pušča nafto. Oblasti so danes opozorile, da zaradi poškodovanosti ladje grozi, da se bo prepolovila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ladja Shen Neng 1 je nasedla na plitvini kakih 70 kilometrov vzhodno od otoka Great Keppel, na južnem območju pomorskega parka Velikega koralnega grebena. Ladja Shen Neng 1 je nasedla na plitvini kakih 70 kilometrov vzhodno od otoka Great Keppel, na južnem območju pomorskega parka Velikega koralnega grebena. Oblasti preučujejo, zakaj je ladja toliko skrenila s svoje poti, saj na območju parka ni dovoljen promet tovornih ladij. Direktor urada za pomorsko varnost Queenslanda Patrick Quirk je povedal, da je ladja na eni strani povsem uničena in da obstaja nevarnost, da se bo prepolovila. Čeprav se razmere normalizirajo, pa so še vedno zelo zaskrbljeni, je dodal. Večje onesnaženosti ladja zaenkrat še ne povzroča, kaki dve navtični milji stran od ladje pa so opazili nekaj manjših naftnih madežev. Veliki koralni greben, ki sodi v svetovno naravno dediščino, se razteza na 345.000 kvadratnih kilometrih površine ob severovzhodni obali Avstralije.
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042350011
http://24ur.com/novice/svet/veliki-koralni-greben-v-nevarnosti.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Apr 04, 2010 8:38 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 21:01 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Pet Mar 05, 2010 11:03 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o., Portorož
LOUIS MAJESTY
/13/...le malokdo si lahko zamišlja, da tako veliko ladjo sploh lahko doleti kaj takega, saj si vsakdo predstavlja križarjenje, kot možnost preživljanja dopusta v več državah hkrati in ob tem spoznavati še različne kulture, skratka oddih in počitek in ne pa mučenje in stres ter trpljenje, kot se je zgodilo na zadnji 12 dnevni poti po Sredozemlju:
Neto tonaža: 40,876
Dolžina: 207,10m
Ugrez: 6,2m
Hitrost: 19 vozlov
Potniških palub: 10
Dvigal: 10
Stabilizatorji: Da
http://www.louiscruises.com/vesselsspecs.html?SHP=LM
http://www.louiscruises.com/shgalleries/lm/lm.html http://www.louiscruises.com/louisvessels.html?SHP=LM
FOTO in VIDEO:
'Stoli, mize so leteli ... in potem je prišel še en val' Skupina Slovencev je bila na križarki, v katero so udarili trije, okoli osem metrov visoki valovi. Pri tem sta umrla Nemec in Italijan, 14 Slovencev pa je po besedah enega izmed potnikov huje poškodovanih. Križarka po nesreči ni nadaljevala plovbe proti Genovi, ampak se je vrnila v Barcelono. Križarka po nesreči ni nadaljevala plovbe proti Genovi, ampak se je vrnila v Barcelono. Skupina Slovencev se je s križarko Louis Majesty odpravila na dvanajstdnevno križarjenje. Ladja se je vračala s Kanarskih otokov, ko so pri obali Francije vanjo udarili valovi. Louis Majesty pluje pod malteško zastavo, njegova lastnica pa je družba Louis Cruises. "Mi smo na tej nesrečni ladji," je za 24ur.com dejal Tomaž Krejačič, eden izmed potnikov, ki so potovali s križarko Louis Majesty. V križarko so danes, ko je bila na poti iz Španije v Italijo, ob francoski obali udarili visoki valovi. Krejačič pravi, da je imela supina 51 Slovencev sestanek v prostoru v sprednjem delu križarke, da bi se pogovorili, kakšen je postopek izkrcanja, ki jih čaka v Genovi. "V tistem trenutku pa sta prišla dva velika vala in v šestem nadstropju je val vdrl skozi stekla in nas je pometalo vse," je dejal. Po njegovih besedah je 14 Slovencev hudo ranjenih, medtem ko jih je okoli 15 lažje poškodovanih. "Mislim, da ni nihče v življenjski nevarnosti," pravi Krejačič. Utrpeli naj bi udarce, ureznine, odrgnine, nekateri celo odprte zlome. Iz podjetja Mediteran International, ki v Sloveniji zastopa Louis Cruises, so nam posredovali drugačne podatke. Na ladji je bilo 56 slovenskih turistov, z njimi pa je bil tudi slovenski spremljevalec. "Po njegovih besedah se vsi slovenski potniki počutijo dobro, le trije med njimi so utrpeli manjše poškodbe,“ so zapisali. Dodali so, da bodo za potnike organizirali prevoze domov. O nesreči so jih uradno obvestili tudi lastniki križarke. Zapisali so, da so v ladjo udarili nenormalno visoki valovi in razbili šipe na peti palubi, zaradi česar sta dva potnika umrla, 14 pa jih je utrpelo lažje poškodbe. "Stoli, mize so leteli" Kot je povedal Krejačič, jim je kapetan križarke dejal, da sta v nesreči umrli dve osebi, Nemec in Italijan, ki sta bila v istem prostoru kot Slovenci. "Ko je val prišel notri, je razbil stekla in je metalo kot v Titaniku," je dejal naš sogovornik in dodal, da je bilo vse skupaj res kot v filmu. "Stoli, mize so leteli. In potem je prišel še en val skozi odprta stekla in nas je vse pometalo ven, tista dva, ki sta bila najbližje, tista dva tujca sta umrla," je povedal za 24ur.com. V času našega pogovora, okoli 20.40, je ladja že pristajala v Barceloni. Po nesreči namreč ni nadaljevala svoje poti, pač pa se je vrnila v Španijo. Krejačič pravi, da bodo poškodovance prepeljali v bolnišnico, medtem ko za druge Slovence organizirajo alternativne prevoze nazaj v Slovenijo. Noč naj bi preživeli na ladji. "Potniki, ki so bili v 3. in 4. nadstropju bodo pa verjetno šli v hotel, saj sta ta dva nadstropja pod vodo," je dejal naš sogovornik. Sicer je bilo na križarki 1350 potnikov in 580 članov posadke. Predstavnik družbe Louis Cruise, ki je lastnica križarke Louis Majesty, Michael Maratheftis je dejal, da so v ladjo udarili trije "abnormalno visoki valovi", ki so razbili stekla v sprednjem delu ladje. Tuji mediji poročajo, da so bili valovi visoki okoli osem metrov. Pristanišče v Barceloni V Barceloni so ladjo pričakali rešilci.
