Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 01 Feb 2011 20:23 Naslov sporočila:

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Jun 15, 2010 9:24 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

/13/...izobrazbena raven kadrov, ki izhajajo že 50 let iz te šole, dosega svetovne trende, saj so med drugim tudi med najbolj zaželjenimi pri nas in tudi v svetu, saj s svojim znanjem in velikimi izkušnjami prispevajo k razvoju na vseh področjih dela in življenja: Laughing

50 LET

Fakulteta za pomorstvo in promet praznuje 50. obletnico delovanja Fakulteta za pomorstvo in promet bo 50. obletnico ustanovitve danes obeležila s slavnostno akademijo v portoroškem Avditoriju. Kot poudarjajo na fakulteti, Slovenija potrebuje visoko strokoven kader, če želi izkoristiti obmorsko lego in ugoden geoprometni položaj ter omogočiti učinkovito funkcioniranje prometnega sistema v državi. V Sloveniji tako kot v mnogih drugih državah zanimanje za pomorski poklic pri mladih v zadnjem času upada. Da bodo mladim poskušali približati pomorski poklic, je ob mednarodnem dnevu pomorstva marca zatrdil tudi prometni minister Patrick Vlačič, ki bo danes nagovoril zbrane na slavnostni akademiji. V torek smo sicer pisali, da bo slavnostni govornik dr. Danilo Türk, a je svoj obisk, zaradi ogleda današnje tekme naše reprezentance v JAR, odpovedal. Fakulteta je nastala iz leta 1960 ustanovljene Visoke pomorske in prometne šole v Piranu, ta je leta 1975 postala članica Univerze v Ljubljani, leta 1986 pa se je preimenovala v Višjo pomorsko in prometno šolo v Piranu (VPPŠ Piran). Leta 1992 pa je bil sprejet zakon o ustanovitvi Visoke pomorske in prometne šole v Piranu, kjer danes študira okoli 1700 redno vpisanih študentov. Sicer pa je bila prva slovenska pomorska šola ustanovljena leta 1947 v Semedeli pri Kopru pod imenom Slovenska pomorska trgovska akademija. Imela je navtični, strojni in ladjedelski odsek.
http://www.primorska.info/novice/9014/fakulteta_za_pomorstvo_in_promet_praznuje_50_obletnico_delovanja

Kratek opis delovnega področja zavoda Fakulteta za pomorstvo in promet je izobraževalni in znanstvenoraziskovalni zavod. Fakulteta za pomorstvo in promet je redna članica Univerze v Ljubljani. Fakulteta za pomorstvo in promet (FPP) izvaja nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela ter opravlja druge dejavnosti, določene s statutom Univerze v Ljubljani in Pravili FPP. Nacionalni program visokega šolstva se izvaja po načelu avtonomije stroke in načelu matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti FPP v okviru odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in sklepa senata Univerze v Ljubljani. Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, ki ga organizira in izvaja FPP, je skladno z ISCED klasifikacijo (Unesco, november 1997; Strokovna izhodišča za nacionalni program visokega šolstva v RS, MŠŠ, 1997) razvrščeno v študijsko področje (84) transportne storitve (pomorstvo, tehnologija prometa). Svoje dosežke na področju znanosti izmenjuje z drugimi fakultetami, univerzami, znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in industrijo. Intenzivno sodeluje z gospodarstvom in storitvenimi dejavnostmi v javnem in zasebnem sektorju, z vlado in lokalnimi skupnostmi ter z drugimi ustanovami civilne družbe. Fakulteta za pomorstvo in promet si prizadeva za uveljavitev zavoda in njenih pedagogov, raziskovalcev, študentov in drugih sodelavcev doma in v svetu.
http://www.fpp.edu/ * Stran 2
http://www.primorske.si/pn/brezplacnika/ri/index.html

JADRALNI KLUB

Akademski jadralni klub Fakultete za pomorsvo in promet
Akademski jadralni klub Fakultete za pomorsvo in promet Fakulteta za pomorstvo in promet vseskozi skrbi tudi za negovanje, promocijo in razvoj športov ki so povezani z morjem. Največji poudarek dajemo veslanju in jadranju. V študijskem letu 2007/2008 smo na fakulteti kupili šolsko jadrnico »SOLARIA«, ki nam je dala nov zagon in pre potrebno sredstvo za športno udejstvovanje. Jadrnica je namenjena športni rabi, promociji in kot pedagoški pripomoček za izvajanje vsebin v okviru predmeta Mornarske veščine. Jadrnica »SOLARIA« je regatna jadrnica projektanta Andreja Justina izdelana v podjetju EUREKA. Narejena je iz modernih materialov in z inovativno tehniko. V dolžino meri 9,99 m v širino pa 3,50 m. Kobilica tehta 950 kg, vgrez jadnice pa znaša 2,40 m. Jadrnica s svojimi karakteristikami zadovoljuje še tako zahtevne jadralske želje in apetite, ob enem pa daje odlične pogoje za pedagoško delo. Kot izredno konkurenčno v svojem tekmovalnem razredu se je izkazala že tudi na regatnih tekmovanjih. Na fakulteti deluje tudi »AKADEMSKI JADRALNI KLUB FAKULTETE ZA POMORSTVO IN PROMET«, ki je bi ustanovljen 7. 11. 2007. Gre za prvi akademski jadralni klub v Sloveniji. V klubu smo združeni tako jadralci kot veslači in vsi, ki smo kakor koli povezani z vodnimi športi. Klub prvenstveno skrbi za dejavnosti povezane s športom in z vzgojo novih, tako tekmovalcev kot rekreativcev. V okviru kluba je formirana tudi tekmovalna ekipa, ki z jadrnico »SOLARIA« nastopa v tekmovanju za Pokal Slovenije v jadranju. Ekipa je sestavljena iz študentov naše fakultete, krmar je tudi naš študent, Jure Žbogar. Leto 2008 smo zaznamovali z zmago v pokalu Slovenije v razredu Delta in tretjem mestu v absolutnem seštevku regatnikov. Naše vrste so vedno odprte zato lepo vabljeni ljubitelji vodnih športov in morja.

SOLARIA

http://www.fpp.edu/?block=ajk_predstavitev_solaria
http://www.fpp.edu/~ajk/_ajk_fpp/Koledar%20regat%202009.htm
http://www.fpp.edu/~ajk/_ajk_fpp/Pokal%20Slovenije%202008_rezultati.htm
http://www.fpp.edu/page.php?block=plovila
http://www.fpp.edu/page.php?block=ajk_kontakt
http://www.fpp.edu/?block=news&xmd=show&id=5873
http://www.fpp.edu/~int/slovenscina/Erasmus/
http://www.fpp.edu/~int/slovenscina/Erasmus%20Mundus/
http://www.fpp.edu/~int/slovenscina/Leonardo%20da%20Vinci/

MINISTRSTVO ZA PROMET

http://www.mzp.gov.si/

DIREKTORAT ZA PROMET

http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/pomorstvo_in_plovba_po_celinskih_vodah/

UPRAVA ZA POMORSTVO

http://www.up.gov.si/

MEDNARODNA POMORSKA ORGANIZACIJA

http://www.imo.org/

MEDNARODNA POMORSKA ZBORNICA

http://www.marisec.org/

VOZLI

http://www.animatedknots.com/
http://www.animatedknots.com/indexboating.php?LogoImage=&Website=
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jul 17, 2010 11:51 am; skupaj popravljeno 1 krat

MEDNARODNO SODELOVANJE

Začetek sodelovanja dveh pomorskih fakultet
Včeraj je župan občine Piran Peter Bossman obiskal Opatijo, kjer je prisostvoval podpisu Sporazuma o sodelovanju med Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in Pomorsko fakulteto Univerze na Reki.

Sporazum sta v prisotnosti županov Občine Piran in Občine Opatija podpisala dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Elen Twrdy in dekan Pomorske fakultete Univerze na Reki dr. Serđu Kosu.

Dekanja Fakultete za pomorstvo in promet dr. Elen Twrdy je podpis sporazuma označila kot zelo pomemben, saj predstavlja nadaljevanje dobrega sodelovanja obeh pomorskih fakultet. Ob tem je dejala, da »sporazumu daje dodatno težo dejstvo, da sta podpisu prisostvovala župana Občine Piran in Občine Opatija«. Prepričana je, da bo podpis sporazuma prinesel veliko novih priložnosti za izmenjavo študentov, skupne projekte, nove skupne študijske programe in nadaljevanje skupnih dejavnosti, ki so v teku.

Sporazum predstavlja tudi pomemben korak k nadaljnjemu razvoju in krepitvi slovensko-hrvaškega sodelovanja in »posledično k večji prepoznavnosti naše regije ter boljših možnostih lokalnega gospodarstva, za kar si prizadevamo na Občini Piran«, je dodal Bossman. Podpis sporazuma pa je privedel tudi do neposredne vzpostavitve kontaktov in k srečanju med predstavniki Občine Piran in Občine Opatija. Župana Bossmana sta sprejela župan Občine Opatija Ivo Dujmić in predsednik občinskega sveta O'Brien Sclaunich, spregovorili pa so o možnostih nadaljnjega sodelovanja in povezovanja, saj imata Občina Piran in Občina Opatija veliko stičnih točk.
http://www.primorska.info/novice/12826/zacetek_sodelovanja_dveh_pomorskih_fakultet

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Jul 2017 15:15; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Čet Jul 01, 2010 10:54 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

KAPITAN VOLPI LISJAK BRUNO

TRŽAŠKO MORJE - KRAŠKA OBALA, MESTO IN VASI:

PREZRTI platnica Založba: Libris d.o.o. Koper
Kapitan Bruno Volpi Lisjak, Tržačan, rojen leta 1932, dolgoletni pomorščak, raziskovalec in publicist je dober poznavalec pomorstva in ribištva ter avtor številnih knjig in člankov o slovenskem pomorskem ribištvu na tržaškem. V tokratni knjigi govori o življenju in delu slovenskih ribičev, ki so v preteklih stoletjih poseljevali obalo med Barkovljami in Devinom. Podrobno opisuje zgodovino slovenskega ribištva od nastanka Trsta vse do danes. Izpostavi tudi slovenske ribiške posebnosti, kot je tunolov na slovenski način, ki je bil bolj human in čupo, slovensko plovilo. Bruno Volpi Lisjak na poljuden način, s številnim dokumentarnim in slikovnim gradivom ter z drugimi zgodovinskimi viri opisuje razmere, v katerih so skozi stoletja živeli slovenski ribiči in njihov boj za obstanek. Borili so se proti naravnim silam, piratom in za svoje pravice, ki so jim jih omejevali različni gospodarji tamkajšnjega ozemlja, od devinskih graščakov in drugih fevdalcev, tržaškega mestnega sveta v 19. stoletju do italijanske države po letu 1918. Med časom, ko so se borili za svoje pravice do neoviranega dostopa do morja in prostega ribolova, pa se je svetovna politična situacija tako zasukala, da smo Slovenci dobili obalo med Koprom in Dragonjo »v zameno« za tržaško obalo. V današnjem času evropskega povezovanja in zmanjševanja nekdanjega pomena meja je pred vami obsežno dokumentirano delo, ki razkriva pozabljeno zgodovino Slovencev in nas opozarja, da naj s previdnostjo korakamo prihodnosti naproti. Ne smemo namreč pozabiti, da smo bili Slovenci stoletja neločljivo povezani z morjem. Zgodovina slovenskega pomorskega ribištva na tržaškem je pravzaprav del zgodovine slovenskega naroda. Tako kot so imeli slovenski ribiči že v preteklosti prost dostop do morja in neovirano možnost ribolova, je zagotovo tudi danes želja vseh, da bi se to ohranilo še v naprej.
Cena: 20,00 EUR (4.792,80 SIT)
http://www.libris.si/index.php?page=posamezna_knjiga&book_id=9789616618243

* Za predstavitev nove knjige Tržaško morje - kraška obala, mesta in vasi, ki ima podnaslov Prezrti del zgodovine Slovencev, je bilo v Mestni knjižnici Piran veliko zanimanja. Gre namreč za tretje delo kapitana Bruna Volpija Lisjaka, dolgoletnega pomorščaka, raziskovalca, publicista in dobrega poznavalca slovenskega pomorstva in ribištva na tržaškem. Knjiga, ki je pred nedavnim izšla pri knjigarni Libris, govori o večstoletni slovenski prisotnosti na obalah tržaškega zaliva in je v teh dneh, ko zopet tako veliko govorimo o slovenskem morju, tudi z zgodovinskega vidika nadvse dobrodošla. Odkriva namreč zgodovino naših ribičev, ki so stoletja ribarili na ozkem morskem pasu od Barkovelj do Devina in se kljub pritiskom tam ohranili kot Slovenci. Vendar se je politična situaciji po drugi svetovni vojni zasukala tako, da smo ˝v zameno˝ za tržaško obalo dobili obalo med Koprom in Dragonjo. Prav naša zgodovina zgovorno dokazuje, da smo stoletja povezani z morjem in avtor raziskuje ter prikazuje prav to poglavje naše zgodovine, ki ga prej nismo poznali oziroma je bilo zelo malo raziskano.
˝ Kapitan Bruno Volpi Lisjak rezvija zgodbo, ki je pomembna za razumevanje našega pomorstva in oblikovanje zavesti, kaj pomeni morje za slovenski narod. Ob tem ugotavlja, da se še ne zavedamo pomena morja, pomena luke Koper in da smo pomorski narod,˝ je bila le ena od misli prof. Jožeta Pirjevca o tej novi knjigi na predstavitvi v Piranu. Na njej je sodeloval tudi avtor, ki je razkril vrsto podrobnosti, ki so povezane z nastankom naše trgovske mornarice oziroma Splošne plovbe, nabavo prvih večjih ladij, gradnjo luke Koper in se ne nazadnje je dotaknil tudi pomena rezultata referenduma za naš dostop do odprtega morja. ˝ Narod, ki ima odprto pot na morje, ni bogat samo materialno in kulturno, ampak tudi na splošno˝, je poudaril Kapitan Bruno Volpi Lisjak. http://www.primorske.si/pn/brezplacnika/ri/index.html

»Bodite pokončni in čuvajte svoje morje!«

Kapitan Bruno Volpi Lisjak predstavlja svojo novo knjigo
Kapitan Bruno Lisjak že dolgo ne pluje več po morju, toda njegova raziskovalna plovba po morski tradicij in oranje po preteklosti naših prednikov ob Tržaškem zalivu, se nadaljuje. Tokrat nas je presenetil z novo knjigo, ki je pred kratkim izšla pri založbi Libris v Kopru z naslovom Tržaško morje - kraška obala, mesto in vasi. V Narodnem domu bo v petek ob 18. uri knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec na pobudo Slovenskega kluba in Društva slovenskih izobražencev ter s sodelovanjem Narodne in študijske knjižnice. Bruno Volpi Lisjak je v našem prostoru poznan kot pomorščak in kapitan dolge plovbe, predvsem pa kot neutruden raziskovalec zgodovine slovenskega ribištva na Tržaškem. Že vrsto let slovenskemu in italijanskemu bralstvu redno predstavlja članke, raziskave in krajše ali daljše publikacije, ki na poljuden način pripovedujejo o povezanosti slovenskega naroda z morjem. Od izida njegove najzajetnejše monografije Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Timave do Trsta letos mineva petnajst let. V tem času je avtor izpopolnil nekatera poglavja; od lova na tune do zgodovine čupe, tradicij in celo ribiških pripovedi. Prejšnji teden je pri koprski založbi Libris izšla nova knjiga z naslovom Tržaško morje - Kraška obala, mesto in vasi, ki predstavlja četrti zvezek zbirke Morje, s katero si KD Ribiški muzej tržaškega primorja prizadeva promovirati slovensko ribiško zgodovino in tradicijo. Delo kapitana Lisjaka nosi podnaslov Prezrti del zgodovine Slovencev in ravno na to dejstvo se avtor malodane zgroženo vrača v večini objavljenih tekstov. Po njegovem mnenju se nepoznavanje slovenske pomorske zgodovine predvsem v slovenskih intelektualnih in političnih krogih danes odraža tudi v mednarodnih odnosih. Zato avtor na poljuden način pojasnjuje del zgodovine Slovencev, ki ga niti slovensko niti italijansko zgodovinopisje iz pomorskega zornega kota še nista obravnavala. http://www.primorski.eu/stories/Kultura/120949/

ČUPA

Čupa, čoln iz enega samega hloda Bruno Volpi Lisjak - raziskovalec zgodovine slovenskega ribištva v Tržaškem zalivu Tako kot njegov oče in ded se je rodil na robu Krasa, na skalovju ob Tržaškem zalivu. "Po vojni, če si hotel iti po svetu, si to lahko počel po morju in bil za to še plačan," se je zvito nasmehnil Bruno Volpi Lisjak, sedeč pod košato brezo samo nekaj metrov od dedove rojstne hiše. "Bil sem med prvimi Slovenci, ki so končali pomorsko trgovsko akademijo v Piranu," je pripomnil, medtem ko je na mizo zlagal knjige in brošure, katerih pisec je. Po šolanju v Piranu in po tem, ko je preplul ves svet, se je za enaintrideset let kot menedžer zasidral v tržaški ladjedelnici, kamor je pritegnil rusko oziroma takrat še sovjetsko floto. "Včasih je bilo več kot devetdeset odstotkov obrata povezanega z Rusijo, samo tega nisem mogel povedati, ker bi bil to škandal." Danes, ko ga povprašate, zakaj ga je po upokojitvi v vrtinec raziskovalnega dela potegnilo prav ribištvo, saj sam ni bil poklicni ribič, pa tudi v družini nima ribičev, odgovori: "Tudi zaradi Rusov." Ko je namreč med delom v ladjedelnici ugotovil, da mu sovjetska vojaška flota ne more priskrbeti dovolj ladij, je v tržaške vode privabil še sovjetsko ribiško ladjevje. "To so bile veličastne ladje, recimo hladilnice ali potujoče ribje tovarne s tristo delavkami na krovu." Hočeš nočeš se je moral ukvarjati z organizacijo in s tehnologijo ribolova in obe sta ga navdušili. "Ruse sem celo naučil jesti kalamare. Kapitani so ujeli na tone lignjev, rekli so: 'To niso ribe!' in jih vrgli nazaj v morje. Potem sem jim dopovedal, da to ni pametno," je pripovedoval, tokrat v brezhibni ruščini. "Oblekli so me v kuharja in sem jim pokazal, kako se pripravijo kalamari." In glej, približno takrat so po vsej Sovjetski zvezi v trgovinah začeli prodajati kalamare. "Ko sem videl, da je slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu obsojeno na propad, sem pomislil, da se morajo mladi Slovenci udejanjati v športu. Zato sem bil eden od ustanoviteljev danes zelo uspešnega jadralnega kluba Čupa." Prepričan je bil, da Slovenci morajo ostati uporabniki morja. "V našem klubu vzgajamo odlične jadralce. Slovenski fantje na mednarodnih regatah in celo na olimpijadi predstavljajo Italijo." Bil je dolgoletni podpredsednik jadralnega kluba in vedno znova je ugotavljal, da nihče ne ve, kaj pomeni ime kluba - čupa. "Zato sem se odločil napisati majhno brošuro o čupi." Med iskanjem dokumentacije pa je naletel na pravi arhivski zaklad še iz časov Avstro-Ogrske. "Šel sem iskat čupo, našel pa sem najmanj za dva tovornjaka dokumentov o slovenskem ribištvu. Avstrijci so neverjetno natančno vodili arhive ... Tako je nastala moja prva knjiga, ker sem se čutil dolžnega, da arhivski dokumenti pridejo v javnost." Čupa je čoln, iztesan iz enega samega hloda. "Ko so Slovenci v 7., 8. stoletju prišli v Tržaški zaliv, so imeli navade iz sladkih vod. Zato so na morju iztesali plovilo, kot so ga poznali, kasneje pa so ga prilagodili pomorskim vremenskim razmeram." V fevdalizmu je bilo morje dostopno le plemičem in vrhovni oblasti, zato so bili slovenski ribiči tlačani, ki so dajatve plačevali v ribah. "Zaradi vpliva francoske revolucije je bila Avstro-Ogrska prisiljena izdati odlok, po katerem je bilo morje svobodno." V tem zakonu je bila kratka, a zelo vplivna klavzula - 1852 metrov priobalnega morja, to je ena navtična milja, je pripadalo samo prebivalcem obmorskih vasi. "Ta zakon je veljal v Italiji in pozneje tudi pod anglo-ameriško upravo vse do leta 1954. Zato je moja trditev, da je bila tržaška obala slovenska obala, tudi pravno utemeljena." Zakon in načrtno spodbujanje ribištva, ki ga je začela že Marija Terezija, sta povzročila zelo hiter razvoj slovenskega ribištva. "Med letoma 1880 in 1920 se je slovensko ladjevje povečalo za štirinajstkrat." Kaj se je zgodilo? "Avstro-Ogrska je razumela, da je neumno prehranjevati se samo z mesom. Če ne drugega, so ribe cenejše, kar se tiče gojenja." Zato so bili zgrajeni pristani in prve tovarne konzerv. Ribiči iz zadruge so dobivali brezobrestna posojila, zato so počasi opuščali uporabo čup in začeli loviti na veliko, v velikih ladjah. Tunolov "Nihče mi ni verjel, da smo Slovenci na prelomu 19. stoletja imeli v Tržaškem zalivu štiristo petdeset registriranih ladij, in to poleg okoli devetdesetih ladij, ki niso bile uradno registrirane," je povedal Bruno med odpiranjem knjige na strani z razpredelnico, kjer so ob imenih petih slovenskih vasi zapisane številke registriranih plovil; v Križu največ - sto šestintrideset. "Da sem iz arhivov izluščil vsa imena lastnikov ladij, sem porabil še dodatnih šest mesecev."

* "Tunolov je bil praznik za vso vas. Še poroke so bile vezane na jesenski čas, po lovu tunov, ki je bil donosen in po katerem je lahko družina hčerki priskrbela doto, moški pa so lahko postavili hišo." In ker so bili lastniki Slovenci, so bila tudi imena ladij slovenska: Triglav, Slovenija, še največ pa je bilo ladjevja, poimenovanega po svetnikih in materah. "Življenje žensk je bilo posebej težavno," je dejal Bruno, ki mu je uspelo podatke pridobiti iz prve roke, od žensk, ki so danes že vse pokojne. "Večina jih je pomagala pri ribolovu in pletenju mrež. Še največ pa jih je zgodaj zjutraj s košaro, polno rib, na glavi krenilo po strmih sedemstotih stopnicah Kraškega roba gor." Vsak dan so s košaro, ki je tehtala vse do petindvajset kilogramov, prepešačile od hiše do hiše do trideset kilometrov. "Kričale so: 'Ribe, frišne ribe!' In ker je bilo denarja po vaseh bolj malo, so ribe pogosto zamenjale za krompir ali kaj podobnega. Zato je bila košara tudi nazaj grede težka. Danes se po teh strmih stopnicah nihče niti praznih rok ne more povzpeti brez težav." Vse slovenske vasi so stale na Kraškem robu. Tako je Lisjak na zemljevid zarisal lovišča tuna na slovenski etnični obali: Draga, Vir, Brojnica, Ravne, Čavse, Šovnik, Faren, Mul, Rendela, Draga, Lahovec, Pri učikarji, Na ščuku, Vejal. "Tunolov je bil praznik za vso vas. Še poroke so bile vezane na jesenski čas, po lovu tunov, ki je bil donosen in po katerem je lahko družina hčerki priskrbela doto, moški pa so lahko postavili hišo." Posebnost slovenskega tunolova je, da so bile na kraškem skalovju postavljene izvidnice, ki so nadzorovale migracije tunov. Tako se je ohranila zgodba, kako je ob dnevu svetega Roka, ko so v vasi pripravljali cerkveno slavje, ena od izvidnic pritekla do zadnjega v procesiji in zelo po tihem povedala, da so "toni prišli". Seveda je v procesiji čez uro ostal le še duhovnik s Kristusom na križu. "Zgodba potrjuje, kako pomemben je bil tunolov. Z mrežo, dolgo petsto metrov, so obkrožili jato. Vsak, ki je pomagal vleči in čistiti tune, je dobil svoj kos." Vlekla in čistila pa je vsa vas, zato je ves september in oktober v vasi dišalo po pečenih jetrih. "Želodci so ostali v lasti posadke, ker so jih sušili na soncu in v zimskih dneh uporabljali za čorbo." Še ena kulinarična posebnost teh krajev so "flanclji z dušo". "Drugod so flancati sladki, pri nas pa so slani in imajo notri zapečene slane sardone - ančouse." Izbris Drug pomemben dogodek za slovenske ribiče je bilo romanje na Barbano, na otok sredi Beneške lagune pri Gradežu. "Avgusta so vsi slovenski ribiči romali z ladjami k sveti Mariji Barbanski. Na določeni točki so se združili v veličastno kolono." Zadnjo čupo Marijo - sedemmetrski drevak - so ob obali Tržaškega zaliva uporabljali vse do leta 1947. "Velika večina Slovencev ne ve, kje sta slovenska obala in morje, kjer so slovenski ribiči lovili tune na slovenski način," je ogorčeno pripomnil Bruno Lisjak, ki samega sebe brez patetičnega poveličevanja šteje za patriota, za zavednega Slovenca. "Ne ve se, da živijo na tem ozemlju že 1300 let, torej da je to ozemlje etnično slovensko. Ne ve se, da so bila ta dragocena slovenska vrata na Jadransko morje med Trstom in Timavo leta 1947 zapravljena tako, da je nekdanja Jugoslavija dobila celo istrsko obalo od Pulja in Reke na račun Slovencev." Slovenski ribiči so prvič v dokumentih poimensko omenjeni leta 1584, zadnji morski drevak čupa iz leta 1947 pa je pristal v depoju Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je bil pozabljen vse do pred kratkim, zdaj pa je postavljen na dostojnem mestu v novi stavbi Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi. "Ribištvo je začelo propadati s prihodom istrskih ribičev italijanske narodnosti. Obalni pas je bilo treba poitalijančiti in so se s to nalogo začeli ukvarjati še pred začetkom prve svetovne vojne. Med obema vojnama smo Lisjaki čez noč postali Volpi. Da zaprtja šol niti ne omenjamo. Celo na pokopališčih so zahtevali, da piše po italijansko, da ne bi ostali dokazi, da smo nekoč tu živeli Slovenci." Čutiti je, da je Lisjaka, verjetno tako kot mnoge druge tržaške Slovence, prizadel izbris tega dela zgodovine, in to ne samo na italijanskih tleh, ampak tudi v slovenskih učbenikih. "Borim se za to, da bi bila pomorska zgodovina Slovencev vsaj z nekaj stavki umeščena v slovenske učbenike. Da se ve, da Slovenci nismo bili samo kmetje, obrtniki in trgovci, temveč smo živeli tudi v sožitju z morjem. Treba je povrniti, kar je bilo ukradeno - zgodovinski spomin." Človek ne more imeti odnosa do nečesa, kar zanj ne obstaja, za neobstoj obmorske zgodovine Slovencev pa ne vidi več opravičila. "Vedno se govorjenju o tem izogibajo pod isto pretvezo - da se ne smejo kvariti dobri sosedski odnosi z Italijo. Če je to bilo še nekako razumljivo pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, je danes tako stanje zelo ponižujoče in nedopustno." Kot raziskovalec je posebej previden, saj ni poklicni zgodovinar ali etnograf. Zato skrbno navaja vire in objavlja dokumente, da jih lahko strokovnjaki po potrebi preverijo. Celotno raziskovalno delo plačuje iz svojega žepa, tudi honorarju za knjige se je odpovedal, da bi bile te cenovno čim bolj dostopne bralcem, ki jih takšne teme zanimajo. Povečati želi ozaveščenost o slovenski pomorski zgodovini, zato se je obrnil na številne slovenske ustanove in ministrstva, vendar mu niso niti odpisali. Kljub temu je bilo njegovo predavanje v Slovenskem etnografskem muzeju deležno velikega zanimanja. Pogosto "kontinentalni" Slovenci pridejo k Lisjaku na celodnevni ogled etnično slovenske obale. Čupa s tem presega okvir tržaške obmorske zgodovine in počasi postaja prepoznavni sestavni del slovenske kulturne istovetnosti. Še najbolj pa si Lisjak prizadeva za postavitev muzeja ribištva in pomorskih dejavnosti Slovencev. Zamisli za muzej je nabiral po manjših muzejih po vsem svetu. Po treh letih čakanja na gradbeno dovoljenje ga je Kulturno društvo Ribiški muzej Tržaškega primorja končno dobilo. Pred kratkim je bil postavljen temeljni kamen muzeja v Križu pri Trstu. Razstavni prostori muzeja bodo pred domačo teraso slikarja Alberta Sirka. Če bo vse po sreči oziroma če bo dovolj sponzorskih sredstev, pričakujejo, da bo muzej postavljen v dveh ali treh letih.
http://www.mladina.si/tednik/200527/clanek/50-nar--profil-ksenija_hahonina/

RIBIŠKI MUZEJ

Ribiški muzej bo kmalu odprl vrata Njegovi pobudniki si prizadevajo za pridobivanje finančnih sredstev. Ribiški muzej, ki bo imel sedež v Križu s prekrasnim razgledom na Tržaški zaliv, bo kmalu odprl vrata. Najkasneje prihodnjo pomlad, zagotavljajo njegovi pobudniki, med katerimi izstopata kapitan Bruno Volpi Lisjak in Franco Cossutta, predsednik muzeja in istoimenskega kulturnega društva. Muzej nastaja brez vsakršne pomoči javnih in lokalnih uprav, torej le s prispevki članov in Združenja za Križ, ki ga vodi neutrudni »kriški mecen« Valentino Cossutta. Bruno Volpi Lisjak je pred nedavnim izdal novo knjigo o slovenskih tržaških ribičih. http://www.primorski.eu/stories/Trst/128897/

TRADICIJE DVEH SKUPNOSTI

Tradicije dveh skupnosti v Tržaškem zalivu

Knjigo je uredil kapitan Bruno Volpi Lisjak

Morje povezuje ljudi različnih narodov in kultur. Tako je v svetu in tudi pri nas, so opozorili na srečanju, ki se je odvijalo v kriškem kulturnem domu Alberta Sirka, na katerem so predstavili slovensko-italijansko knjigo z dvojezičnim naslovom Tradicije dveh skupnosti v Tržaškem zalivu - Dejavnosti skozi stoletja povezane z morjem. V potrditev združevalnega značaja morja, so avtorji platnico publikacije - ki svojo pozornost namenja tradicijam ribogojstva, pomorstva, ribištva, solinarstva, ladjedelnic in gradnje ladij v našem zalivu -, opremili s slikama, ki prikazujeta kontovelskega potapljača in piransko solinarko.
Pobudniki založniškega projekta želijo z njim priti do še predvsem mladih italijanskih in slovenskih bralcev: medtem ko bi prvi tako lahko spoznali »našo zgodovino,« drugim delo omogoča, da znova odkrijejo slovensko pomorsko preteklost, »ki je bila iz političnih razlogov v Sloveniji črtana iz učbenikov,« so izpostavili. Iz te želje bodo razdelili izvode publikacije tako italijanskim šolam kot tistim v matični domovini.

Delo, ki ga je uredil kap. Bruno Volpi Lisjak, predstavlja zaključni rezultat sodelovanja slovenske narodne skupnosti iz FJK z italijansko manjšino v slovenski Istri v sklopu projekta »Terra D'Amar,« ki je stekel v okviru evropskega programa Intereg III A Italija-Slovenija v časovnem razdobju 2000-2006 in cilja katerega sta spodbuditev trajnostnega razvoja in integracija čezmejnih regij. Po zmagi na natečaju je nosilec projekta, ki ga je odobrila in financirala Deželna direkcija FJK za mednarodne, evropske in krajevne avtonomije, KD Ribiški muzej Tržaškega Primorja, s katerim je ob tej priložnosti sodelovalo 11 partnerjev, ki so odraz obeh jezikovnih skupnosti in drugih znanstveno-kulturnih (v glavnem pomorskih) ustanov s sedežem v Trstu, Kopru, Piranu in Portorožu.
http://www.primorski.it/stories/trst/186684__tradicije_dveh_skupnosti_v_trakem_zalivu/

SUHE MREŽE

Nastaja film o slovenski ribiški tradiciji

V Križu pri Trstu so v organizaciji Izobraževalnega programa Televizije Slovenije pred dnevi posneli prve kadre nastajajočega filma Suhe mreže - Iz spomina v zgodovino. Film je posvečen zamolčani slovenski pomorski in zlasti ribiški tradiciji.
V prvih kadrih filma sta si izmenjevala besedo Jadran Sterle (levo) in Franco Cossutta.

“Dejstvo, da smo bili Slovenci od izliva Glinščice v Žavljah do Štivana pri izlivu Timave stoletja dolgo glavni akter na morju, je Slovencem, zlasti mlajšim, še premalo znano. S strani italijanskega zgodovinopisja pa ta tema sploh (še) ni bila obravnavana po dobro znani metodi: to, česar ne omeniš, ne obstaja,” je filmu postavil okvir predsednik nastajajočega kriškega Ribiškega muzeja Tržaškega primorja Franco Cossutta. Režiser in scenarist filma, ki nastaja v produkciji RTV Slovenija, je Jadran Sterle. “Skupno imamo sedem snemalnih dni. Poleg osebja ribiškega muzeja bosta besedo v filmu dobila tudi Ladi Gruden, ki je z dokumenti iz 16. stoletja naslednik ene najstarejših, žal splošno izginjajočih slovenskih ribiških družin na Tržaškem, ter Boris Kobal, ki je kot ribič še pletel mreže na strmi obali tržaškega zaliva, kjer se Kras prevesi v morje” je režiser podrobneje razkril snemalno knjigo.

Pri pisanju scenarija se je v veliki meri naslonil na strokovno knjigo Tradicije dveh skupnosti v Tržaškem zalivu, ki je nastala leta 2007 po skoraj dveh letih raziskovanja in sodelovanja obeh narodnih skupnosti v okviru programa Interreg Italija - Slovenija. “Dokazana zgodovinska dejstva in arhivski dokumenti so nam razkrili več kot tisočletno sosedsko tradicijo Slovencev in Italijanov na področju ribištva, pomorstva, ribogojstva, solinarstva, gradnje lesenih ladij in ladjedelnic v najbolj severnem zalivu Mediterana,” je povzel ugotovitve knjige njen urednik Bruno Volpi Lisjak.