http://24ur.com/novice/crna-kronika/slovenci-udelezeni-v-nesreci-krizarke-metalo-je-tako-kot-v-titaniku.html
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60420080§ion_id=928&article_id=3237164
LOUIS CRUISES
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60420082§ion_id=928&article_id=3237164 http://www.louiscruises.com/ http://www.louiscruises.com/destinations_map.html?DST=MED&VESSEL=LM
CRUISE & FERRY CENTER
Cruise & Ferry Center deluje kot specializirano gospodarsko združenje za promocijo in prodajo križarjenj, ladijskih, železniških in letalskih prevozov. Z 15 letnimi izkušnjami je vodilni ponudnik križarjenj in trajektnih prevozov ne samo v Sloveniji in na Hrvaškem, temveč v celotni JV Evropi.
http://www.cruise-ferry-center.com/default.asp?id=213
http://www.med-int.si/ www.adonis.si turizem@amzs.si
http://www.navalmare.hr/ serbia@cruise-ferry-center.com
Ob udaru vala poškodovani tudi Slovenci »Ubijalski valovi« grozijo Sredozemlju?
Z MNZ so za delo.si potrdili, da so vse od nesreče v stalnem stiku z organizatorji potovanja in s slovenskimi potniki. Uradni zastopnik lastnika ladje je sporočil, da se vsi Slovenci počutijo dobro, trije pa so utrpeli manjše poškodbe. V potniško ladjo Louis Majesty, ki pluje pod malteško zastavo, je sinoči treščil nenavadno velik val, visok osem metrov V potniško ladjo Louis Majesty, ki pluje pod malteško zastavo, je sinoči treščil nenavadno velik val, visok osem metrov. Pri tem sta po podatkih španske obalne straže umrli dve osebi, 14 ljudi pa je ranjenih, med njimi 62-letna ženska, ki ima zlomljeni obe nogi, huje. Val je bil tako silovit, da je razbil okna ladijskega salona. Nesreča ladje, ki je bila na poti v italijansko Genovo, se je zgodila pred katalonsko obalo. Po nesreči je kapitan ladjo zasidral v Barceloni, da so lahko z nje evakuirali žrtve. Po podatkih grške policije je bila ena žrtev nemške, druga pa italijanske narodnosti. Predstavnik lastnika ladje Louis Cruises Michalis Maratheftis je povedal, da o dogodku ne bodo sprožili preiskave, saj je šlo za »nepredvidljiv dogodek«, »ki ga ne bi mogli preprečiti«. Po njegovih besedah so vsi potniki vračajo domov, ladja pa bo medtem ostala na popravilu v Barceloni, nato pa bo odplula proti Genovi, od koder bo 12. marca znova odplula na križarjenje. Lažje poškodovanih pet Slovencev Na ladji je bilo sicer 580 članov posadke in 1350 potnikov, med njimi tudi 56 Slovencev. Kot so sporočili iz podjetja Mediteran International, ki je uradni zastopnik lastnika ladje Louis Cruises za Slovenijo, se vsi počutijo dobro, le trije so utrpeli manjše poškodbe. V podjetju še zatrjujejo, da so govorice, da naj bi bilo poškodovano večje število slovenskih potnikov, neresnične. Z Ministrstva za zunanje zadeve so za delo.si potrdili, da so bili o nesreči križarke obveščeni. Vse od takrat so v stalnih stikih z organizatorji potovanja, častni konzul Republike Slovenije v Barceloni pa je ves čas v stiku tudi s ponesrečenci. Poleg tega je na poti v Barcelono tudi konzulka RS iz veleposlaništva v Madridu. Po informacijah MZZ je v zdravstveni oskrbi sicer pet slovenskih državljanov, ki so lažje poškodovani. Večji del skupine se že danes vrača domov. »Ubijalski valovi« grozijo Sredozemlju? Po mnenju strokovnjakov tovrstne valove, znane kot »freak waves«, »pošastni valovi« in »ubijalski valovi«, povzroča kombinacija močnih tokov in vetrov. To so sicer valovi, ki so najmanj dvakrat večji od običajnih, zato ogrožajo celo velike tovorne ladje in križarke. Njihov nastanek sicer še ni popolnoma pojasnjen, poleg tega pa je zabeleženih zelo malo dejanskih pojavov, kljub temu pa jim mediji pripisujejo krivdo za številna skrivnostna izginotja ladij. Tako tovrstne valove nekateri krivijo za potopitev ameriške tovorne ladje SS Edmund Fitzgerald, ki je plula po Velikih jezerih na meji med ZDA in Kanado. Splavili so jo leta 1958, vse do leta 1971 pa je veljala za eno izmed največjih ladij na omenjenih jezerih. Ladja je novembra 1975 nepričakovano potonila med plutjem po Gornjem jezeru. Kljub temu, da je imela pred nesrečo nekaj težav, je potonila ne da bi poklicala na pomoč. Skupaj z ladjo je izginila tudi vsa posadka, katere trupel niso našli nikoli, ko so naposled le locirali razbitino ladje pa so ugotovili, da se je prelomila na pol. Sicer pa je bila lani objavljena raziskava, ki je pokazala, da milijonom ljudi, ki dopustujejo na Sredozemlju, grozi nevarnost zaradi nenadnega pojava tovrstnih valov. Za Sredozemlje sistem opozarjanja pred cunamiji sicer ne obstaja.