Vsebinsko knjigo sestavlja več sklopov, ki dobivajo prevod tudi v filmsko zgodbo: zgodovinska lesena plovila v Tržaškem zalivu (od trabakule in bragoca do ščife in čupe ter ostalih), nekdanji tradicionalni ribolov ter življenje in dejavnosti, povezane z morjem (ribja predelovalna industrija, soline, škveri, potapljači, šavornanti in gojenje ostrig). “Ne le pozabi iztrgana slovenska imena za posamezne dele nekdanjih ladij in ribiške opreme, temveč tudi slovenska ledinska imena na severni obali Tržaškega zaliva in poimenovana ribolovna mesta so kar klicala, da se to zabeleži za zanamce in zapolni luknje v skupnem zgodovinskem spominu Slovencev,” je z nostalgijo v glasu še dodal inženir Cossutta, ki je tudi sam ladjedelec.

Film bo na programu nacionalne televizije letos jeseni, še prej pa bo doživel predpremierno uprizoritev v domu Alberta Sirka v Križu.
http://www.primorske.si/Kultura/Nastaja-film-o-slovenski-ribiski-tradiciji.aspx

VOLPI LISKAK ZAPUŠČA RIBIŠKI MUZEJ

Priznanje za Ribiški muzej

Ribiški muzej v Križu je od uradnega odprtja lanskega septembra do danes obiskalo 1.500 ljudi, je na občnem zboru društva, ki upravlja muzej, povedal predsednik Franko Cossutta. Konec leta bo muzej zapustil eden njegovih ustanoviteljev, direktor Bruno Volpi Lisjak, ki računa, da bo na njegovo mesto prišel mlad človek, »ki bo ljubil morje in pomorstvo, a obenem bo dovzeten za sodobne tehnologije in muzejsko-zbirateljske pristope«. Neumorni kapitan vsekakor ne zapušča raziskovanja in pisanja, saj je na občnem zboru v Sirkovem domu najavil izid svoje devete knjige, ki bo posvečena tunolovu v naših krajih«. Cossuta je povedal, da zanimanje za muzej narašča tako v Sloveniji kot v Italiji, za Križ pa predstavlja veliko razvojno možnost, posebno na turističnem področju. Arhitekt Jurij Zeriali, ki je izdelal projekt za dokončno nadgradnjo muzeja, je predstavil potek obnovitvenih del, med načrti kulturnega društa Ribiški muzej tržaškega Primorja je navedel možnost direktnega upravljanja kriškega portiča Na mulu, ki je sicer javna dobrina, leta 2020 pa zapadejo sedanje koncesije. Lepo bi bilo, da bi na pobudo muzeja obnovili eno tamkajšnjih ribiških hišic in obenem obnovili celotno ribiško pešpot do portiča, ki je trenutno dostopna le od restavracije Tenda Rossa do morja. Kriški muzej je pred kratkim postal član Združenja pomorskih muzejev Mediterana.
http://www.primorski.it/stories/trst/272373_volpi_lisjak_zapua_ribiki_muzej/#.WWDoLlFLfcs

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Apr 2011 20:03; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Jul 11, 2010 7:26 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

TERME

/13/...njihov blagodejni pomen je večplasten in še kako prepotreben za utrjevanje zdravja, tako po poškodbah in še posebej rehabilitacijah, a se tega kot izgleda pri nas še ne zavedamo dovolj, saj je od njihovega ponovnega odkritja pred Izolo minilo že vsaj 8 let. To bi vsekakor ob vsesplošni energetski podhranjenosti in povečani skrbi za okolje lahko bila tudi naša prednost in ena od turističnih posebnosti: Laughing

TERMALNI VRELCI

Termalni vrelci na morskem dnu pred Izolo

V poletnih mesecih so evropske tiskovne agencije poročale o podobnem odkritju podvodnih izvirov sladke vode na 36 metrov globokem dnu pred francosko sredozemsko obalo (med francoskim Mentonom in italijansko Ventimiglio). Odkrili so, da voda prihaja iz Alp Termalni vrelci na morskem dnu pred Izolo Voda s Krasa pronica globoko v zemljo in potem ogreta na vsaj 30 stopinj privre iz morskega dna pred Izolo - Pojav bo treba zavarovati Voda, ki ponikne nekje na Krasu (na Kraškem robu ali Podgrajskem podolju), pronica globoko pod zemljo in privre na dan na morskem dnu pred Izolo. Potapljači Luke Koper in nekaj raziskovalno razpoloženih zanesenjakov je v zadnjem letu odkrilo kar osem termalnih vrelcev tople vode pod morjem med Izolo in rtom Ronek. Gre za izvire vode, ki smrdi po žveplu, njena temperatura pa sega čez 30 stopinj Celzija. Doslej so njeno toploto izmerili le na površini in ji tam (nekoliko ohlajeni) namerili 29,3 stopinje. Gre za odkritje, ki bi mu bilo treba nameniti veliko več znanstvene in naravovarstvene pozornosti. Minulo soboto smo na morju, približno eno miljo od izolske obale, srečali koprskega geografa Jožeta Žumra, ki skupaj s prijatelji (predvsem Alfred Zajič - Cico in Matej Koršič) že več kot leto dni raziskuje omenjene podvodne termalne vrelce. Njihovo pozornost so pritegnile nenavadne, lijakaste kotanje, ki na pomorskih kartah pravzaprav niso vrisane. Morje, ki je na tem delu običajno globoko v povprečju kakih 20 metrov, se na določenih mestih poglobi tudi za 12 in 13 metrov. In to v obliki nekakšnega lijaka, ki ima na vrhu (pri običajnem morskem dnu) 30 metrov premera in se na koncu zoži v dva metra široko in nekaj metrov globoko lijakasto luknjo (podobno vodnjaku), iz katere prihaja topla voda. Voda je tam povsem kalna, tako da se potapljači pri svojih opazovanjih težko znajdejo in veljajo pravila tehničnega potapljanja (ob vrvi). Ko so v podvodni izvir namestili 35 metrov dolgo gumijasto cev in jo povlekli do raziskovalne jadrnice, je po cevi zaradi vzgona (toplejša in redkejša sladka voda) sama brizgnila vodo, vsaj meter nad gladino.Minulo soboto je bilo celo na površini mirnega morja mogoče opaziti kolobarje vodnega vrelca. Morje je bilo za spoznanje toplejše, smrad po žveplu pa očiten. Jože Žumer je ocenil, da prihaja iz tega vrelca dober kubik vode na minuto (do 20 litrov na sekundo). Skoraj ves dan so potapljači prebadali mulj na dnu lijaka in hoteli videti, ali je v bližini mulja apnenčasta kamnita gmota. Ugotovili pa so, da je plast mulja tudi pri dnu debelejša od štirih metrov. Amaterski raziskovalci so dali vodo v analizo na Kemijski inštitut Slovenije, kjer so potrdili, da gre za sladko vodo, s precejšnjo vsebnostjo žvepla in delno s primešano slano vodo. Po besedah Jožeta Žumra gre za približno takšno vodo, kakršno imajo v Istrskih toplicah (pri Buzetu) in vodo, na kakršno so naleteli pri mnogih doslej opravljenih vrtinah v Istri (dve imajo v Portorožu, eno s pridobljeno državno koncesijo izkoriščajo Hoteli Palace za svoj bazen s termalno vodo). Tudi Izola je še pred dobrimi stotimi leti premogla termalno kopališče. Dodajmo, da gre za potopljene izvire (kraške) termalne vode, saj je bilo območje severnega Jadrana še pred kakimi 12 tisoči leti kopno. Glede na to, da takih izvirov tople sladke vode v Jadranskem morju ni ravno veliko in glede na to, da vrelci vsaj deloma vplivajo na življenje tukajšnjega podmorja, bi bilo treba to naravno vrednoto po mnenju Jožeta Žumra ustrezno zavarovati, jo ustrezno znanstveno raziskati in upoštevati pri morebitnih posegih v morje oziroma razvoju obalnega območja. Če v Sloveniji ne bo dovolj posluha in odziva za temeljne raziskave, bodo stvar zagotovo zagrabili tuji znanstveniki, saj gre za dobro dostopno naravno (geološko) posebnost. V poletnih mesecih so evropske tiskovne agencije poročale o podobnem odkritju podvodnih izvirov sladke vode na 36 metrov globokem dnu pred francosko sredozemsko obalo (med francoskim Mentonom in italijansko Ventimiglio). Odkrili so, da voda prihaja iz Alp in da bi jo (zaradi blage osoljenosti) lahko uporabljali v kmetijstvu. Govorili so o posebnem projektu, za katerega naj bi francoska država namenila tudi večjo vsoto denarja za ustrezno raziskavo vira. V Izoli "odkrili" termalne izvire na morskem dnu Na koprski televiziji, nacionalki in jasno tudi v Primorskih novicah in Soboti, smo te dni lahko zasledili "senzacionalno" novico, da so krasoslovci "odkrili" izvir, oziroma izvire termalne vode na morskem dnu pred Izolo. Izvire na morskem dnu so okrili ravno tako kot Columb Ameriko, če domačine iz Izole poistovetimo z ameriškimi indijanci. Mimogrede je nacionalka to tudi omenila, kao ribiči že dalj časa vedo za izvire na morskem dnu, a se zanje ne menijo. Zakaj potem novica o odkritju? Kakorkoli že so v Izoli v novejši zgodovini odprli prve terme leta 1824. V termah so uporabljali vodo z vonjem po amonijaku, zaradi velike vsebnosti žvepla, iz podvodnih toplovodnih izvirov. Ravno iz tega razloga so domačini vrelce imenovali "Acque de ovi". Nekaj let kasneje so na tej lokaciji zgradili nekaj deset lesenih hišic, kjer se je bilo možno proti plačilu kopati v termalni vodi, ki je baje zdravila celo vrsto najrazličnejših bolezni. Vendar terme niso poslovale uspešno in že leta 1888 je Luigi Morteani zapisal, da o termah ni več nobenih ostankov. Iz zgodovinskih zapiskov je mogoče tudi razbrati, da so terme zaprli, zato ker je termalna voda imela prenizko temperaturo (od 23 do 27 stopinj celzija). Kot smo izvedeli iz medijev so vrelci še vedno tam kjer so vedno bili. V hotelu, ki je bil zgrajen ob termah je leta 1888 že delovala francoska tovarna za predelavo rib, kasneje znana kot Ampelea. Konec koncev geologi dobro vedo, da v Istri termalna voda ni nic posebnega, čeprav je temperatura vode preniska za terme. (glej primer istrskih toplic na hrvaškem delu Istre). Kot dokaz, da v Izoli niso edini, ki so iskoriščali termalno vodo, je podjeten lastnik kmečkega turizma v dolini Dragonje pod vasjo Krkavče, ki je pred nekaj leti dal izvrtati vrtino iz katere teče topla termalna voda z vonjem po gnilih jajcih. Voda ima nekaj nad 20 stopinj celzija in na prvi pogled izgleda prozorna, vendar je temne skoraj črne barve če jo gledamo v debelejšem sloju, čeprav je čista. Namreč pod našimi tlemi je sloj črnega premoga, ki so ga pred leti kopali v Sečoveljskem rudniku, vendar so rudnik opustili, ker je rove stalno zalivala voda, pa tudi premog ima preveliko vsebnost žvepla po današnjih kriterijih. Omenjeni lastnik kmečkega turizma je izdelal razpršilce za odplinjevanje termalne vode, tako se neprijeten vonj odstrani in vodo uporablja za zalivanje in za polnjenje kopalnega bazena, ki je še pred kratkim bil na razpolago gostom. Poleti v času kislih kumaric, pač mediji z veseljem iz nečesa kar domačini že dolgo vemo, naredijo senzacionalno novico. Kaj čmo, časopise je potrebno prodajati in Tv mora pritegniti gledalce pred Tv ekrane... Vir podatkov razna literatura o zgodovini Istre in knjiga "Isola" in 2000 cartoline"
http://slovensko-morje.net/index.php?page=product&product_id=95&category_id=15
http://www.portoroz.si/terme-in-wellness-palace http://www.destinacije.com/i_karte_rez.asp?lang=hr&p=Terme+in+Wellness+Portoro%9E&t=opis_slike&pg=1&prikaz=thumbs http://www.zurnal24.si/primorska/v-izoli-zdravstveni-turizem-135557/clanek

TERME IZOLA

So že davnega leta 1820 stale na sedanjem območju ladjedelnice pod imenom TERME DI SAN PIETRO DI ISOLA D`ISTRIA in bi ponovna izgradnja nedvomno omogočila in pospešila razvoj termalnega in posthospitalnega turizma. Laughing

KORTINA

Potepanje po dolini Dragonje

Turistična kmetija Kortina je lahko dostopna. Po avtocesti se pripeljete do Kopra, kjer nadaljujete pot proti mejnemu prehodu Dragonja, od katerega je turistična kmetija oddaljena približno tri kilometre. Tik pred mejnim prehodom zavijete na levo v dolino reke Dragonje in sledite smerokazom za vas Krkavče in nekoliko kasneje smerokazom turistične kmetije Kortina. Hiša je nova, vendar v marsičem spominja na stare istrske hiše. Kot turistična kmetija deluje od leta 2000. Njen lastnik in idejni vodja je Matej Matičetov, sin znanega slovenskega folklorista Milka Matičetova, raziskovalca in zapisovalca ljudskih pesmi in pripovedništva, predvsem v Posočju, na Krasu, v Reziji in Beneški Sloveniji. Dolgčas vam ne bo. Za ljubitelje žoge je urejeno košarkaško igrišče, preizkusite se lahko tudi v nogometu, za bolj natančne je primerno balinišče, zaljubljeni si lahko omislijo romantične trenutke v vrtu ljubezni. Vsi skupaj pa se na koncu ohladite v bazenu v obliki srčka z zdravilno termalno vodo, katere temperatura je vse leto 20 stopinj Celzija. Izredno zanimivo bo tudi za vaše malčke, saj na turistični kmetiji v sožitju živijo oslica, nekaj mačk, kokoške in želva. Lakoto potešijo s ponudbo istrskih jedi, kot so vloženi jajčevci in oljke, zelenjavne mineštre, bobiči, fritaje s šparglji, ombolo na žaru, fuži s tartufi. Tako kot nekoč v slovenski Istri, tudi danes v Kortini uporabljajo črepno peko. V vinoteki najdemo odličen refošk in malvazijo. Turistična kmetija je dobro izhodišče za izlete. Peš se lahko po označenih pešpoteh napotite do vasi Krkavče ali vasi Sv. Peter, ki sta arhitekturno in etnološko izredno zanimivi. Uberemo jo lahko tudi kar ob ali po sami strugi trenutno nič kaj vodnate reke Dragonje, kjer so raztreseni ostanki nekdaj številnih mlinov v dolini Dragonje. 27 kilometrov dolga reka Dragonja je bila za Rižano druga najpomembnejša reka v slovenski Istri. Mlinarstvo se je tu zaradi potrebe ter ugodnih naravnih razmer pojavilo že zelo zgodaj. Svoj vrhunec pa je ta dejavnost dosegla v sredini 19. stoletja, ko je na reki obratovalo kar 46 mlinov. Tedaj so mlini Dragonje in Rižane mleli moko za celotno Istro in Trst. Mletje moke je spodbudilo mnoge gospodinje istrskega zaledja, da so iz moke pekle kruh ter ga hodile prodajat v Trst. Seveda se jih je prav zaradi tega oprijelo ime "krušarice". Mlini so mleli večinoma pšenico za prehrambene namene, medtem ko so koruzo mleli izključno za potrebe trgovine, Trsta in tržaške luke. Danes sta v dolini Dragonje obnovljena Mazurinov in Kodarinov mlin, vendar ne obratujeta. Turistična kmetija Kortina je še posebej primerna za večje zaključene skupine ljudi, ki si želijo sredi prelepe narave, odmaknjeno od obalnega vrveža, z obilico aktivnosti ob dobri hrani preživeti lep dan. Za obisk med tednom in večje skupine je potrebna predhodna najava. Turistična kmetija Kortina, Krkavče 135, 6274 Šmarje, tel. 05 656 92 40, GSM: 040 20 22 21, g. Matej Matičetov
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/135239
http://www.istrskepoti.si/oljcna/15
http://www.vinskacesta.com/index.php?page=katalog_single&gid=128&id=75
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn3_2.del_ponudniki-povzetek.pdf

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pet Jul 16, 2010 8:03 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

EXTREME 40

/13/...redkokdaj imamo, tako kot te dni priložnost spoznati največje, najhitrejše, najzanimivejše, najinovativnejše in najlepšejadrnice, kar jih premore človekovo oko, ko poskušajo svoje spretnosti prikazati tudi na Slovenskem morju: Laughing

OCEAN RACING CLUB

Tekmovanje dvotrupnih jadrnic bo prvi velik organizacijski zalogaj za novoustanovljeni jadralni klub The Ocean Racing Club iz Portoroža, ki ima sedež v hotelu Kempinski. "S ponosom gostimo premierno svetovno prvenstvo v tem razredu ob prelepi portoroški obali," je dejal predsednik kluba, Avstralec Michael Reardon, ki že pet let živi v Sloveniji. Trenutno je za tekmovanje prijavljenih pet posadk, član slovenske je tudi nekdanji olimpijec Tomaž Čopi, ki se po uspešnem jadranju v olimpijskih razredih zdaj spoznava z nekoliko drugačnim tekmovanjem. "Jadrnice iz razreda extreme 40 se res nekaj povsem drugega. So zelo hitre, že ob vetru 5 do 8 vozlov lahko dosežejo hitrost prek 15 vozlov. Ob močnem vetru je jadranje tudi nekoliko nevarno, saj se lahko ti dvotrupci prevrnejo. Ne bi rad, da bi v času tekmovanja imeli premočan veter. Gotovo pa bo pihalo zadosti, da bodo gledalci videli atraktivno jadranje, saj bomo poskušali biti čim bližje obali," je povedal Čopi. Gostovanje te svetovne jadralne serije pri nas bo vsekakor odlična vaba za ljubitelje jadranja. Na glavnem portoroškem pomolu si bodo lahko ogledali jadrnice, ki tehtajo 1,2 tone, vsaka pa je vredna okrog 380 000 evrov. Vsak dan bodo jadrnice začele (predvidoma ob 11. uri) in končale (predvidoma ob 17. uri) tekmovanje v Portorožu.
http://www.delo.si/clanek/112720

SHIRLEY ROBERTSON

Ko formule zajadrajo Svetovno prvenstvo extreme 40 prvič poteka v slovenskem morju »Ste del organizatorskega moštva?« je bil prvi zgrešeni strel priložnostnega člana ene izmed šestih posadk, ki bodo do 18. julija na svetovnem prvenstvu katamaranov extreme 40 pred obalo Portoroža pokazali, kako je videti formula ena na morju - z jadri in dvema trupoma, seveda. Svetlolaska na moji levi ni bila del kolektiva ekskluzivnega jahtnega kluba The Ocean Racing Club, pa tudi ne nizozemskega TornadoSport, ki sta glavna organizatorja prvega svetovnega prvenstva omenjenega jadralnega razreda, ki se bo končalo z nedeljsko regato ob slovenski obali. »Ne, jaz sem 'skiperka',« se je zasmejala. Seveda je bila blamaža še zelenega jadralca toliko večja, ko je Shirley Robertson med nežnim pozibavanjem organizatorskega čolniča skromno, pa vendar nonšalantno in na široko, kot da bi šlo za konkvistadorjev zemljevid sveta, pred nami razgrnila posamezne dele svojega življenjepisa. Celina za celino oziroma uspeh za uspehom. Medtem ko nam je skiperka pojasnjevala, od kod in zakaj prihaja na našo morsko malenkost, nam je zelo hitro postalo jasno, da je prav ona tista Robertsonova, ki se po očetovi zaslugi ukvarja z jadranjem že od sedmega leta. Da je to tista Robertsonova, Škotinja, ki doma velja za eno najuspešnejših britanskih športnic in olimpijcev nasploh, saj med svoje najvidnejše in najbolj čislane dosežke šteje kar dvakratno zaporedno olimpijsko zlato kolajno iz Sydneyja in Aten. Še preden si na ožgani jadralski obraz spet natakne sončna očala, s čimer se iz prijetne Škotinje v trenutku prelevi v izkušeno jadralsko veteranko, njene obrazne poteze prebudijo še en spomin. »Občasno delam za televizijsko mrežo CNN, kjer vodim oddajo o jadranju, drugače pa sem na zadnjih olimpijskih igrah za mrežo BBC prevzela tudi vlogo komentatorke,« na rastočo radovednost sogovornika odgovori Robertsonova, ki na ameriški televiziji vodi oddajo Mainsail. Saj so spoznavne minute čisto v redu, ampak kam pravzaprav z našim gumijastim čolničem, na katerem sta še dva priložnostna amaterska člana jadralne posadke, sploh plujemo? »Na moj čoln,« jedrnato ter med izmeničnim pogledovanjem proti krmarju in v nasprotni smeri naše plovbe nekoliko nejevoljno odgovori ena izmed treh dvojnih olimpijskih zmagovalcev, ki sestavljajo posadke šestih katamaranov na svetovnem prvenstvu extreme 40. Seveda, saj je nekaj ducat metrov pred nami namesto njene elegantne bele lepotice, ki se na naši levi v trenutno še skoraj brezvetrnem Piranskem zalivu prav lenobno pozibava kot kakšen orjaški vodni drsalec, modro-rdeči čoln njenega kolega in tekmeca, prav tako olimpijskega šampiona, Avstrijca Romana Hagare. Na krovu s kraljevo mornarico Ko se naposled le vkrcamo na beli katamaran Team BMW Great Britain, nam Robertsonova predstavi člane svojega moštva. Will Howden in Andrew MacLean sta njena rojaka, ki si podobno kot njuna skiperka služita kruh z različnimi oblikami in manifestacijami jadranja, medtem ko v prvih otroških spominih četrtega člana moštva, Matta Adamsa, zaradi njegovega novozelandskega porekla nikakor ne manjkajo škripci in jadra. »Do you sail?« (Ali jadrate?) je vprašanje, ki nekoliko zmede, saj je težko reči, ali lahko človek med jadralske izkušnje upravičeno šteje bežen in nejasen otroški spomin razgrajanja na jadrnici, zasidrani v marini, in nekajletne surfarske izkušnje, ampak odgovor je kajpak odločni »da«. Ker življenje na jadrnici - še manj pa na dirkalnem katamaranu, kjer je prostora za gibanje, kaj šele poležavanje, bore malo, saj ga poleg dveh dolgih in ozkih trupov ter nekaj kvadratnih metrov mreže pravzaprav ni - nima veliko skupnega z drugimi morskimi in obmorskimi poletnimi sproščenimi dejavnostmi, se posadka takoj loti dela. Usklajeno napenjanje vrvi in razpenjanje jader ni delo, med katerim bi lahko človek mirno debatiral, zato na čolnu vse skupaj poteka v bliskovitem plesu veščih prijemov posadke, ki jih občasno presekajo Shirleyina glasna navodila. »Danes imamo zelo lep in za trening ravno prav močan jugo,« pove Howden in razloži, da katamarani zaradi majhne teže in trenja lahko dosegajo izjemno velike hitrosti. »Tudi do 50 vozlov in čez,« reče, medtem ko prevzema krmilo katamarana. Ko v svoja gigantska in v kontrastno črno obarvana jadra zajemamo vedno močnejšo sapo, zaradi česar se čoln vse bolj umirja in stabilizira, po mirni morski gladini zdrsimo kot galebi, ki so ugotovili, da smo vredni spremljanja, nekje pred rtom, na katerem stoji hotel Bernardin. Spektakularne nesreče niso redke Medtem ko nabiramo hitrost, levi bok katamarana pa za nekaj deset centimetrov zvedavo pogleda iznad gladine morja, se večina posadke lepotice iz ogljikovih vlaken, ki po skiperkinih besedah tehta toliko kot »dobro opremljen mini«, preseli na drugo stran. Gostje na preostalih katamaranih, ki prav tako »lovijo« ugoden veter, so znak, da danes ne gre zares, ampak za demonstracijo za medije in druge izbrance, medtem ko imajo posadke med regato največ še enega, petega, pridruženega člana. »To je zanimiva izkušnja zanje in za posadko,« v enem izmed redkih trenutkov miru temo gostov med dirko načne Robertsonova. »Nekateri se med ekstremnimi nakloni čolna tako krčevito oklepajo roba, da imajo čisto bele členke, drugi pa se vate kar zaletavajo,« pojasni Robertsonova in pristavi, da so razmere v extreme 40 včasih tako kritične, da se čolni celo prevračajo. Dobra stran takšnih zapletov je zasnova čolnov ter izurjenost posadke, ki omogočata reševanje tovrstnih drugače precej kritičnih situacij. In to presenetljivo hitro in celo brez vsakršnih posledic. To ne nazadnje dokazuje nesreča ene izmed konkurenčnih posadk leta 2008, ko se je na regati v angleškem Cowesu, kamor se po portoroškem svetovnem prvenstvu avgusta seli tudi karavana evropskega dela extreme 40, prevrnil katamaran, a ga je posadka v zgolj dvajsetih minutah znova usposobila in tako ni zamudila naslednje dirke. Vseeno pa teh - s stališča naključnega opazovalca - spektakularnih nesreč, razen enega člana posadke moštva BMW Great Britain, niso doživeli in jih, pravijo, tudi ne bi radi. Medtem ko mi MacLean zaupa krmilo katamarana, se po slabe pol ure plovbe že začnemo vračati proti enemu izmed pomolov tako rekoč tik pod hotelom, v katerem je sedež organizatorjev in kjer so nastanjena tudi moštva. »Tukaj imate sicer majhno, a lepo morje in obalo,« še pove Novozelandec, preden se prav ležerno zlekne v senco jambora, od koder se do konca plovbe ne premakne. Katamaran, ki po grobi oceni enega izmed članov moštva stane od 400.000 do pol milijona evrov, se medtem v zasanjano pozibavajočem tempu in pripeki opoldanskega sonca odmaje do obale, kjer nas pobere čoln organizatorjev in je od našega časa z izkušenimi morskimi volkovi priložnost samo še za jadralski »pa mirno morje in veliko vetra«.
http://www.delo.si/clanek/113603 Extreme 40 -

Bratovski dvoboj za svetovno krono
Po prvem regatnem dnevu prvega svetovnega jadralskega prvenstva v akrobatskem razredu Extreme 40 (gre za 12,19 metra dolge in glisersko hitre dvotrupce) v Piranskem zalivu sta bila na čelu flote 6 katamaranov iz prav tolikih držav avstrijski Red Bull in francoski Team Petras s slavnima avstrijskima bratoma Romanom in Andreasom Hagaro za krmiloma, v četrtkovem nadaljevanju z dvema daljšima regatama od Portoroža do Kopra in nazaj, pa se je z zmago p red Koprom igro za svetovno krono vključil še slovensko The Ocean racing Club z nizozemskim asom Mitchem Boothom za krmilnim podaljškom – Po koncu prve izmed četrtkovih priobalnih regat so v koprski taverni z rožami in vinom čestitali sloviti škotski jadralki, dvakratni olimpijski zmagovalki in krmarki dvotrupca Team Kempinski-Great Britain Shirley Roberston, ki je med svojim prvim obiskom v Sloveniji proslavljala 42 rojstni dan. Od srede, ko se je z uvodn imi tremi regatami s po tremi krogi na polju v obliki palice v Piranskem zalivu začelo prvo svetovno jadralsko prvenstvo z dvotrupci glisersko hitrega in akrobatskega razreda Extreme 40, imajo ljubitelji jadranja in turisti na naši obali res kaj videti. Po sredinem začetku s tremi spektakularnimi regatami po 8 do 10 vozlih maestrala v Piranskem zalivu (po njih sta bila s 16 in 15 točkami na čelu začasne skupne razvrstitve avstrijski Red Bull Extreme Sailing in francoski team Petras France z slavnima avstrijskima jadralskima bratoma Romanom in Adreasom hagaro za krmiloma, s 13 točkami pa jima je na 3 mestu sledil slovenski dvotrupec The Ocean racing Club z avstralsko-nizozemsko jadralsko legendo Mitchem Boothom za krmilom) se je flota 6 velikih dvotrupcev v četrtek z dvema daljšima priobalnima regatama predstavila skoraj pred celotno slovensko obalo. Za povrh pa se je prva izmed edinih dveh daljših regat programa SP v extreme 40 s ciljem pred Koprom končala š e s slovensko zmago (posadka in katamran pod slovensko zastavo je dobil tudi zadnjo sredino regato) in jasno napovedalo, da bo razplet boja za naslov prvega svetovnega prvaka v leta 2005 ustanovljenem razredu extreme 40 do konca negotov. Po cilju prve izmed dveh četrtkovih pripobalnih regat svetovne flotice extreme 40 (zmagoviti slovenski dvotrupec krmarja Mitcha Bootha iz Portoroža do Kopra in z vmesno bojo pred Izolo v zmernem mestralu opravil v pičl ih 40 minutah) so imeli v koprski taverni še kratko, a prisrčno slavje, s katerim so organizatorji za rojstni dan čestitali sloviti britanski jadralki, dvakratni zaporedni olimpijski zmagovalki iz Sydneya (v enosedu evropa) in Atene (krmarki britanskega troseda yngling) Shirley Roberston. Simpatična plavolasa Škotinja in poklicna jadralka iz Dundeeja, že več let tudi novinarka in urednica tedenske jadralske oddaje Main Sail (Glavno jadro) na tv velikanki CNN (mimogrede, njen ustano vitelj in tudi jadralec Ted Turner je bil leta 1977 krmar zmagovite ameriške jadrnice Corageus na Pokalu Amerike), ki je v Sloveniji prvič, je v četrtek pri nas in na našem kratkem morju jadralsko aktivno proslavljala svoj 42 rojstni dan. Organizatorji so Roberstonovi, leta 2000 proglašeni za najboljšo jadralsko na svetu, v koprski taverni predali velik šopek rož ter priložnostna darila. Po četstitkah britanski slavljenki v koprski taverni ni bilo čas a za predah, saj je sledil štart povratne etape v Piranski zaliv. »Ko se vrnem v Portorož in bomo za danes končali, pa bom za sprejemanje čestik ponovno na voljo, »je pred štartom sklepnega regatnega dejanja drugega tekmovalnega dneva svetovnega prvenstva v jadralskem razredu extreme 40 povedala Škotinja in dodala, da ji je Slovenija, kolikor jo je doslej videla, všeč in da se ne bo branila ponovnega vabila za jadranje na slovenskem morju.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=11910
http://www.primorska.info/novice/9352/morski_dirkalniki_danes_v_kopru

OCEAN RACING CLUB I

Slovenska zmaga v Piranskem zalivu Razplet 5 dnevnega svetovnega jadralskega prvenstvu z 12,19 metra dolgimi dvotrupci akrobatskega razreda extreme 40 v Piranskem zalivu je danes krojila spodobna burja (do 22 vozlov je zmogla) in za prvega svetovnega prvaka v 5-letni zgodovini tega vznemirljivo hitrega razreda okronala slovenski dvotrupec The Ocean racing Club s 4-člansko posadko nizozemskega šampiona Mitcha Bootha za krmilom (v posadki je vlekel vrvi tudi Portorožan Tomaž Čopi), ki je v edini in zaradi burje zahtevni nedeljski regati ujel 3 mesto in uspešno odbil zadnji napad favoriziranega avstrijskega dvotrupca Red Bull Extreme Sailing s posadko krmarja Romana Hagare, osvajalca 3 zlatih olimpijskih kolajn v razredu tornado – V burjastem današnjem finalu (skupno 14 regati v 5 tekmovalnih) dneh, je s katamaranom Team kempinski-Grat Britain slavila legendarna jadralska Škotinja Shirles Roberston. Veliki finale in zadnje regatno dejanje zgodovinsko prvega svetovnega jadralskega prvenstva v akrobratskem razreda extreme 40 (grez za 12,19 metra dolge dvotrupce iz kompizitnih materialov z veliki

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Mar 2011 14:12; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Jul 21, 2010 11:14 pm Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

BRIONI 44

Splovili motorno jahto Brioni 44 slovenskega proizvajalca V portoroški marini so splovili motorno jahto Brioni 44 slovenskega navtičnega proizvajalca Vanga Yachts. Dogodka se je udeležil tudi premier Borut Pahor. Splovili motorno jahto Brioni 44 slovenskega proizvajalca Kot je dejal, imamo Slovenci zelo malo končnih proizvodov visoke tehnološke vrednosti. Zato si vsak nov tovrstni izdelek, ki pride na trg, zasluži našo pozornost, je zatrdil. 13 metrov dolgo jahto razvijali pet let Dobrih 13 metrov dolgo jahto je podjetje Vanga Jachts v sodelovanju z Brodarskim institutom iz Zagreba razvijalo pet let, investicija v razvoj pa je po njihovih navedbah več milijonska. Jahto, ki je po besedah proizvajalca edinstvena v svojem razredu, odlikujejo napredne tehnološke rešitve, med drugim vakuumska tehnologija infuzije, s katero naj bi stroške plovbe znižali za četrtino. Brioni 44 doseže nad 40 vozlov hitrosti, vgrajeno ima lastno solarno napravo za pridobivanje električne energije. Odlikuje jo udobje, ekonomičnost, visok nivo kakovosti gradnje, varnosti in ekološke sprejemljivosti, zagotavlja proizvajalec. Pahor: Če Slovenci uspejo na trgih, toliko več možnosti imamo, da uspemo Prebiti se na zahtevni navtični trg terja od proizvajalca pogum in znanje, je ob splovitvi barke dejal Pahor. "Če se Slovenci odločajo, da vložijo svoj težko prigarani denar v tvegane projekte, vanje verjamejo in z njimi tudi uspejo na domačem in mednarodnih trgih, toliko več možnosti imamo, da kot nacionalna ekonomija uspemo," je zatrdil. Sektor navtične industrije po Pahorjevih besedah pomembno okreva. To po njegovem pomeni, da se med tiste, ki si luksuz lahko privoščijo, znova vrača gospodarski optimizem, obenem pa je pričakovati tudi rast ostalih kazalcev gospodarskega povpraševanja. Premier Pahor z botrama Mašo in Injo Marčič ter idejnim očetom projekta Andrejem Marčičem "Vzgib, morda navdih za aplikacijo našega znanja" Glede na reference bo Brioni 44 po ocenah premiera vzbudila pozornost morebitnih kupcev, čeprav je plovil v tej kategoriji na mednarodnem trgu veliko. "Če bo še cena konkurenčna, potem ne dvomim v uspeh barke," je dejal. Obenem je premier zaželel, da bi ljudje, podobno kot v ostalih domačih visoko tehnoloških proizvajalcih, kot sta SeaWay ali Pipistrel, v izdelku podjetja Vanga Yahts videli "vzgib, morda navdih za njihov pogum in aplikacijo našega znanja".
http://www.siol.net/Slovenija/Novice/2010/07/Splovili_motorno_jahto_Brioni_44_slovenskega_proizvajalca.aspx http://www.dnevnik.si/video/5769
http://www.vangayachts.com/content/
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jul 26, 2010 12:59 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Jul 23, 2010 7:45 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