http://www.delo.si/clanek/100645
NOTRANJA PREISKAVA
V ciprski družbi brez notranje preiskave V ciprski družbi, lastnici ladje, ki se je znašla sredi uničujočih valov, za nesrečo ne krivijo kapitana. Kot pravijo, so bili valovi 'nepričakovani naravni element'. A kritike so vse glasnejše. Louis Majesty Ladja naj bi v pristanišču v Barceloni ostala zasidrana do 14. marca. Po nesreči križarke Louis Majesty, v kateri je bilo poškodovanih tudi več slovenskih turistov, naj ciprska družba Louis Cruises, ki je lastnica ladje, ne bi sprožila notranje preiskave, poroča italijanski dnevnik Il Piccolo. V družbi so namreč mnenja, da so valovi, ki so udarili ob ladjo, povsem nepričakovan in naraven element, ki ga ni mogoče predvideti. A nekateri strokovnjaki menijo, da bi morale pristojne oblasti kapitanu odvzeti kapitansko dovoljenje, saj se je kljub izredno slabemu vremenu in slabim pogojem za plutje odločil, da nadaljuje pot proti Genovi. Že včeraj je tudi kapitan dolge plovbe in ravnatelj SPŠK Marjan Tončič za 24UR ZVEČER dejal, da glede na videno in slišano ne more izključiti človeške napake oziroma napake kapitana. Po njegovem mnenju bi moral kapitan upočasniti ladjo. Sicer pa tržaški časopis Il Piccolo še piše, da je to že tretja nesreča ladje Louis Majesty. Sicer se strokovnjaki strinjajo, da se je ladja znašla v 'mešanici slabega vremena in spleta nesrečnih okoliščin'. Da je nastala takšna škoda in da je nesreča zahtevala tudi smrtne žrtve dokazuje dve stvari, so si enotni strokovnjaki: visoki valovi so ladjo zadeli čelno, v trenutku nesreče pa je moral biti kljun ladje nižje od krme. “Po podatkih z boje, ki se nahaja v bližini mesta nesreče, je ladja plula v eni najhujših neviht letošnjega leta. Tretjina valov je bila višja od petih metrov, nekateri pa so bili višji celo od desetih metrov. Veter pa je pihal tudi več kot 100 km/h,” je za španski časnik El Pais povedal Xavier Martinez s pomorske univerze v Barceloni. Grand Voyager Podobno nesrečo je pred petimi leti doživela križarka Grand Voyager. Sicer pa je neugodno vreme dokaj pogosto za ta del Mediterana, nesreča ciprske križarke pa ni prva tovrstna v tem delu. Februarja 2005 je val polomil okna na križarki Grand Voyager, ki je priplula iz Tunizije. Voda je takrat poškodovala tudi električno napeljavo na ladji, zato je ladja nenadzorovano plula 36 ur. Takrat je šest potnikov utrpelo hujše poškodbe.
http://24ur.com/novice/crna-kronika/v-ciprski-druzbi-brez-notranje-preiskave.html
FOTO in VIDEO:
'Nobeden me ne bo več spravil na tako ladjo' Večina slovenskih potnikov, ki so preživeli usoden val, ki je udaril v križarko Louis Majesty, je v Sloveniji. Še vedno so zelo izmučeni in pretreseni. Trije slovenski turisti še ostajajo v bolnišnici. Križarka po nesreči ni nadaljevala plovbe proti Genovi, ampak se je vrnila v Barcelono. Križarka po nesreči ni nadaljevala plovbe proti Genovi, ampak se je vrnila v Barcelono. Po tragičnem dogodku, ko sta v ladjo Louis Majesty, na kateri so bili tudi slovenski turisti, udarila osemetrska valova, je večina Slovencev končno doma. Slovenski turist na ladji Tomaž Krejačič je za 24ur.com dejal, da je 11 preostalih Slovencev že prispelo danes popoldne v Slovenijo. Opozoril je, da se bo celotna skupina slovenskih potnikov po posvetu z odvetnikom odločila za morebitno tožbo. "Fantje so se na ladji trudili, več ljudi bi se moralo ukvarjati s tem," je še odvrnil na vprašanje, kako ocenjuje organizacijo vrnitve domov in dogajanje na ladji. Dejal je še, da jih včeraj do 16. ure ni nihče iz Slovenije, ne iz veleposlaništva ali ministrstva za zunanje zadeve, obiskal. Še vedno pa so vsi turisti v šoku. "Nobeden me ne bo več spravil na tako ladjo. Ta ladja ni primerna za ta letni čas. Naj strokovnjaki ugotovijo, če je temu res." Dejal je še, da se je pogovarjal z različnimi strokovnjaki, ki pa so mnenja, da je nemogoče, da se je to zgodilo. Pred nekaj leti naj bi bila ladja tudi na popravilu. "Vsi potniki so izmučeni. Vse se mi še vedno pojavlja v glavi. Posadka ladje je odpovedala. Ni bila pripravljena na to nesrečo." Slovenski potniki 39 slovenskih potnikov se je v jutranjih urah vrnilo v Slovenijo. Po njegovem mnenju bi ladja ostala pod vodo, če je kapitan ne bi obrnil. "Šlo je za milimetre," je še dejal. Odzval se je tudi na kritike komentatorjev, ki so trdili, da so bili na ladji sami bogataši. Zatrdil je, da je sam dobil aranžma kot darilo, nekateri pa tudi kot nagrado. "51 ljudi se ni med sabo poznalo. Iz tega je nastala lepa ekipa. 