NORWEGIAN GEM

/13/...splavili so jo 5.oktobra 2007 dolžine 295m, širine 33m, kot zadnjo v njihovi floti in ima 93,558 brt ter doseže največjo hitrost 25 vozlov. Obenem je do sedaj največja potniška ladja v Koprskem pristanišču, ki v svojih 12 nadstropjih sprejme 2.838 potnikov ter 1.080 članov posadke, je pa prav gotovo tudi najslikovitejša doslej: Laughing

NORWEGIAN CRUISE

Koper z okolico in številne kraje po Sloveniji so preplavili turisti, ki so v Koper pripluli z doslej v slovenskem morju največjo turistično križarko Norwegian Gem. Kar 294 metrov dolga lepotica ladjarja Norwegian Cruise je v Koper pripeljala 2838 potnikov, za katere skrbi 1080 članov posadke. Razkošno potniško ladjo Norwegian Gem so naredili v Nemčiji, družba NCL pa je zanjo odštela 700 milijonov dolarjev. Na prvo plovbo se je ladja podala konec leta 2007. Norwegian Gem je plavajoče mesto v malem, saj gostje lahko v 12 nadstropjih izbirajo med 12 restavracijami z bogato kulinarično ponudbo, 12 bari in lokali, umetnostno galerijo, košarkarskim in odbojkarskim igriščem, igriščem za tenis, dvorano za fitnes, poslovnim centrom, gledališčem, bazenom in drugo infrastrukturo. Na ladjo sta se ob uradnem sprejemu vkrcala Tomaž Martin Jamnik, namestnik predsednika uprave Luke Koper, ter Boris Popovič, župan Mestne občine Koper. Po krajšem ogledu ladje ju je sprejel kapitan Frank Juliussen, vsi pa so izrazili zadovoljstvo, da je Koper pripravljen na sprejem zares velikih potniških ladij in da so tako gostje kot posadka nad novo točko za postanek navdušeni. Prihod Norwegian Gema je prelomnica v zgodovini ladijskega potniškega prometa v Sloveniji. Koprsko pristanišče in Slovenija kot turistična destinacija sta sposobna sprejeti velike ladjarje, ki se vse bolj zanimajo za prihod v Koper, potnikom pa ponuditi dovolj možnosti za užitke na obali in v notranjosti Slovenije. V letošnji sezoni bo v Kopru pristalo 60 ladij z nekaj manj kot 40.000 potniki.
http://www.delo.si/clanek/114751

3918

Ta konec tedna bodo staro mestno jedro preplavili številni turisti, v naše vode bo namreč zaplula ladja velikanka s skoraj tri tisoč potniki. V petek, 23. julija, k nam prihaja največja potniška ladja doslej, ki bo v Koper pripeljala kar 2838 potnikov in 1080 članov posadke. Ladja Norwegian Gem ladjarja Norwegian Cruise Line, ki pluje pod Bahamsko zastavo, se bo na potniški terminal privezala predvidoma ob 8. uri, iz Kopra pa bo izplula okrog 18. ure. Svoja vrata bo turistom iz vseh koncev sveta (med njimi je največ Američanov, Angležev, Nemcev in Belgijcev) tudi tokrat odprlo osem prodajnih mest na potniškem terminalu, kjer bodo turistom na voljo splošne informacije, informacije glede izletov in ogledov vinskih kleti, poskrbeli pa bodo tudi za bogato ponudbo raznovrstnih izdelkov, kot so denimo izdelki iz gline, keramike, kvačkani in unikatni izdelki. Turistom bodo ob prihodu dobrodošlico zaželeli tudi harmonikar in maskoti Kopra, ki bosta skrbeli za animacijo, manjkalo pa ne bo niti zabavnih iger. Postavili bodo še pano s kozicami, kjer se bodo lahko vsi turisti fotografirali in spomin na Koper odnesli s seboj. Prihod ladje velikanke pa bodo spremljale tudi druge aktivnosti, kot so vožnja z brezplačnim vlakcem ter degustacije istrskih vin in oljčnega olja, vsi obiskovalci pa bodo ob prihodu v Koper prejeli še Daily News, letak, z vsemi turističnimi informacijami, ki jih potrebujejo ob obisku našega mesta. Na potniškem terminalu bo torej izjemno pestro, poleg standardne ponudbe, pa bo turistom na voljo tudi kočija s konji iz Lipice, ki jih bo vozila po starem mestnem jedru. Za prijetno slovo od Kopra jim bo ob odhodu zaigral še Pihalni orkester Marezige. Potniški terminal bo ponovno oživel v nedeljo, 25. julija, ko bo v Koper priplula še Pacific Princess s 670 potniki. Poleg osmih prodajnih mest s svojo ponudbo, degustacije vin in oljčnega olja, info točke, daily news časopisa in turističnega vlakca, bodo turiste tudi v nedeljo pozdravili harmonikar in maskoti Kopra, ki bodo poskrbeli za animacijo. Po Kopru bo v petek vozila kočija V petek, 23. julija, bo ob prihodu potniške ladje, med 9. in 15. uro, po Kopru vozila kočija s konji. Svojo pot bo pričela na potniškem terminalu, jo nadaljevala po severni koprski obvoznici, mimo samostana Sv. Ane, dalje po Cankarjevi ulici do Titovega trga in po Kidričevi ulici do Pristaniške ulice in potniškega terminala. Vse voznike zato naprošamo za strpnost in prilagojeno hitrost vožnje razmeram na cesti.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=11924
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60493522&section_id=1&article_id=3355390
http://mojevro.finance.si/285526/V-Koper-vplula-najve%E8ja-potni%B9ka-ladja-doslej
http://www.ncl.co.uk/fleet/gem/index.htm
http://www.nclsuitesandvillas.co.uk/public_html/index.php
http://www.telefonica.net/web2/grumetes2008/Norwegian_Gem.jpg
http://concierge.typepad.com/photos/uncategorized/2008/04/30/norwegian_gem_pool_deck.jpg
http://www.wayfaring.info/wp-content/uploads/2008/11/norwegian_gem_05.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=m-l-LVUs-r8
http://www.youtube.com/watch?v=xubJ_w12XQ8
http://www.dailymotion.com/video/x8tbid_norwegian-gem-2009-from-nyc_travel
http://www.youtube.com/watch?v=aDy9BgRFC5k
http://uk.video.yahoo.com/watch/1265524

NORWEGIAN DAWN

http://www2.ncl.com/ship/dawn/overview

NORWEGIAN EPIC

http://www2.ncl.com/ship/epic/overview

NORWEGIAN JADE

http://www2.ncl.com/ship/jade/overview

NORWEGIAN JEWEL

http://www2.ncl.com/ship/jewel/overview

NORWEGIAN PEARL

http://www2.ncl.com/ship/pearl/overview

NORWEGIAN SKY

http://www2.ncl.com/ship/sky/overview

NORWEGIAN SPIRIT

http://www2.ncl.com/ship/spirit/overview

NORWEGIAN STAR

http://www2.ncl.com/ship/star/overview

NORWEGIAN SUN

http://www2.ncl.com/ship/sun/overview

PRIDE OF AMERICA

http://www2.ncl.com/ship/pride_amer/overview
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 22, 2010 8:20 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jul 24, 2010 5:41 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

DOBIČKONOSNA SLIKA II

Splošna plovba v prvem trimesečju z dobičkom
Portoroška Splošna plovba je prvo trimesečje zaključila s 13,5 milijona evrov čistega dobička. V primerjavi z enakim obdobjem lani je čisti dobiček družba povečala za šest milijonov, skupni prihodki pa so se z lanskih 40 milijonov evrov povečali na 44 milijonov evrov. Ugodne razmere, ki navkljub svetovni gospodarski in finančni krizi vladajo na trgu prevozov razsutih tovorov, so po navedbah predsednika uprave Egona Bandlja v največji meri omogočile pozitivne poslovne rezultate. Uspešno poslovanje portoroškim ladjarjem omogoča posodabljanje in pomlajevanje flote. Potem ko so marca na Kitajskem kupili največjo ladjo v floti Splošne plovbe, novo čezoceanko Trenta, bo v prihodnjih dneh v isti ladjedelnici končana gradnja njene sestrske ladje Tamar. Po napovedih Bandlja bodo ladjo krstili in prevzeli v last predvidoma 25. maja. Konec aprila je Splošna plovba kupila še manjšo ladjo za prevoz razsutih tovorov Tolmin. Za potrebe poslovanja na linijski dejavnosti med Indijo in Daljnim vzhodom so z japonsko ladjedelnico Higaki sklenili dogovor o petletnem najemu nove ladje, ki jo bodo v tej ladjedelnici zgradili do jeseni. Ladja bo namenjena prevozu generalnega tovora in bo nosila ime Kobarid. Z odprodajami starejših in nakupi novih ali mlajših rabljenih ladij je Splošna plovba od konca leta 2006 povprečno starost ladjevja zmanjšala za deset let. "V zadnjih sedmih letih smo skoraj podvojili nosilnost flote in kljub velikim investicijam več kot prepolovili zadolženost, in sicer od 92 na 47 odstotkov," pojasnjuje Bandelj. Kapital skupine se je v zadnjih sedmih letih po njegovih navedbah s 3,8 milijona ameriških dolarjev povečal na 240,4 milijona ameriških dolarjev.
http://www.port2port.si/?CategoryID=156&ArticleID=1159

Splošna plovba z 31 milijoni evrov dobička

V prvih šestih mesecih je Splošna plovba prepeljala nekaj več kot tri milijone ton tovora. V drugem polletju v Splošni plovbi zaradi močno znižanih voznin za prevoze razsutih tovorov ne pričakujejo tako ugodnih rezultatov. Skupina Splošna plovba je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila 97 milijonov evrov skupnih prihodkov in 31,5 milijonov evrov čistega dobička, so sporočili iz Splošne plovbe. V tem obdobju je portoroški ladjar prepeljal nekaj več kot tri milijone ton tovora. V Splošni plovbi so poslovne rezultate za prvo polletje označili kot zelo dobre in nad pričakovanimi. V drugem polletju zaradi močno znižanih voznin za prevoze razsutih tovorov ne pričakujejo tako ugodnih rezultatov, je v sporočilu za javnost še zapisal predsednik uprave Egon Bandelj . V prvem trimesečju letošnjega leta je Splošna plovba ustvarila 44 milijonov evrov prihodkov in 13 milijonov evrov dobička, kar je šest milijonov evrov več dobička kot v enakem obdobju lani. Dobrim poslovnim rezultatom so po navedbah Bandlja botrovale dokaj ugodne razmere, ki so navkljub svetovni gospodarski in finančni krizi vladale na trgu prevozov razsutih tovorov.
http://www.finance.si/285555/Splo%B9na-plovba-z-31-milijoni-evrov-dobi%E8ka
http://www.finance.si/273159/Splo%B9na-plovba-lani-s-24-milijoni-evrov-%E8istega-dobi%E8ka

35.300.000 €

Splošna plovba lani s 35 milijonov evrov dobička
Skupina Splošna plovba je lani ustvarila 168,9 milijona evrov prihodkov, kar je četrtino več kot v letu 2009.

Čisti dobiček je znašal 35,3 milijona evrov in je za 11 milijonov evrov višji od dobička iz leta 2009, kažejo nerevidirani podatki, ki so jih danes objavili v družbi.

V portoroški Splošni plovbi ocenjujejo, da bo tudi letošnje poslovanje uspešno, vendar rezultat ne bo tako dober, kot je bil lani. Voznine za razsute tovore so namreč v drugi polovici lanskega leta upadle za 75 odstotkov. Razmere so se februarja in marca letos nekoliko izboljšale, padec voznin je zdaj 66-odstoten, pojasnjujejo v družbi.

Ob tem dodajajo, da je dogajanje na pomorskem trgu odvisno od številnih dejavnikov in je nepredvidljivo, zato je razmere težko zanesljivo napovedati.

Najbolj obetavne niso niti napovedi analitikov. V primerjavi z lanskim letom naj bi se skupna količina prepeljanega razsutega tovora sicer povečala za šest odstotkov, hkrati pa se bo zaradi novogradenj za 13 odstotkov povečalo število ladij v svetovni ladijski floti, še pojasnjujejo.
http://www.primorska.info/novice/12400/splosna_plovba_lani_s_35_milijonov_evrov_dobicka

PETER MAHNIČ

62 NAJBOGATEJŠI

Solastnik Splošne plovbe med najbogatejšimi

Peter in Anica Mahnič sta solastnika holdinga ACK, ta ima v lasti četrtino Splošne plovbe. Imata 15,5 milijona evrov in sta 62. najbogatejša Slovenca

Peter Mahnič in Anica Mahnič sta s 15,5 milijona evrov premoženja 62. najbogatejša Slovenca.

Peter in Anica Mahnič sta skupaj lastnika 63 odstotkov koprskega holdinga ACK (poleg neposrednih deležev v delež sodi tudi Alpe Adria Holding v lasti Petra Mahniča).

Družba se ukvarja z logističnimi storitvami, špedicijo, nekaterimi finančnimi storitvami in tudi gradbeništvom. Med drugim je ACK lastnik koprskega špedicijskega podjetja Adria Cargo . V lasti ima 73 odstotkov Mercate, nekdanje pooblaščene investicijske družbe, Mercata pa ima v svojem portfelju skoraj polovico ljubljanskega Feršpeda (drugo polovico imajo Slovenske železnice).

ACK je lastnik tudi četrtine Splošne plovbe , prav tako pa ima v lasti 34 odstotkov kamniške Menine , ki se ukvarja s pogrebno dejavnostjo.

Zaradi gospodarske krize so predlani prihodki od prodaje strmo padli, skupina pa je zabredla tudi v precejšnjo izgubo. Sodeč po skupščini delničarjev je bilo v zadnjem letu v ACK tudi veliko vroče krvi, v družbi pa je prišlo lani tudi do zamenjave predsednika uprave.

To je postal Robert Biček, ki ima prek družbe Biko 17 odstotkov ACK. Na skupščini delničarjev ni bila podeljena razrešnica prejšnjemu predsedniku uprave, družba Biko pa je napovedala izpodbojno tožbo na sklep skupščine o podelitvi razrešnice drugim članom uprave in nadzornemu svetu.

Peter Mahnič naše ocene ni želel komentirati.
http://najbogatejsislovenci.finance.si/306609/Solastnik-Splo%B9ne-plovbe-med-najbogatej%B9imi

DOBIČKONOSNA SLIKA III

Splošna plovba v pomorskem prometu lani prepeljala manj blaga

Splošna plovba je lani v pomorskem prometu prepeljala 6,1 milijona ton blaga, kar je 6,6 odstotka manj kot leta 2009, opravila pa je 30,5 milijarde tonskih milj, kar je 9,2 odstotka več kot leta 2009, je v petek sporočil državni statistični urad.

Slovenski ladijski prevoznik je imel ob koncu lanskega leta v plovnem parku 20 ladij, od tega 18 ladij za prevoz suhega razsutega tovora in dve ladji za prevoz generalnega tovora.

Splošna plovba je prevažala blago samo med tujimi pristanišči. Lani je prepeljala 6,1 milijona ton blaga in opravila 30,5 milijarde tonskih milj. Količina prepeljanega blaga je bila za 6,6 odstotka manjša, število opravljenih tonskih milj pa je bilo za 9,2 odstotka večje kot leta 2009.