3. 3. 2011, torej naslednje leto, se bomo znova našli, ker smo se na ta dan znova rodili." Zmanjkalo prostora na letalu "Enostavno je zmanjkalo prostora na letalu," je na vprašanje, zakaj se že včeraj niso vrnili v Slovenijo, kot je bilo predvideno, odgovoril Tomaž Krejačič, slovenski potnik na ladji. Enajst slovenskih potnikov je tako obtičalo na letališču v Barceloni, medtem ko jih je 39 v zgodnjih jutranjih urah prispelo v Slovenijo. Potniki, ki so obtičali na letališču, so danes zjutraj poleteli iz Barcelone. Kot nam je pojasnil Nikica Mihajić, prokurist družbe Mediteran International, ki je organiziralo križarjenje, so potniki že pristali v Benetkah, kjer jih je čakal avtobus, ki jih je pripeljal v Ljubljano. "Štiri ure smo čakali na letališču in tik pred vkrcanjem so rekli, da ni več prostora," razloži Krejačič. "Čisto nepošteno je bilo. Let smo imeli skupaj z Italijani, mislim, da bi si Slovenci zaslužili, da gremo na letalo, ker smo bili pri dogodku zraven. Italijanov je bilo samo nekaj, preostali so bili v kabinah in sploh ne vedo, kaj se je dogajalo," pravi Krejačič, ki še vedno vztraja pri napovedani tožbi zoper agencijo. "Človek ima potrpljenje, a počasi se ti začne že mešati." Krejačič pravi, da so jim predlagali, da noč preživijo na ladji, "a smo rekli, da ni šans, nato so nas peljali v hotel". A Mihajić te trditve zavrača. Kot pravi, je "bila komanda jasna", in sicer da gredo potniki v hotel. Slovenski predstavnik podjetja, ki organizira križarjenje, se je po besedah Krejačiča prav tako vkrcal na letalo. "Največja ironija je, da smo se čekirali na vseh koncih, potem pa so ugotovili, da je letalo premajhno. Na letališču so nas petkrat prešteli," je povedal novinarski kolegici 24UR eden od potnikov, ki so se zjutraj vrnili v Slovenijo. Utrpel je močan udarec v ledvica in stegno. Kot je dejal, so potovali skupaj z Italijani, "ki so se zelo vrivali v vrsto in so nas nekaj izrinili". O tožbi še ne razmišlja, saj pravi, da "mora najprej zadevo prespati, nato pa se bo naprej odločal". Jezo potnikov razume Za pojasnila smo se obrnili tudi na podjetje Mediteran International, ki je organiziralo križarjenje. Na vprašanje, zakaj so slovenski potniki obtičali na letališču, prokurist družbe Nikica Mihajić odgovarja, da so v zelo kratkem času organizirali čarterske lete in letalske družbe so poslale letala z manj sedeži, kot je bilo načrtovano. "Potem ko so izdajali vozovnice, se je zgodilo na žalost to, da je 11 slovenskih potnikov ostalo na letališču, ker na letalu ni bilo prostora," razloži Mihajić. Poleg 11 slovenskih potnikov je brez letalskih vozovnic ostalo tudi nekaj nemških turistov. Slovenski potniki Tudi predstavnik podjetja, ki je spremljal slovenske potnike, je ob prihodu v Slovenijo kolegici 24UR dejal, da je čarterska družba, ki je sodelovala s pristaniškim agentom, poslala premajhno letalo. Jezo potnikov Mihajić razume, kot pravi, bi bil tudi sam jezen, če bi po nekaj urah čakanja ostal brez letalske vozovnice. "A če pogledamo svetovna letališča, se to dogaja vsak dan," doda. Na očitek, da se je na letalo vkrcal tudi predstavnik družbe in 11 potnikov pustil brez vodstva, pravi, da je šlo za logično odločitev. Na eni strani so po besedah Mihajića imeli 39 potnikov, ki so se z letalom peljali v Genovo, tam pa jih je pričakal avtobus italijanskega prevoznika in ne njihov voznik, na drugi strani pa potnike, ki bodo noč preživeli v hotelu. In kot pravi, so se odločili, da je bolj smiselno, da predstavnik spremlja prvo skupino. Mihajić prav tako zavrača vse obtožbe, da se podjetje ni odzvalo korektno. "Mi smo se zagotovo dobro odzvali v dani situaciji, zavračamo očitke," pravi. Glede zdravstvenega stanja treh oseb, ki so še na zdravljenju v bolnišnici, Mihajić pravi, da bodo eno osebo danes izpustili, ena je pa še na opazovanju. Na zdravljenju pa ostaja 64-letna gospa. V sredo je ob francoski obali v ladjo Louis Majesty udaril skoraj osem metrov visok val, na mestu sta umrla Nemec in Italijan. V družbi Mediteran International, zastopnice Louis Cruise v Sloveniji, ki je lastnica omenjene križarke, so sporočili, da je bilo na krovu 56 Slovencev. Skupina Slovencev se je s križarko Louis Majesty odpravila na 12-dnevno križarjenje. Ladja se je vračala s Kanarskih otokov, ko so pri obali Francije vanjo udarili valovi. Na križarki je bilo 1350 potnikov in 580 članov posadke.
http://24ur.com/novice/crna-kronika/clovek-ima-potrpljenje-a-pocasi-se-ti-zacne-ze-mesati.html
MORILSKI VAL
Morilski val razmetaval potnike po križarki: Za Italijana in Nemca je bil osemmetrski val usoden
Za Italijana in Nemca je bil osemmetrski val usoden - Slovenske turiste naj bi vodnik pravočasno opozoril Turisti na križarski ladji Louis Majesty, s katero je plulo tudi 56 Slovencev, so v sredo popoldne postali žrtve podivjanega sredozemskega morja. Trije osemmetrski valovi, ki so pred špansko obalo pri kraju Begur blizu francoske meje treščili v križarko, dolgo več kot 200 metrov, so razbili stekla na palubi na sprednjem delu ladje in pljusknili v notranjost. V ladijska okna, za katerimi so pred tragedijo tudi slovenski turisti opazovali razburkano morje in občudovali visoke valove, so treščili trije osemmetrski valovi, ki so terjali dve življenji. Valovi so bili usodni za Nemca in Italijana, poškodovali pa so tudi devet Slovencev, kar nam je včeraj neuradno potrdila zaposlena v podjetju Mediteran International, zastopniku Louis Cruises za Slovenijo, ki želi ostati neimenovana. Govorili smo tudi s kolegico novinarko Radio Fantasy Moniko Oštir, katere starši, ožji sorodniki in njihovi družinski prijatelji iz Velenja in Šoštanja so pluli z nesrečno ladjo. Po njenih besedah bi bili med mrtvimi bržkone lahko tudi Slovenci, če jih vodič ne bi pravočasno opozoril, naj se odmaknejo od oken, v katere je kasneje treščil val. Morje je bilo namreč zelo razburkano, kar je pritegnilo turiste, da so stali ob steklu in občudovali visoke valove. "Vodič je slovenske turiste opozoril, naj gredo stran od oken, za njimi pa sta na njihovo mesto stopila Italijan in Nemec, ki so ju valovi ubili," nam je včeraj zaupala Monika , ter dodala, da so se Slovenci zbrali v večjem prostoru na sprednjem delu ladje, da bi se dogovorili, kako bo potekalo izkrcavanje v Genovi. Naenkrat je počilo. Prvi val je razbil steklo, še dva vala pa sta pljusknila v notranjost in turiste razmetala po prostoru. Monikin stric in njegov prijatelj sta takoj po udarcu prvega vala priskočila na pomoč starejši tuji turistki, ki jo je vrglo z invalidskega vozička. Takoj zatem sta na ladjo pljusknila še drugi in tretji val, ki sta jih povsem zalila in premetavala po prostoru. Voda je odnašala vse pred seboj. Zalila naj bi tudi več potniških kabin in hodnikov. "Niso vedeli kje so, niti kaj se dogaja z njimi, kam jih nese, ali se bodo utopili," pravi Monika, ki ostaja v stiku s svojimi svojci. Kot pravi, so se razsežnosti svoje grozljive izkušnje zavedli šele kasneje: "Videli so trupli dveh mrtvih tujcev, enemu je - najverjetneje steklo - ob vdoru vala odrezalo glavo. Ko sem včeraj govorila z njimi, so bili sicer še bolj sproščeni, zdaj pa mislim, da je začelo prihajati za njimi." Kot nam je neuradno povedala zaposlena v Mediteran International, so valovi poškodovali devet Slovencev, med katerimi so tri odpeljali v eno izmed katalonskih bolnišnic. Ladja, ki je plula proti Genovi, je po nezgodi namreč odplula v barcelonsko pristanišče, kjer so poškodovane prevzeli reševalci. V bolnišnici naj bi morala še kak teden ostati slovenska turistka, za dodatnih 24 ur pa so katalonski zdravniki na opazovanju zadržali še enega Slovenca. Ta naj bi dobil močan udarec v glavo, imel tri zlomljena rebra in poškodovano ramo. Oba sta zunaj smrtne nevarnosti. Slovencem so že zagotovili prevoz v domovino. Kdaj točno bodo prišli domov, nam včeraj pri Mediteran International še niso znali povedati. Proti Genovi bi morali poleteti že ob 14. uri, vendar so bili pozno popoldan še na ladji. Iz Genove naj bi jih v Slovenijo odpeljali z avtobusi. Različni podatki o poškodovanih Slovencih Podjetje Mediteran International je v svojem prvem uradnem sporočilu za javnost predvčerajšnjim navedlo, da se vsi slovenski potniki počutijo dobro, da so le trije med njimi utrpeli manjše poškodbe ter da so govorice o večjem številu poškodovanih slovenskih potnikov neresnične. Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve so včeraj povedali, da so bili trije Slovenci lažje poškodovani, vendar tudi hospitalizirani. Uslužbenka podjetja Mediteran International, ki želi ostati neimenovana, pa nam je včeraj zaupala, da se je ob udarcu morilskih valov poškodovalo devet Slovencev, vendar so "le" tri odpeljali v bolnišnico, ostale pa naj bi oskrbeli že v pristanišču in na ladji. Tudi Monika O., ki je v stiku s svojimi svojci in njihovimi prijatelji z nesrečne ladje, nam je poročala o treh zlomljenih rebrih družinskega prijatelja, ki je moral v bolnišnici ostati dodatnih 24 ur na opazovanju. Neko slovensko turistko pa naj bi španski zdravniki zadržali za ves teden. Nepredvidljivo morje Dolgoletni kapitan Splošne plovbe, od leta 2007 v pokoju, zdaj pa predsednik Združenja poveljnikov in upraviteljev v morskem prometu Republike Slovenije Giorgio Ribarič pravi, da se takšnih valov ne da predvideti. "Če so močni cikloni ali pa tudi anticikloni, je verjetnost večja, sicer pa te lahko tovrstni vali vedno presenetijo," pravi Ribarič. Dodaja, da je območje, kjer se je zgodila nesreča, znano po takšnih valovih, pojavu pa pravijo križno morje, saj valovi najprej potekajo v eni smeri, potem pa se smer valovanja nemudoma obrne in ko valovi trčijo, se velikost posameznega vala nenadoma poveča in dosega večmetrske višine. "Da bi se ladje zaradi tega pojava izogibale posameznim območjem, je nerealno pričakovati, saj jih kaj podobnega lahko preseneti kjer koli," še pravi Ribarič, ki verjame, da se je tudi poveljnik križarke poskušal izogniti razburkanemu morju, vendar je sila morja in valov včasih preprosto premočna.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042342431