Tako kot leta 2009 je bilo tudi lani največ blaga prepeljanega z obale Indijskega oceana, Rdečega morja in Perzijskega zaliva v vzhodno Azijo in Oceanijo (1,6 milijona ton oz. opravljenih 6,4 milijarde tonskih milj) ter iz vzhodne Azije in Oceanije na obalo Indijskega oceana, Rdečega morja in Perzijskega zaliva (0,8 milijona ton oz. opravljenih 3,7 milijarde tonskih milj).
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042446482

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 25 Sep 2019 15:07; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Avg 03, 2010 8:28 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

LEŠČUR

/13/...ali povedano z drugimi besedami PINNA NOBILIS je velika školjka, ki smo jo še kot otroci ob skoraj vsakem potopu tudi brez maske, zagledali na morskem dnu in jo tudi ponosno občudovali. Posebej tudi zato, ker je bilo potrebno do nje sploh priti in to je bil že pravi herojski podvig. Posebej je bila zanimiva ob rahlem dotiku, saj se je takoj zaprla v svoje kraljestvo. Kljub temu, da je zaščitena vrsta smo jo kdaj pa kdaj videli tudi na kopnem, posebej takrat, ko so ribiči potegnili mreže, se je znala znajti v njih. Ni bila v posebej velikih globinah, zato so nekateri tudi stopili nanjo in se močno porezali, saj je bila na robovih ostra kot britvica. Posebej so presenečale njegove rjavo modre barve in izrastki, ki so bili na vrhu povsem prozorni, kot svetleči diamanti. Vsi tisti, ki so jo dobili na opisani način so iz nje, po temeljiti obdelavi in drsanju že omenjenih izrastkov ob kamen, naredili kakšno umetniško luč ali drugi spominek. Nekateri so ga povsem gladkega, tudi pobarvali z brezbarvnim lakom in ga postavili na zid, kot največjo trofejo iz morja. Danes ga je redko srečati, saj je lov s kočami na nedovoljen način v našem morju napravil veliko škode in je sedaj po pripovedovanju ne samo naravovarstvenikov, dno opustošeno in preoblikovano, kot kakšna širna avtocesta. Svoje pa je naredilo tudi prekomerno onesnaževanje, zato uživajte, ko ga boste ponovno srečali: Laughing

VANDALIZEM

19. julija 2004 se je v dopoldanskih urah pred Morsko biološko postajo v Piranju pripetil neljub dogodek, ko je nek domačin iz morskega travnika kolenčaste cimodoceje populil za štiri plastične vreče leščurjev. Delavci MBP so pr priči poklicali policijo in uradnike iz Zavoda za naravo iz Pirana, ti pa še pristojnega inšpektorja. Policaji so se z možakarjem pogovorili in si zapisali podatke, inšpektor je po telefonu povedal, da bo na podlagi policijskega poročila napisal ovadbo, sodelavci MBP pa smo nemočni opazovali 65 na asfalt razvrščenih leščurjev. Seveda je storilec zanikal, da bi vedel, da gre za zavarovano školjko. Tudi ni pokazal nobenega interesa, da bi poskušal leščurje nazaj zakopati v njihovo naravno življenjsko okolje. Ko je inšpektor dal zeleno luč, da lahko leščurje vrnejo nazaj naravi, so potapljači Morske biološke postaje, ki jim je na pomoč priskočil še Andraž iz Centra Šolskih in Obšolskih dejavnosti iz Fiese, vseh 65 leščurjev zakopali nazaj v njihovo življenjsko okolje. Čas bo pokazal, koliko leščurjev bo po prestali neljubi avanturi na kopnem uspelo preživeti. Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja jadranska in sredozemska školjka. Že od nekdaj je na seznamu najbolj ogroženih sredozemskih vrst. K sreči je v Sloveniji razmeroma razširjen v morskih travnikih kolenčaste cimodoceje in pozejdonke. V Jadranskem morju je le redkokje gostota leščurjev večja od 1 osebka na 10m2, v slovenskem morju pa imamo ponekod nekatere lokalitete, kjer je ta gostota znatno večja. V naravnem spomeniku Debeli rtič je bila v povprečju gostota leščurjev med 3 in 4 osebki na 10 m2, podobno pa tudi na travniku pred Morsko biološko postajo do včeraj. Pri tem je potrebno omeniti še dejstvo, da je leščur zelo pomemben tudi z vidika gradnika novih bivalnih niš. Na trdni lupini se namreč lahko naseli, tako je ugotovil že pred leti priznani slovenski bentolog prof.dr. Dušan Zavodnik iz rovinjskega inštituta, tudi do 60 vrst različnih bentoških nevretenčarjev in alg. Neljubi dogodek je znova pokazal potrebo po čimvečjem ozaveščanju javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti slovenskega morja. V prihodnje lahko le upamo, da se tovrstna dejanja vandalizma nad našo naravno dediščino ne bi več pojavljala.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=918 http://www.eumed.net/malakos/Images/Pinna%20nobilis.jpg http://www.google.si/imgres?imgurl=http://static.mojefotke.si/81dcba333c64ee92dac89e4ab790c7211d329f07.jpg&imgrefurl=http://www.mojefotke.si/photo/index/id/5573&h=960&w=1280&sz=590&tbnid=xmLw1DwkHR4WjM:&tbnh=113&tbnw=150&prev=/images%3Fq%3Dle%25C5%25A1%25C4%258Dur&hl=sl&usg=__Sn4sIX_UmE0bCkGovWqh7gefuOw=&sa=X&ei=WWFYTKTVAoL-8AbEssDlCg&ved=0CCIQ9QEwBg
http://www.google.si/imgres?imgurl=
http://web.vecer.com/portali/podatki/2009/06/09/slike/online_134044-300.jpg&imgrefurl=
http://bam.vecer.com/portali/7dni/v1/default.asp%3Fkaj%3D2%26id%3D5440378&h=563&w=422&sz=41&tbnid=AykGQRqZjouQeM:&tbnh=133&tbnw=100&prev=/images%3Fq%3Dle%25C5%25A1%25C4%258Dur&hl=sl&usg=__ghOhx1ZdR5HxReQS0wfCrQlaPo4=&sa=X&ei=WWFYTKTVAoL-8AbEssDlCg&ved=0CBoQ9QEwAg
http://www.google.si/imgres?imgurl=
http://s8.mojalbum.com/zoologija-3-vaja-skoljka-lescur_10033498_11184628_11184772.jpg&imgrefurl=
http://www.mojalbum.com/okolje/zoologija-3-vaja/skoljka-lescur/11184772&h=480&w=639&sz=65&tbnid=BvO7NVP7JzXICM:&tbnh=103&tbnw=137&prev=/images%3Fq%3Dle%25C5%25A1%25C4%258Dur&hl=sl&usg=__ZzJgy_MIWlqB5u88mGWe3TvKrTc=&sa=X&ei=WWFYTKTVAoL-8AbEssDlCg&ved=0CCAQ9QEwBQ http://www.google.si/imgres?imgurl=
http://s8.mojalbum.com/zoologija-3-vaja-skoljka-lescur-mlad_10033498_11184628_11184774.jpg&imgrefurl=http://www.mojalbum.com/okolje/zoologija-3-vaja/skoljka-lescur-mlad/11184774&h=480&w=639&sz=40&tbnid=-dJZ5GcuYRunAM:&tbnh=103&tbnw=137&prev=/images%3Fq%3Dle%25C5%25A1%25C4%258Dur&hl=sl&usg=__DwSG151ngOvvnwRT7ggssYWHtWw=&sa=X&ei=WWFYTKTVAoL-8AbEssDlCg&ved=0CBwQ9QEwAw
http://www.google.si/imgres?imgurl=
http://www.drm-drustvo.si/files/images/P1%2520Fiesa%2520avg-07%252036.preview.jpg&imgrefurl=http://www.drm-drustvo.si/index.php%3Fq%3Dnode/3922&h=563&w=422&sz=48&tbnid=VwSwE089_eZUzM:&tbnh=133&tbnw=100&prev=/images%3Fq%3Dle%25C5%25A1%25C4%258Dur&hl=sl&usg=__DhNhkWpCkv1UNewbEgGj3RIHLe8=&sa=X&ei=WWFYTKTVAoL-8AbEssDlCg&ved=0CBgQ9QEwAQ
http://www.drm-drustvo.si/index.php?q=node/3835
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.drm-drustvo.si/files/images/Fiesa%252035.preview.jpg&imgrefurl=
http://www.drm-drustvo.si/index.php%3Fq%3Dnode/3835&h=563&w=422&sz=35&tbnid=sClr2Z-H5PShgM:&tbnh=259&tbnw=194&prev=/images%3Fq%3Dle%25C5%25A1%25C4%258Dur&hl=sl&usg=__dn7rMuPoi_FpvG8TsSog2k2HK6Y=&sa=X&ei=WWFYTKTVAoL-8AbEssDlCg&ved=0CBYQ9QEwAA
http://www.obli.org/show_pic.php?lang=sl&gal=8&pic=22&start=1 http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=85&Itemid=9

28 €

http://s-istra.net/index.php?podrobneje=skoljke&kat=3&stran=1 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199357&stevilka=2094 http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=525
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/nedeljski/1042271504 http://www.24sata.hr/news/ilegalno-izvadio-periske-iz-mora-i-platit-ce-22000-kn/120712/
http://www.vecer.com/clanek20090826005463160
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/cpvo/porocilo_terminali_trzaski.pdf
http://slovensko-morje.net/sm_staro/ribolovni_rezervat.htm

Podvodna fotozgodba: Leščurje je rešila pravočasna zaščita

Za vse, ki se spominjajo časov, ko naša morska obala še ni bila tako zelo pozidana, plaže pa še niso bile tako sistematično pokrite z betonom, je leščur školjka mladosti. Otroci so kar tekmovali v tem, kdo bo našel največjega, bilo jih je v izobilju, pa še v plitvih vodah so se zadrževali.

Če pa je kdo v njem odkril še “biser”, je bilo zmagoslavje popolno. Seveda ni šlo za prave bisere, a kot vsaka školjka, je tudi leščur kamenčke, ki so slučajno zašli v njegovo notranjost, prekril s školjčno oblogo.

Leščur je danes zaščiten kot ogrožena živalska vrsta. Verjetno ne zaradi otroških iger; prej zaradi industrije spominkov, izdelanih iz leščurjevih lupin, velikih in malih škatel, ki so nekoč polnili poletne stojnice v turističnih krajih.

Danes si lahko leščurje ogledamo le v njihovem naravnem okolju, od tri do enajst metrov globoko, najpogosteje sredi morskih travnikov, redkeje na bolj skalnati in peščeni podlagi. Leščur je največja školjka v Sredozemlju, doseže tudi do 70 centimetrov dolžine, živi pritrjen na trdno podlaga. S svojo lopatasto obliko predstavlja dobrodošlo podlago za najrazličnejše morske organizme. Nanj se pogosto prilepijo ostrige, okoli katerih se potem naselijo manjše ribice in drugi organizmi; okoli leščurja se tako izoblikuje prava mala morska kolonija.

Na fotografiji Tihomirja Makovca z Morske biološke postaje (MBP), posnete v Mesečevem zalivu, lahko vidimo morski travnik, bogato posejan z leščurji.

Takih je po besedah potapljačev in ljubiteljev narave vedno več; že samo sto metrov od obale pred MBP najdemo tudi po več kot 70 leščurjev na enem travniku. To govori tudi o tem, da je bila njegova zaščita tokrat pravočasna in učinkovita.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Podvodna-fotozgodba--Lescurje-je-resila-pravocasna.aspx

LEŠČUR & PINNA NOBILIS

Plemenita periska (leščur) živi na peščenih priobalnih področjih. S prednjim šilastim delom je zakopana v sediment, na globinah od 2 metrov pa vse do 30 metrov, s travnatim in peščenim dnom. Leščurji posebej starejši primerki so obrasli z algami, spužvami, cevkarji, ...
Leščur je Sredozemni endem in je razširjen na celotnem Jadranu. Ta školjka je največja tako v Sredozemskem kot tudi v Jadranskem morju in je zelo cenjen okras ter spominek. Zaradi prekomernega izlova so na mnogo področjih popolnoma uničene. Zaradi tega je leščur od 1994 leta zakonsko zaščiten in je zbiranje, izlov ter trgovina s to vrsto školjke strogo prepovedana.
Po pravilniku o višini povračila škode je zagrožena denarna kazen za ubijanje posamezne vrste Pinna nobilis v višini 500 kun (66,66 €).
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79&foto=7

PRESELITEV LEŠČURJEV

S skupno akcijo hotelov LifeClass in lokalnih potapljačev bodo danes z območja plaže Meduza preselili tamkajšnje leščurje in jih posadili na približno šest metrov oddaljeno lokacijo. S tem želijo gostom oz. kopalcem zagotoviti, da se bodo počutili varno in sproščeno, hkrati pa poskrbeti za nemoten morski ekosistem in življenje v njem.
Velikega leščurja, ki je ena od zavarovanih vrst pri nas, je prepovedano uničevati ali odstranjevati iz morja brez posebnih pooblastil. Presajanje leščurjev, ki živijo v nizki vodi peščenega dna, pa je na drugi strani nujno potrebno, ker so ti s svojo ostro lupino lahko nevarni za kopalce.
Pred 14 dnevi so selitev leščurjev izvedli na centralni plaži, akcijo je s pomočjo potapljačev izvedlo Okolje Piran.

Zbirno mesto za vse, ki bi želeli pomagati pri selitvi in imajo ustrezno znanje za potop, bo na sedežu potapljaškega društva Nemo divers v Bernardinu. Po brezplačni izposoji opreme se bodo vsi prostovoljci odpravili na plažo Meduza, kjer bo ob 12. uri začetek potopa in selitve. Vse prostovoljce bodo po opravljeni selitvi povabili tudi na pogostitev.

Leščur je endemična sredozemska vrsta školjke in je hkrati največja školjka v Jadranu in Sredozemlju, saj lahko zraste do 1,2 metra visoko, v povprečju pa dosega višino okoli 65 centimetrov. Leščurji so se v zadnjih letih v slovenskem morju namnožili do te mere, da so že lani izvedli nekaj selitev teh školjk z območij, kjer se zadržuje največ kopalcev. Ker drugod po Sredozemlju podobnih selitev ne poznajo, postaja to v zadnjem času tudi svojevrstna turistična atrakcija.
http://www.regionalobala.si/novica/v-portorozu-velika-selitev-lescurjev-kopalci-lahko-zdaj-v-morje-zakorakajo-brez-skrbi-foto
http://www.regionalobala.si/novica/prostovoljci-na-pomoc-v-portorozu-se-ena-selitev

GROŽNJA VELIKEMU LEŠČURJU

Ta mali ubijalec ga lahko popolnoma uniči

Nad velikim leščurjem, morsko školjko, ki je eden izmed najznamenitejših simbolov Sredozemlja in znak zdravega morskega okolja, visi smrtna grožnja v obliki zajedavca, ki je že uničil celotne populacije. Znanstveniki se bojijo, da bo toplejše morje, ki je posledica podnebnih sprememb, še pospešilo uničenje tega sredozemskega endemita.

"Razmere so izjemno zaskrbljujoče," je komentirala strokovnjakinja pri Mednarodni uniji za ohranitev narave (IUCN) pri Centru za sredozemsko sodelovanje Marina del Mar Otero. Na zemljevidu prizadetih območij, ki ga pri IUCN od izbruha krize redno popravljajo, je vse več škrlatnih pik, ki predstavljajo kraje, kjer smrtnost školjke več kot 85-odstotna. Obale južne Španije so na zemljevidu že skoraj povsem škrlatne, škrlatne točke so strnjene tudi okoli Korzike, ob Italiji, Turčiji, Cipru in Grčiji.

Zajedavec, ki so ga odkrili v prebavnem sistemu več mrtvih velikih leščurjev, je iz roda haplosporidium. Slednjega so v ZDA okrivili za množično umiranje ostrig v zalivu Delaware v 50. letih minulega stoletja. Za zdaj ni jasno, kaj je malega ubijalca prineslo v Sredozemlje niti zakaj se tako hitro širi. Ugibajo, da bi lahko prispel na krovu trgovskih ladij. Očitno pa je, da v toplejših vodah prav cveti.

* Pinna nobilis, druga največja školjka na svetu, je znana po tem, da kot jadro ponosno stoji pokonci, s konico zasidrano v peščene morske travnike, in to zgolj v Sredozemlju. Zajedavca, ki jo očitno uničuje, so ob obali Španije odkrili leta 2016, nevarnost, ki jo predstavlja za školjko, ki lahko živi do 45 let in zraste do 1,2 metra, pa strokovnjaki sedaj označujejo za izredno stanje.

Po mnenju francoskega morskega biologa Narda Vicenteja z Inštituta za oceanografijo Paul Ricard, globalno segrevanje ozračja deluje kot stimulans za "cel kup bakterij, virusov in parazitov", ki so doslej spali, z dvigom temperature pa so postali polno dejavni. Temperatura vode okoli Korzike je po njegovih meritvah tudi 40 metrov pod gladino morja dosegla 20 stopinj Celzija. Tam v normalnih razmerah ne bi smela preseči 13 ali 14 stopinj Celzija. "To je povsem abnormalno," je poudaril Vicente.

* Zaradi nastalih razmer so v Španiji nekaj velikih leščurjev ohranili v akvarijih, medtem ko so v Italiji in Franciji poostrili nadzor ob obalah. Doslej so ugotovili tudi, da so te školjke v lagunah očitno odpornejše, kar je vir upanja.

A tudi v vodah ob kraju Villefranche-sur-Mer blizu Nice na jugu Francije, kjer so določili območja, kjer se ladje ne smejo zasidrati, je na morskem dnu videti pokopališče velikih leščurjev. Zaradi tega so od tam izginili tudi njihovih običajni spremljevalci - rakci in oranžne morske pahljače. Nekateri strokovnjaki se zato bojijo, da bi to lahko bil tudi začetek izumiranja drugih vrst.
https://www.regionalobala.si/novica/groznja-velikemu-lescurju-ta-mali-ubijalec-ga-lahko-popolnoma-unici

Ne moreš pobrati vseh školjk na obali. Lahko jih nabereš le nekaj, in ker jih je malo, so zato toliko lepše.
Anne Morrow Lindbergh, iz knjige "Dar Morja"

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Avg 05, 2010 11:18 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

CRABZILLA

Orjaška rakovica na Nizozemskem
Orjaška japonska rakovica, ki ji pravijo Crabzilla (dolga je kar štiri metre!), je že v novem domu, v centru Morsko življenje v Scheveningenu na Nizozemskem. Morska pošast, ki je videti naravnost grozljiva, je težka več kot 13 kilogramov, stara je okrog 40 let in eden največjih primerkov svoje vrste, kar so jih doslej ujeli. Samec vrste Macrocheira kaempferi je videti ogromen zaradi osupljivo dolgih nog. Vendar končne velikosti še ni dosegel, pravijo strokovnjaki, še kakšen meter daljši bo! S sprednjimi okončinami se hrani, vsaka v dolžino meri poldrugi meter in se konča s precejšnjimi kleščami. Legenda pravi, da so se te rakovice hranile s posmrtnimi ostanki utopljenih mornarjev. To bi utegnilo držati, vsaj delno: v resnici te morske smetarke, ki živijo od 2000 do 3000 metrov globoko na peščenih morskih tleh ob obalah Japonske, Kitajske in Tajvana, niso izbirčne. Počasi se premikajo po tleh in pospravijo vse, kar najdejo: školjke, morske zvezde, poginule ribe in tudi morsko rastlinje. Crabzillo so ujeli v Tihem oceanu lansko leto in je največja morska rakovica, ki so jo kadarkoli na ogled postavili v Evropi. Najprej je bivala v Birminghamu, od koder so jo peljali v Blankenberge. Mimogrede: ta vrsta je na Japonskem prava poslastica, običajno jo skuhajo na pari in le rahlo osolijo. Spomladi je uživanje rakovičjega mesa prepovedano, saj takrat odlagajo jajčeca.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=11967 http://www.treehugger.com/files/2010/02/crabzilla-5-ft-biggest-known-crab-uk.php
http://www.youtube.com/watch?v=ol4CmNrLTC0
http://www.youtube.com/watch?v=Yfa-e0tX_d4
http://www.stern.de/wissen/natur/crabzilla-monsterkrabbe-auf-europa-tour-1590099.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Avg 23, 2010 7:59 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

ZELENI DELFIN

/13/...že kot otroci smo vedno opazovali prihod ladij na in iz pomola, ob tem pa seveda nista bili izjemi niti znani EDRA in DIONEA , ki sta dolgo časa povezovali istrska in naša obalna mesta z Italijo in je bilo takrat potovanje z njima pravi užitek ter posebno doživetje. Ob pomanjkanju ponudnikov in težav sedanje (ne)obstoječe lokalne pomorske povezave, pa je posebej dobrodošel tudi ZELENI DELFIN in sicer: Laughing

EDRA & DIONEA

Občutki veselja, radosti in sreče katero smo kot otroci doživljali pod nasipom nekdanje ozkotirne železnice med Žusterno in Rexom so prav gotovo ostali zapisani v skalovju na katerem smo preživeli, kar nekaj izredno lepih trenutkov otroškega obdobja. Posebnost so bili magični sončni zahodi julija in avgusta. Takrat je narava ustvarjala prečudovite sončne zahode. V njih so se skoraj vsako večer pojavili v daljavi temni obrisi ene od dveh ladij kateri sta vrsto let prevažali potnike med obalnimi istrskimi mestii. V spominu sta marsikateremu ostali po dokaj velikih valovih, v katere smo otroci skakali s posebnimi "gušti". Leta minevajo, prav tako kot nekoč tudi danes posedam na teh istih skalah, toda tokrat ne sam. Sedaj prihajam sem s svojimi otroki. Pripovedujem jim o doživetjih, ki smo jih tam doživljali. Tudi pogled na gladino morja je skoraj podoben tistemu nekoč, toda nekaj manjka. Danes nekaterih zanimivosti na žalost ni več. Med temi sta prav gotovo dve motorni ladji, katerima namenjam to stran. Več kot sto let so potekale morske povezave z obalnimi istrskimi mesti in Trstom. Po II.svetovni vojni so se te linje vzdrževale razne ladje. Zadnji med njimi sta bili:

EDRA

Družba ALTO ADRIATICO jo je dala 1962 leta zgraditi v ladjedelnici FELSZEGY v Miljah. Tehnični podatki:
* Prevažala je lahko do 497 potnikov,
* v dolžino je merila 64 m,
* pod seboj je izpodrivala 230 ton vode.
* plula je z hitrostjo 18 vozlov.
* pogon: dva motorja 5000 KM - FIAT GM Med drugim so jo v poletnih mesecih uporabljali tudi za različne izletniške ekskurzije ob istrski obali: Poreč, Limski kanal, Rovinj i.t.d. V začetku aprila 1978 so nastopili problemi zaradi finančne krize pri državnem subvencijoniranju teh linij. Zaradi finančne likvidnosti so jo 31 decembra 1978 prodali državnim železnicam.
EDRA je po direktivah novega lastnika morala zapustiti severni Jadran in dobila je novo nalogo na jugu Italije, kjer je prevažala potnike v Mesinski ožini (med Kalabrijo in Sicilijo). Pred nedavnim pa je doživela žalostno usodo in tako svojo življensko pot končala kot večina starih ladij, v starem železu.

DIONEA

Tehnični podatki:
* Prevažala je lahko do 292 potnikov,
* v dolžino je merila 51,80 m,
* pod seboj je izpodrivala 117 ton vode.
* plula je z hitrostjo 15 vozlov.
* pogon: dva motorja 2560 KM - FIAT GM
* Tekst iz knjige: IL COMUNE DI UMAGO E LA SUA GENTE Corrado Cattonar
http://www.zusterna.si/zgodovina/edra

ZELENI DELFIN & DELFINO VERDE

Zeleni delfin povečal število potnikov
Dnevna morska povezava Trst-Gradež vse bolj priljubljena
Čoln Delfino verde vas pričakuje na pomolu Audace
Sezonska morska proga iz Gradeža v Trst je tudi letos prava poletna uspešnica. Pri goriškem prevoznem podjetju APT, ki že vrsto let skrbi za trikrat dnevno povezavo med deželnim glavnim mestom in zlatim otokom, kot sicer pravijo Gradežu, so zares zadovoljni. Kot nam je povedal predsednik uprave Paolo Polli, so v prvih osmih tednih delovanja (prvo vožnjo so opravili 6. junija) povečali število potnikov za desetino, računajo pa tudi, da bodo krepko presegli lanskih 15.000 potnikov. Prav povečanje števila rednih potnikov in njihove želje so prepričale APT, da podaljša pomorske povezave za teden dni, in sicer do 11. septembra oziroma začetka šolskega leta. Trst in Gradež povezuje ladja Zeleni delfin, ki pluje na tej relaciji že vrsto let. Na krov sprejme do 300 ljudi in tudi dve kolesi, za prevoz katerih svetujejo predhodno rezervacijo. Iz Trsta odpluje s pomola Audace ob 8. in 13. uri ter ob 16.50. V Gradežu se potniki vkrcajo na pomolu Torpediniere in odplujejo proti Trstu ob pol desetih, petnajstih in pol sedmih zvečer. Vožnja traja približno poldrugo uro in je lep in običajno umirjen ter sproščen način prevoza. Med vožnjo si lahko potniki ogledajo zanimivosti tržaškega zaliva z drugačnega zornega kota, v miru pokramljajo ali se sončijo. Predvsem ob sobotah in nedeljah se lahko tako izognemo vrstam in gnečam na cesti ter mučnemu iskanju parkirnega prostora. Iz Gradeža v Trst potujejo zjutraj predvsem turisti, v obratni smeri pa Tržačani, ki si želijo preživeti dan na peščeni plaži v Gradežu. Kot smo že zapisali, se je nestalnemu julijskemu vremenu navkljub, do konca julija število potnikov povečalo za krepkih deset odstotkov. Cena prevoza je precej dostopna, v eno smer stane 5,70 €, povratna vozovnica (če jo uporabimo v istem dnevu) pa 8,65 €. Zelo ugodne so vozovnice za redne potnike (teh je letos precej več): za deset voženj odštejemo 34,20 € za petdeset voženj pa samo 68,35 €. Vozovnice so na prodaj kar na ladji, Zeleni delfin povezuje Trst z Gradežem vsak dan, razen ponedeljka in ob zelo slabih vremenskih razmerah.
Tehnični podatki:
Dolžina: 25,5 m
Širina: 6,4 m
Višina konstrukcije: 2,15 m
Moč motorjev: 2 x 540 hp
Hitrost: 19,9 vozlov
Maksimalna teža: 49 ton
http://www.primorski.it/stories/trst/137963_zeleni_delfin_poveal_tevilo_potnikov/ http://www.delfinoverde.it/delfinoverdeAS.htm
http://www.delfinoverde.it/delfinoverdeV.htm
http://www.delfinoverde.it/Foto/delfinoverdeV3.pdf http://www.delfinoverde.it/Foto/motore1.pdf
http://www.delfinoverde.it/Foto/motore2.pdf
http://www.google.si/imgres?imgurl=
http://www.cantierefoschi.it/public/foto_barche/Delfino%2520Verde%252001.JPG&imgrefurl=
http://www.cantierefoschi.it/barche.asp%3Fid%3D5&h=366&w=550&sz=27&tbnid=J1eXdwh7X0rmEM:&tbnh=89&tbnw=133&prev=/images%3Fq%3Ddelfino%2Bverde&zoom=1&hl=sl&usg=__1eyP1Kj_96lwZ2yM725-I6dt0Zw=&sa=X&ei=48ByTK-HIcP78Aa13c2xCg&ved=0CDEQ9QEwAw
http://www.cantierefoschi.it/public/foto_barche/Delfino%20Verde%2003.JPG
http://www.cantierefoschi.it/public/foto_barche/Delfino%20Verde%2004.JPG
http://www.cantierefoschi.it/public/foto_barche/Delfino%20Verde%2005.JPG
http://www.cantierefoschi.it/public/foto_barche/Delfino%20Verde%2006.JPG
http://www.cantierefoschi.it/public/foto_barche/Delfino%20Verde%2007.JPG
http://sciomachen.com/Delfino_Verde_AS.htm
http://www.youtube.com/watch?v=M3XPkDlaD7A

FIAMMETTA M

* Dolžina: 30,95 metrov
* Motor: MTU 396 16V TB 85 - 2x 1550 kW
* Hitrost: 31 vozlov
* Število potnikov: 184

Iz Trsta po morju tudi v Piran

Od junija naprej bo Istra povezana s Trstom. Redna linija na relaciji Trst - Piran/Portorož - Rovinj - Pula bo začela delovati 28. junija s tržaškega četrtega pomola, kjer se je v nedeljo privezala tudi ladja Luna, ena največjih privatnih jaht na svetu, ki je v lasti Romana Abramoviča.

Ladja »Fiammetta« bo na relaciji Trst- Istra vozila trikrat na dan. Vožnja od Trsta do Pule traja dve uri in pol, iz Pirana pa ste lahko že v pol ure na shoppingu v Trstu, v dveh urah pa na jugu Istre.

Ladijska družba Trieste Lines bo turiste in tiste, ki radi zaidejo na kak izlet na jug Istre ali v Trst od 28. junija do 18. septembra naprej razvajala z udobno vožnjo na relaciji Trst- Pula z vmesnima postankoma v Piranu in Rovinju. Cene prevozov na krilih hidrogliserja niti niso tako pretirane. Za povratno karto, ki se jo da kupiti tudi v dveh poslovalnicah v Piranu, ali na netu, bo potrebno na relaciji Piran - Pula odšteti nekaj več kot 35 evrov, za pot do Trsta, na ladjici, ki sprejme 200 potnikov in, ki na vodi glisira z udobnimi 32 vozlli, pa slabih 12 evrov. Otročad do 4 leta ima vožnjo zastonj tisti, med četrtim in enajstim letom pa imajo 50 odstotni popust. Seveda so v igri še dodatni popusti za skupinske vozovnice.
http://www.obala.net/obala/iz-trsta-po-morju-tudi-v-piran-53581/clanek
http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2011/05/31/news/aliscafi-per-l-istria-tratta-fino-a-pola-1.67747
http://www.triestelines.it/eng/chisiamo.php

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Apr 2011 18:23; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Avg 28, 2010 4:16 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

WIDER 42

Wider 42 - Po Milanu še Portorož

V portoroški marini so predstavili novo revolucionarno plovilo, pred tem le v Milanu, Wider 42. Novo plovilo, ki meri v dolžino 12,90 metra, je skonstruiral ladijski inženir Tilli Antonelli, ki ga poznamo kot konstruktorja prestižnih plovil Pershing. Gre za plovilo z močnim dizajnom, grajeno je za vožnjo in uživanje v mešanici adrenalina in zabave, igrišče za življenje na odprtem morju, predvsem pa je ladja pripravljena na spremembe in prilagajanje različnim okusom, z rešitvami, ki morjeplovcu ponuja maksimalno udobje in sprostitev. In v čem se razlikuje od drugih? Plovilo je skonstruirano tako, da se njegov srednji del trupa da razširiti z 3,32 metra na zavidljivih 6,60 metra, kar pomeni, da na plovilu dobimo platformo, ki meri približno 20 kvadratnih metrov. S tem je Antonelli rešil pomanjkanje prostora, kot ga morjeplovci pogrešajo na klasičnih plovilih (prostor za ples, sprejeme, zabavo ...). Z razširitvijo trupa (levo ali desno ali oba skupaj) je konstruktor rešil tudi stabilnost plovila. Plovilo, ki ga navtični svet še ni videl, poleg dobrih rešitev ponuja še visoke zmogljivosti, nizko porabo goriva in veliko hitrost. Tri četrtine plovila je narejenega iz kakovostnih karbonskih materialov. Revolucionarno plovilo poganjata dva motorja z močjo 350 KS, ki sta nameščena v klasični simetriji, vendar pa razporejena v tekmovalni različici, s čimer so zagotovili boljši položaj na težišče, povečali stabilnost plovilu in olajšali upravljanje plovila. Maksimalna hitrost plovila je 40 vozlov. Za 700 kilometrov neprekinjene vožnje z omenjeno hitrostjo motorja porabita približno tisoč litrov goriva. Že novembra Prvi čoln bo iz italijanske delavnice na svet prišel v drugi polovici novembra. Po predstavitvi v Milanu je podjetje že dobilo šest naročil. Za dirkalno lepotico na morju pa bo potrebno odšteti približno 700 tisoč evrov. V kolikor vas je plovilo pritegnilo, ga lahko naročite pri podjetju MennYacht, ki ima sedež v Portorožu.
http://slovensko-morje.net/?page=events&event_id=3317 http://www.wider-y.it/
http://www.mennyacht.com/
http://uk.yachtworld.com/mennyacht/
http://personal-shopping-service.com/all-about-luxury/?p=1564 http://www.naucat.com/katalog/en/motor-boats/motor-cruiser/wider-42/ http://www.yachtbuilderinternational.com/industry-news/2010/07/Industry-News-Wider-July-2010
http://megayachtnews.org/content/builders/1824-wider-yachts.html http://www.boats.com/boat-content/2010/07/introducing-wider-yachts/ http://www.charterworld.com/news/wider-yachts-launched-tilli-antonelli/wider-yachts-launched-by-tilli-antonelli-2
http://www.morjeplovec.net/index.php?option=com_content&view=article&id=169:nov-koncept-wider-42&catid=40:predstavitve&Itemid=54
http://www.ilgiornale.it/nautica/ecco_wider_42_ritorno_tilli_antonelli/23-07-2010/articolo-id=462946-page=0-comments=1 http://www.superyachtdesign.com/news.asp?newsid=438

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Sep 02, 2010 2:00 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

AMARA ZEE

Gledališče na rečni barki pripotovalo v Izolo
V petek in soboto v večernih urah bo v mandraču na Lonki v Izoli za spektakel poskrbela gledališka skupina iz Kanade, ki bo nastopila na 27-metrski barkači Amara Zee, ki ima na svoji krmi izobešeno Kanadsko zastavo, visoko na jamboru pa slovensko. 27 metrov dolga lesena ladja Amara Zee, na njeni krmi je zapisano, da je vpisana v ladijski register v luki Kingston, je bila narejena za plutje po angleških rekah, ker pa je kapitan ladje in direktor gledališča Paul Kirby tudi velik ljubitelj morja in jadranja, se je Paul odločil z ladjo vpluti v Sredozemsko morje, nato pa še v Jadransko morje. Amara Zee ima zelo plitko dno in je brez fiksne kobilice (vzdolž obeh bokov ima dve premični kobilici), prav zato so jo z lahkoto privezali v kot mandrača na Lonki. Skupina The GMO Troupe iz Kanade, je turnejo po Jadranu začela v Tivtu v Črni gori sredi julija, zatem pa je predstavo na jadrnici Amara Zee, s katero potuje po Jadranu, prikazala še na Hrvaškem. V petek in soboto bo predstava Command Performance ponovila v Izoli, v mandraču pri Lonki. Predstava obljublja kombinacijo gledališča, glasbe in poezije v posebnem spektaklu na morju, govorila pa bo o življenju, morali in socialnih odnosih. Izvedbo bogatijo akrobatika, kostumi, svetlobni in drugi vizualni efekti.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12103

SLIKE

http://slovensko-morje.net/?page=events&event_id=3329

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Mar 2021 21:16; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Sep 06, 2010 1:43 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

PARENZANA

/13/...pravkar mineva 75 let, ko je nehala delovati ozkotirna železniška proga PARENZANA & POREČANKA, ki je povezovala Trst, Buje in Poreč, obalne občine so to v večini originalno pot, ki je tukaj povezana z dvema predoroma na Šaletu in v Strunjanu, obnovili in usposobili za všečne rekreacijske poti. Lahko ji tudi rečemo POT ZDRAVJA IN PRIJATELJSTVA, saj se na njej zbirajo mnogi rekreativci, bodisi tekači, kolesarji, nordijci, raznorazna športna in medicinska društva, ki se v mir in neokrnjeno naravo, radi zatečejo. Poleg domačinov, tudi tuji turisti na njej preživijo veliko zdravih in radostnih trenutkov prostega časa ter sprostitve. Zgodovinske ostanke malih vagončkov in lokomotiv, si lahko ogledamo tudi na želežniški postaji v Kopru in na križišču Izoli ter na posebej označenih promocijskih tablah Parencane na obali, še danes dobro ohranjene stavbe takratnih želežniških postaj: Laughing

Sedem ur in pol iz Trsta v Poreč!