FREAK WAVE
http://www.youtube.com/watch?v=DUn8WQ4Y1bM&feature=PlayList&p=10919D10265CF999&index=0&playnext=1 http://www.youtube.com/watch?v=4YzUAQgXLv8&feature=PlayList&p=10919D10265CF999&index=1&playnext=2&playnext_from=PL http://www.youtube.com/watch?v=EUo7cKGg214&feature=PlayList&p=10919D10265CF999&index=2
http://www.youtube.com/watch?v=ols9ytWIKNQ&feature=PlayList&p=10919D10265CF999&index=3
http://www.youtube.com/watch?v=U3qSpHmXPs4&feature=PlayList&p=10919D10265CF999&index=4
NORWEGIAN DAWN
http://www.youtube.com/watch?v=_oao5hI5WOc&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=deX7R9RbmX0&NR=1 http://www.youtube.com/watch?v=tfEo6E6nElE&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=iMGPniLUJ7o&feature=related
ANTWERPEN
http://www.youtube.com/watch?v=c2fEv1jr7Vc&NR=1
VOYAGER OF THE SEAS
http://www.youtube.com/watch?v=1AN2Q-GkBr8&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=0WbLVc9_a5M&feature=related
GIBRALTAR
Visoki valovi blizu Gibraltarja udarili v trajekt Na trajektu lažje ranjenih več potnikov Nekaj dni po tem, ko so v turistično ladjo ob španski obali udarili nenavadno visoki valovi, pri čemer sta dve osebi umrli, se je podobna nesreča v soboto zgodila še v bližini Gibraltarja. Visoki valovi so udarili v maroški trajekt, pri čemer so se razbile šipe v enem od salonov za potnike.. Drobci stekla so lažje ranili več potnikov na trajektu, ki je plul iz maroškega Tangerja v španski Algeciras. Nesreča se je zgodila v zelo slabem vremenu, trajekt pa je kljub temu brez težav priplul na cilj. Španski mediji sicer poročajo, da ni šlo za enako vrsto valov, kot so bili tisti, ki so udarili v križarko v bližini Barcelone, na kateri je bila tudi skupina slovenskih turistov.
http://www.vecer.com/claneksve2010030705518598
PACIFIC SUN
Kako izgleda nevihta na takšni veliki in luksuzni ladji, dolgi 223m in z 1900 potniki, si lahko pogledate ustvarjeno zmedo v notranjosti ladje ter v njenem skladiščnem delu. Prav tragično izgledajo nemočni potniki, ki jih prav tako kot stole, mize in omare premetava iz enega boka ladje na drugega, kot da bi bili na ledu. Prava tragedija bi se lahko pripetila tudi v skladišču, kjer se nekateri komaj rešijo pred viličarjem, omarami, težkimi predali in orodjem.
http://www.jutarnji.hr/video-pogledajte-kako-ljudi-i-predmeti--klizu--po-palubi-za-vrijeme-oluje/884565/
http://www.pocruises.com.au/ourships/pages/pacificsun.aspx http://www.pocruises.com.au/OurShips/Pages/PacificSunCam.aspx http://www.youtube.com/watch?v=R2Ch397Ipps
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 08, 2010 6:43 pm; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 31 Jan 2011 21:06 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Čet Mar 11, 2010 2:00 pm Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
GOSPODARSTVENIK PRIMORSKE 2009
Kriza prinesla pet gospodarstvenikov Primorske
* Egon Bandelj,
* Ivo Boscarol,
* Irena Fonda,
* Ivan Lemut
* Rok Uršič
Letošnjo nagrado Gospodarstvenik Primorske 2009, po izboru Primorskih novic in Radia Koper, je domov odneslo kar pet najboljših. Med njimi Egon Bandelj, Ivo Boscarol, Irena Fonda, Ivan Lemut in Rok Uršič. Akcija Gospodarstvenik Primorske velja izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva, ki ga medija Primorske novice in Radio Koper opravljata na osnovi realnih kazalcev gospodarske uspešnosti, končni izbor pa opravi komisija sestavljena iz novinarjev uredništev za gospodarstvo. Tradicionalno slovesnost v novogoriški Perli, ki vsako leto privabi najuglednejše predstavnike gospodarske in politične javnosti Primorske, so letos organizatorji vsebinsko obogatili z okroglo mizo na kateri sta poleg predsednika vlade Boruta Pahorja, sodelovala še minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ekonomist Maks Tajnikar. Spregovorili so o aktualnih gospodarskih problemih in izpostavili predvsem pomen čimprejšnje izgradnje železniške infrastrukture, ki je po mnenju premiera nujna za razvoj celotnega slovenskega gospodarstva. Izgradnja železniške infrastrukture je po Pahorjevem prepričanju pomembna zaradi koprskega pristanišča, ki je le eno od petih močnih pristanišč na severu Jadrana, "Brez posodobljene železniške infrastrukture bo koprska luka izgubila vso kvalitetno prednost pred ostalimi pristanišči. Zato Italija nima nobenega interesa, da bi hitro prišli do posodobljene železniške proge, naša država pa ga ima," je poudaril Pahor. Slovenija trenutno po navedbah Pahorja ne more zagnati večjega investicijskega ciklusa, zato potrebuje tuje investitorje, ki so pripravljeni vlagati v razvoj. "Tujih vlagateljev se ne bojimo, pač pa jih potrebujemo. Strateških partnerjev pa ne potrebujemo povsod, saj v tistih družbah, ki dobro poslujejo, niso potrebni," je še dodal. Na izboru najuspešnejših gospodarstvenikov pa so letos priznanja dobili direktor in lastnik ajdovskega Pipistrela Ivo Boscarol, podjetje Fonda.si iz Pirana, predsednik uprave Splošne plovbe Portorož Egon Bandelj, solastnik in direktor družbe Gatis iz Šempetra pri Gorici Ivan Lemut in direktor ter ustanovitelj visokotehnološkega podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič. Ivo Boscarol je v 22-letni zgodovini delovanja podjetja Pipistrel, kljub krizi zabeležil za 50 odstotkov povečane prihodke, ustvaril 1,2 milijona evrov dobička in lani v razvoj vložil dober milijon evrov. Na prvem mestu v Razvojno raziskovalni inštitut, ki dela v energetsko popolnoma samozadostni zgradbi. Napaja se iz obnovljivih virov in je ena najbolj okoljevarstvenih zgradb v tem delu Evrope. V tem smislu so naravnani tudi novi projekti: letalo na vodikove gorilne celice in izdelava štirisedežnega hibridnega poslovnega letala. Družina Fonda si je tržni preboj zagotovila z razvojem blagovne znamke Fonda piranski brancin. To jim je odprlo vrata do kupcev, ki pri ribah cenijo svežino in kakovost, a tudi skrb za okolje in trajnostni razvoj. Prodaja jim je v prvem letu po uvedbi blagovne znamke poskočila za 80 odstotkov, lani, v kriznem letu, pa za dobro desetino. Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, bo čez nekaj dni na Kitajskem prevzel novo ladjo Trento, junija pa še sestrsko ladjo Tamar. V plovbi dobiček vlagajo v razvoj in podpirajo šolanje za pomorske poklice, ki jih v Evropi primanjkuje. So naš največji štipenditor, samo letos so podelili 46 štipendij. Več let pa si tudi prizadevajo, da bi na ladjah znova plapolale slovenske zastave, kar ima za podjetje in za državo predvsem simbolni pomen. Gatis-Co-Goriški avtotransport spremlja stalna rast obsega poslovanja in trajnih sredstev in je prepoznavna doma in na tujem. Vodja podjetja Ivan Lemut je kljub zaostrenim razmeram vlagal v nove objekte in infrastrukturo, tehnološko opremo ter izobraževanje zaposlenih in sisteme kakovosti. Ime Roka Uršiča je povezano z razvojem in uspehi svetovno uveljavljenega visoko tehnološkega podjetja Instrumentation Technologies. Lani se je družba iz Solkana zapisala tudi med pobudnike ustanovitve centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in kontrolo procesov, ki združuje uveljavljene slovenske znanstveno raziskovalne ustanove in podjetja z mednarodnim ugledom. Radio Koper in Primorske novice pa sta v sodelovanju z obema primorskima univerzama, podelila tudi nagrado Primorski um 2009. Slednja je pripadla Aljažu Ule, sodelavcu Univerze v Amsterdamu in Univerze na Primorskem, ki je raziskovalec na znanstvenem področju teorije iger. Ta raziskuje, kako množica odločitev posameznikov vpliva na usodo skupine, pa naj gre za prebivalce občine, ki izbirajo župana, kupce določene znamke šampona ali populacijo volkov v neki regiji. Nagrado Primorski um pa si je prislužil tudi ustanovitelj Laboratorija za fiziko organskih snovi na Univerzi v Novi Gorici in raziskovalec na področju organskih polprevodnikov Gvido Bratina, ki ugotavlja, da bomo nekoč lahko delali tranzistorje, svetleče diode ali sončne celice iz tankih in gibkih slojev organskih molekul. Bratina, ki je utemeljitelj te raziskovalne smeri pri nas ter vodja mlade in dinamične raziskovalne ekipe, tesno sodeluje tudi s proizvajalcem letal, podjetjem Pipistrel.
http://www.primorska.info/novice/7551/kriza_prinesla_pet_gospodarstvenikov_primorske
***** ISKRENE ČESTITKE ***** |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 13:24 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Mar 14, 2010 4:55 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o., Portorož
KEMPINSKI PALACE
Splošna plovba bi kupila Kempinski Palace
Ponudnikov za nakup Istrabenzovih hotelov Kempinski Palace in Adriatic v Opatiji je po neuradnih informacijah malo, zneski pa ne dosegajo želenih kupnin Predsednik uprave Istrabenza [ITBG 8,75 -0,57%] Tomaž Berločnik je za Dnevnik potrdil informacije, da je včeraj odstopil kot član nadzornega sveta Petrola [PETG 292,78 +4,19%], kar smo mi neuradno že pisali v članku Neuradno: Tomaž Berločnik odstopil iz nadzornega sveta Petrola . V prihodnje se namreč namerava Berločnik v celoti posvetiti sanaciji Istrabenza, ki je v prisilni poravnavi. Poleg tega naj bi znotraj skupine Istrabenz prevzel še nove zadolžitve, med drugim v upravnem odboru Istrabenza Turizma. V bodoče pa se želi izogniti tudi kakršnim koli morebitnim konfliktom interesov, ki bi mu jih lahko očitali, še piše Dnevnik. Za nakup Kempinski Palacea se zanima tudi Splošna plovba Ponudnikov za nakup dveh Istrabenzovih hotelskih družb Istrabenz Hoteli Portorož (Kempinski Palace) in Grand hotel Adriatic Opatija je malo, zneski pa ne dosegajo želenih kupnin v Istrabenzu, pa neuradno piše Delo. Kot dodaja, naj bi bila to poleg nepremičninske krize tudi izraz krize v turizmu, ki jo letos napovedujejo v evropskih državah. Časnik še piše, da je med interesenti za nakup Kempinski Palacea tudi Splošna plovba Portorož , ki jo vodi Egon Bandelj.
http://www.finance.si/273992/Splo%B9na-plovba-bi-kupila-Kempinski-Palace |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 13:29 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Mar 14, 2010 10:19 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o., Portorož
ISTRABENZ MARINA KOPER in STEČAJ
Okrožno sodišče v Kopru je v torek odločilo, da se začne stečaj družbe Istrabenz Marina Invest.
Največji lastnik je seveda koprski finančni holding, v lastništvu pa najdemo še Primorje in Andreja Mihevca, ki imata vsak po zgolj 0,1-odstotni delež. Velja omeniti, da je Mihevc svoj lastniški delež pridobil pred vsega mesecem, in to od novomeškega CGP Darija Južne. Družba, ki odhaja v stečaj, je v rdečih številkah že od svoje ustanovitve, saj je v letu 2007 ustvarila nekaj manj kot 100.000 evrov, leto zatem pa še 162.000 evrov čiste izgube. Posledično se je negativni kapital le še povečeval in je konec leta 2008 presegel vrednost 200 tisoč evrov. Tedaj je imela družba za skoraj 1,46 milijona evrov sredstev. Za stečajnega upravitelja je koprsko sodišče določilo Matjaža Roglja, ki je širši javnosti znan kot nesojeni svetovni računalniški prvak iz leta 2001. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042344348 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 13:33 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Sre Mar 17, 2010 12:49 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o., Portorož
KNOCK NEVIS & JAHRE VIKING & HAPPY GIANT & SEAWISE GIANT
/13/... je najdaljša ladja oziroma super tanker na svetu, ki je bil narejen od leta 1979 do leta 1981 in meri 458,45m in širok 69m, poškodovana med iraško-iransko vojno ter ponovno splavljena v letu 1991, ki se sedaj uporablja kot nepremična naftna ploščad. Knock Nevis tehta 564.763 ton, največji izpodriv vode pa 647.955 t, ko nosi 650.000 m³ (4,1 milijona sodčkov) nafte. Ugrez ladje pri polni obtežitvi znaša 24,6 m, kar ji onemogoča plovbo po celotnem Rokavskem prelivu, Sueškem in Panamskem prekopu:
http://www.relevantsearchscotland.co.uk/ships/ships/070sewisegiant.html
http://www.designcowboys.net/Yamato/Images/allships.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9e/Comparison_knock_nevis_with_other_large_buildings.png http://gcaptain.com/maritime/blog/wp-content/uploads/2007/09/knock_nevis.jpg
http://wallpapers.ships-info.info/wallpapers/Knock_Nevis.jpg http://wallpapers.ships-info.info/wallpapers/Knock_Nevis_Wallpaper.jpg http://3.bp.blogspot.com/_0F2yltRkbY0/SqZ4-mkk72I/AAAAAAAAB7U/Nk_ncPrXGPQ/s320/knock_nevis2.jpg
http://1.bp.blogspot.com/_om1GfqdMYpo/R9iEAVPh-GI/AAAAAAAAADs/ZV2ASyFChZM/s400/knock%2Bnevis.jpg
http://www.globalsecurity.org/military/systems/ship/images/jahre-viking-4.jpg
http://farm1.static.flickr.com/129/319384845_6eb1712a8d_o.jpg
http://www.tribuneindia.com/1999/99jul11/sunday/head3.htm http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bateaux_comparaison2.svg
SUPERTANKERJI BATILLUS
http://en.wikipedia.org/wiki/TI_class_supertankers
http://en.wikipedia.org/wiki/Batillus_class_supertankers
http://funzu.com/index.php/crazy-pics/batillus-supertanker.html http://www.bukisa.com/articles/262390_the-knock-nevis-emma-maersk-batillus-uss-enterprise-and-others-the-worlds-largest-ships-ever-built www.americanflagship.com
www.fredomship.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2943
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 14:28 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Mar 28, 2010 2:21 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
'MY BIG FISH'
Jahta za raziskovanje
Novozelandsko podjetje McMullen & Wing je preizkusilo novo superjahto; tokrat gre za luksuzno ekspedicijsko in raziskovalno lepotico. V podjetju McMullen & Wing izdelujejo jahte od leta 1969 in so eno največjih tovrstnih podjetij na Novi Zelandiji. V preteklosti so izdelovali jadrnice po naročilu, lahka komercialna plovila in celo policijske čolne. Njihove jahte odlikujejo luksuz, eleganca in kar velike hitrosti. Zadnji model ERMIS2 z dolžino 37,56 metrov doseže maksimalno hitrost 55 vozlov, kar je približno 100 kilometrov na uro.
Nova jahta, poimenovana dokaj preprosto MY BIG FISH, je dolga 45 metrov in ker gre za luksuzni dizajn, ne dosega tako velikih hitrosti kot ERMIS2. Dizajn so izdelali pri podjetju Greg Marshall Design, ki je tudi lastnik jahte. MY BIG FISH je skoraj popolna mešanica lepote in funkcionalnosti. Avanturisti, ki si bodo to lahko privoščili, jo bodo lahko najeli za plovbo po Južnem Pacifiku, Tahitiju, Antarktiki in Severni Evropi. Jahta ima pet luksuznih kabin v katerih lahko spi deset ljudi. Na jahti je dovolj prostora še za deset članov posadke. Notranji prostori so okrašeni z marmorjem in kamnitimi izdelki. Ima tudi ploščad s katere bodo lahko gostje raziskovali podvodni svet. Avdio in video sistem je razporejen po celi jahti, poleg tega ima satelitski oddajnik in sprejemnik.
MY BIG FISH
Jahta ima jekleno konstrukcijo in aluminijasto površino. Poganjata jo dva Caterpiller 3508B DI-Ta motorja. Sprejme 92.000 litrov goriva in 11.400 litrov vode. Maksimalna hitrost jahte je 16 vozlov, približno 30 kilometrov na uro, a naloga te jahte ni hitrost, temveč raziskovanje. Po potrebi lahko jahta prevaža tudi večje količine medicinske pomoči ali znanstvene opreme. Na jahti je dobro poskrbljeno tudi za podmorsko raziskovanje, saj je oprema za potapljanje že na jahti. Ima tudi računalniške sisteme, ki jo ohranjajo na mestu, medtem ko gostje raziskujejo podvodni svet.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/my-big-fish-jahta-za-raziskovanje.html
http://moskisvet.com/clanek/rubrika/stil/my-big-fish-jahta-za-raziskovanje.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