Pred 75 leti je nehala delovati železniška povezava Porečanka, ki je povezovala Trst, Buje in Poreč Del železniške proge, ki je nekdaj povezovala Trst, Buje in Poreč Pred 75 leti je nehala delovati železniška povezava, ki je povezovala Trst, Buje in Poreč. To je bila t.i. Porečanka oziroma Parenzana, ki so jo ukinili 31. avgusta leta 1935. Zgrajena je bila na prelomu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem, namenu pa so jo predali leta 1902. Njena posebnost je bila osna širina lokomotiv in vagonov. Namesto običajne 1435 milimetrov, so jo projektirali za 760 milimetrsko. Proga je bila enotirna, vila pa se je na razdalji 123 kilometrov. Njena začetna postaja je bila v Trstu pri Svetem Andreju (Campo Marzio), nato je proga šla mimo Škednja, Žavelj in Milj. Na Škofijah je prečkala sedanjo državno mejo med Slovenijo in Italijo ter se dalje vila po današnji slovenski obali vse do Portoroža. Današnjo slovensko-hrvaško državno mejo je prečkala na reki Dragonji nedaleč od Sečoveljskih solin, nato so se tračnice povzpele na kraški del Istre pri Bujah. Proga je nato zavila v notranjost Istre, se spustila v dolino reke Mirne, jo prečkala pri Livadah nedaleč od Motovuna ter se nato znova povzpela istrski Kras do Vižinade ter od tam dalje proti Poreču. Razdaljo 123 kilometrov med Trstom in Porečem je vlak “premagal” v sedmih urah in dvajsetih minutah. V tržaškem železniškem muzeju bodo jutri (v torek, 31. avgusta) ob 75. obletnici ukinitve odprli fotografsko razstavo in druge pobude. Na Porečanko se bo spomnilo združenje Dopolavoro ferroviario v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, mestnimi muzeji in družbo italijanskih pošt. Fotografska razstava bo odprta od 9.15 do 14.45, pripravila pa jo je Branka Sulli v sodelovanju s prostovoljci železniškega muzeja. Poleg tega bo mogoče ob tej priložnosti dobiti poseben poštni žig, ki so ga pripravile italijanske pošte po nalogu občinske uprave, in kupiti posebno zgodovinsko gradivo. V naslednjih dneh bodo poštni žig nudili v prostorih pošte v Ul. Galatti št. 7/d, medtem ko bodo zgodovinsko gradivo prodajali na županstvu. Fotografska razstava bo odprta do 31. decembra ob sredah, sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure.
http://www.primorski.eu/stories/kultura/140052_sedem_ur_in_pol_iz_trsta_v_pore/ 19.marec 1921 ob 18.20

Tržaški fašisti so iz vlaka streljali na otroke, ki so se igrali na travniku ob progi in mahali vlaku v pozdrav. Ubili so dva dečka, trije pa so bili ranjeni. Ta dogodek lepo opisuje slovenski pesnik Božidar Tvrdy v svoji basni. Upam, da bodo občinski in lokalni veljaki letos zmogli postaviti primerno obeležje temu sramotnemu dogodku.
Božidar Tvrdy Zgodilo se je

19. Marca ob 18:20h

» ZA ŠENTJANOM JE UTONILO SONCE «

Nad Strunjan
se tiho spuščal
je večer.
Vrhovi
so bili obsijani,
še vedno v soncu,
Ronek je žarel;
a vendar že
k počitku čas je vabil.

Bil kraj je poln
vonja sveže zemlje...
z bregov
pozdravljal
je vaščane
mandljev cvet.
V zraku so
še lastovice cvrkutale
in preko Stjuže
tam nad morjem -
videl sem galebov let.

Pod murvo,
ob kraj proge,
je k igri
bila zbrana
vaška otročad.
A že so matere
domov klicale -
in nekaj
se jih je odzvalo;
ostali so
večerni vlak čakali.

Ta dan
ni biló nič svetlih lic
za okni vlaka,
bilá je tam le
zlobna smrt
v črni fašije iz Trsta.
Strunjan,
da bi uporni strli,
v otroke
so orožje uprli.

Tedaj Renatu Brajku
je življenje ugasnilo...
» joj mama,
jaz umiram «
v bolečini
je medlel
Bartole Domeniko...
Otroku
čelo je bledelo,
z otrokom
sem še jaz
venel.

Še troje otrok
v bolečini
svojo mater
je klicalo...
Biló je zlo rojeno,
biló sovraštvo
je vsajeno,
da zagôrel je Ronek-
z njim vsa Istra...
Takrát nam sonce
je utonílo za Šentjanžom.
http://www.rex-mk.si/parencana/druga/pesem.html

Nato je prišla sobota

Nato je prišla sobota, 19. marec 1921, dan sv. Jožefa in predvečer priključitve Julijske krajine Kraljevini Italiji. Iz kakšnih razlogov so črnosrajčniki z vlaka, namenjenegaproti Trstu, streljali na skupino nemočnih otrok, kiso se igrali pred poslopjem „Lege‟? Najverjetneje je šlo za izraz gneva po vrsti razočaranj, ki so sledila koncu prve svetovne vojne, kot tudi za odziv na napeto in razgreto ozračje leta 1921. Spomnimo, da je poleti leta 1919 vojaški Urad za obveščanje operativnih enot v svojem poročilu navedel, da se v Strunjanu zaznava “aktivnapropaganda s strani klerikalne stranke” poslanca Spadara, “in čeprav so skoraj vsi prebivalci italijanske narodnosti, se ti pogosto predajajo proti-italijanskim parolam in dejanjem”. Lahko sklepamo, da je bila uporaba orožja neke vrste resno opozorilo lokalnim predstavnikom socialistov. Prav tu je bila namreč spomladi leta 1921 ustanovljena prva komunistična celica, ki je kasneje usklajeno delovala s socialisti. 19. marca so se še pred tragičnim dogodkom odvijali spopadi med socialisti in fašisti. Proti večeru so trije črnosrajčniki, ki so prišli na obisk k fašistom v Piranu, v Luciji sedli na vlak, da bi se vrnili v Trst. V vagon, v katerega so sedli, je tedaj priletelo nekaj velikih kamnov. Napadeni fašisti so z revolverjem takoj izstrelili nekaj nabojev proti napadalcem, ki so se iz strahu pred najhujšim razbežali.

Trije škvadristi so po dogodku, v katerem so se znašli, vznemirjeno nadaljevali pot z vlakom. Ko so prispeli v Strunjansko dolino, v bližino strnjenega naselja, so začeli vsepovprek streljati. Pod streli je v trenutku padel petnajstletni Renato Braico, edina smrtna žrtev, ki jo uradno zasledimo v virih in v redkih novinarskih prispevkih. Njegovega brata Maria (starega šestnajst let in najstarejšega dečka v skupini), je zadelo sedem krogel. Le za las je ostal živ, a je za vedno ostal težek invalid.

V resnici sta bili smrtni žrtvi dve: zaradi hudih strelnih ran je preminil tudi Domenico Bartole. Med otroki, ki so bili po spletu nesrečnih okoliščin v bližini vlaka, sta bila še Ivan Bolčič in Francesco Hervatič, oba bolj ali manj huje poškodovana. Brez posledic sta jo odnesla le najmlajša Domenico Rosso („Botasel‟) in Pietro Savron, ki sta se po čistem naključju ravno tedaj vračala domov na večerjo.

Lokalni tisk dogodku ni namenil pozornosti. Časopisi so bili v tistih dneh povsem osredotočeni na poročanje o praznovanju v Trstu, kjer so obeležili priključitev Julijske krajine Kraljevini Italiji. Krvavi dogodek je kmalu šel v pozabo in mu skorajda niso namenjali pozornosti.

https://comunitapirano.com/wp-content/uploads/2019/03/SLO_Strugnano_commemorazione_22_marzo_2019.pdf
https://www.tigr-drustvo.si/17-spominska-slovesnost-v-strunjanu-v-spomin-na-otroske-zrtve-nasilnih-fasistov
https://www.facebook.com/800127873406279/posts/2199831193435933/
https://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-strunjan.html

ŽIG

Zanimiva dvojezična razstava o Parenzani-Porečanki
V tržaškem železniškem muzeju Ob odprtju razstave o nekdanji železnici Porečanki so izdali tudi poseben žig 31. avgusta 1935 je progo Trst-Poreč zadnjič prevozil vlak. Tako se je zaključila triintridesetletna zgodba ozkotirne proge Porečanke ali Parenzane, v katero so predvsem prebivalci notranje Istre vlagali velika pričakovanja. Proga je bila nato dolga desetletja zapuščena, v času evropskih čezmejnih projektov pa se počasi spreminja v Pot zdravja in prijateljstva. Porečanki je posvečena zanimiva razstava, ki so jo včeraj odprli v železniškem muzeju na nekdanji postaji Sv. Andreja. Povsem dvojezični (italijansko-slovenski) panoji, ki jih je uredila Branka Sulčič Sulli, ponujajo celovit vpogled v nastanek in delovanje Porečanke, a tudi informacije o razburkani istrski zgodovini. Obiskovalec tako izve, da je proga nastala po zaslugi grofa Petra Waldersteina, ki je leta 1887 dobil cesarsko koncesijo za izdelavo načrta. Po večletnih prizadevanjih je leta 1900 nastala tudi družba za upravljanje lokalne železnice Trst-Poreč. Že 1. aprila 1902 je na progi Trst-Buje peljal prvi vlak, 15. decembra istega leta pa je bila Parenzana dokončana. Obeh otvoritvenih voženj se niso udeležili uradni italijanski predstavniki iz Istre, ki niso hoteli sprejeti dvojezičnih napisov ob progi: prepričan so bili, da zadostujejo le italijanski, dunajsko ministrstvo pa ni bilo istega mnenja ...
Nove proge so bili najbolj veseli prebivalci notranje Istre, ki so tako dobili povezavo z morjem in predvsem Trstom. Resnici na ljubo pa je bila proga nerentabilna: ladijske povezave in kasneje tudi avtobusne, so bile cenejše in hitrejše. Na panojih so razstavljene tudi številne fotografije in podatki o posameznih postajah, ki so stale ob progi. A tudi izrezki iz časopisov, ki se nanašajo na nekatere posebne dogodke: na primer izrezek Edinosti, ki nosi naslov Burja preobrnila železniški vlak.
Bilo je 31. marca 1910: pri Miljah so takrat izgubili življenje trije potniki.
http://www.primorski.eu/stories/trst/142482/
http://www.parenzana.net/
http://www.rex-mk.si/parencana/naslovna.html
http://www.genspot.com/video-297222/kolesarjenje-porecanka-parenzana.aspx
http://www.google.si/images?client=firefox-a&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&hl=sl&q=parenzana&um=1&ie=UTF-8&source=univ&ei=dt6ETPuzOYG8lQeqr_Eg&sa=X&oi=image_result_group&ct=title&resnum=4&ved=0CDMQsAQwAw&biw=1012&bih=560 http://www.portoroz.si/kolesarjenje-parenzana
http://www.dc.gov.si/si/za_kolesarje/pot_prijateljstva_in_zdravja_parenzana_porecanka/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Pore%C4%8Danka#Slabosti_Parenzane http://www.slovenia.info/?kolesarjenje=301&lng=1 http://novice.savudrija.net/Zgodovina/parenzana.htm

108 LET

Izola in štiri nove pešpoti
Včeraj sta župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc in direktor Turistično gospodarskega združenja Izola, g.i.z., Danilo Markočič predstavila projekt ureditve štirih novih izolskih pešpoti, ki bodo uradno odprte v soboto, 2. aprila 2011.

Datum odprtja poti ni naključen, saj 1. aprila mineva sto osem let od odprtja ozkotirne železnice Parenzana, ki je tekla tudi skozi Izolo. Ker ena od novih pešpoti delno poteka tudi po stari trasi Parenzane sta se Občina Izola in TGZ Izola, g.i.z. odločila združiti obletnico in otvoritev. Prireditev se bo začela ob 14.00 uri v parku Pietro Coppo v Izoli. Po uradnem odprtju pa bo organiziran tudi voden pohod po najlažji poti z imenom Strunjanska dolina.

Na občini so pojasnili, da so nove poti tehnično nezahtevne in uporabne v vseh letnih časih, razen v hudi vročini in močni burji ter da predstavljajo povezavo podeželja z mestom. Župan je poudaril, da je cilj novih poti popestriti turistično ponudbo občine in privabiti v Izolo čim več obiskovalcev. Hkrati so poti pomembne tudi za rekreacijo in sprostitev domačinov, ne le turistov.
Opisi poti so zbrani na spletni strani ter v zgibankah, ki bodo kmalu dostopne v lokalnih turistično informativnih centrih, hotelih, turističnih agencijah in v nekaterih lokalih ter gostilnah.
http://www.primorska.info/novice/12602/izola_in_stiri_nove_pespoti

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Feb 2012 13:29; skupaj popravljeno 1 krat

zoran1 3
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Sep 16, 2010 10:22 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

LEDENA ARKTIKA

/13/...da je in bo globalno segrevanje tako hitro vplivalo tudi na najhladnejša področja naše zemlje, tako hitro, si ni upal napovedati največji pesimist, zato si moramo res hitro in radikalno ukrepati, da bomo te lepote neokrnjene navave ohranili in (za)pustili tudi zanamcem: Embarassed

2030

Nove raziskave: Arktika do leta 2030 brez ledu
Ameriški znanstveniki so opozorili, da zaradi globalnega segrevanja leta 2030 na Arktiki ne bo več ledu Ameriški znanstveniki so danes opozorili, da zaradi globalnega segrevanja leta 2030 na Arktiki ne bo več ledu. Znanstveniki s centra za spremljanje podatkov o snegu in ledu (NSIDC) na univerzi v Koloradu so v letnem poročilu zapisali, da je ob koncu pomladne in poletne sezone taljenja led pokrival 4,76 milijona kvadratnih kilometrov Arktike. Površina ledu se je, odkar s pomočjo satelitov spremljajo podatke, doslej trikrat skrčila na manj kot pet milijonov kvadratnih kilometrov, vse tri primere pa so zabeležili v zadnjih štirih letih. Direktor NSIDC Mark Serreze je opozoril, da se ledeni pokrov na Arktiki krči vse leto, saj se v pomladnih in poletnih mesecih stali vse več ledu, jeseni in pozimi pa ga nastaja vse manj. Dodaja, da se Arktika tako kot cel planet hitro segreva. "Menimo, da do okoli leta 2030, če boste šli 1. septembra na Arktiko, verjetno sploh ne boste videli nobenega ledu. Videti bo kot moder ocean," je še dejal Serreze.
http://www.vecer.com/clanekzan2010091605575831

3.789,3 METRA

Ruski znanstveniki dosegli jezero pod antarktičnim ledom

Ruski raziskovalci so po več desetletjih vrtanja v nedeljo kot prvi v zgodovini dosegli obsežno jezero pod ledenim pokrovom na Antarktiki.

Ruski mediji so dogodek opisali kot največji dosežek preučevalcev Antarktike v zadnjem stoletju.

Sovjetski seizmologi so jezero Vostok sicer zaznali v 60. letih 20. stoletja, v antarktični led pa so z upanjem, da bodo jezero nekoč dosegli, raziskovalci začeli vrtati v 70. letih.

Vrtalci so jezero dosegli na globini 3789,3 metra

Jezero, ki je bilo približno pol milijona let popolnoma izolirano, je po površini podobno ameriško-kanadskemu jezeru Ontario. Vrtalci so ga dosegli na globini 3789,3 metra.

Pod arktičnim ledom je približno 300 jezer
Pod antarktičnim ledom se sicer nahaja približno 300 jezer, ki jih geotermalna toplota in pritisk ohranjata v tekočem stanju. Vostok je prvo od takih jezer, do katerega se je raziskovalcem uspelo prebiti.

Med vrtanjem je raziskovalcem uspelo ohraniti kos ledene skorje, ki so jo morali prevrtati, da so dosegli vodo. Sedaj ga bodo podrobno preučili, saj upajo, da bo prispeval k novim spoznanjem o Zemlji v obdobju pleistocena ali t. i. ledeni dobi.

Kos ledene skorje
V vodi bi lahko bili več milijonov let stari mikroorganizmi

S pomočjo robota na daljinsko upravljanje bodo preučili tudi vodo v jezeru, v kateri bi bili lahko več milijonov let stari mikroorganizmi. Znanstveniki upajo, da bi lahko s pomočjo preučevanja slednjih prišli do pomembnih ugotovitev glede možnosti obstoja življenja v ekstremnih razmerah, tudi na drugih planetih.

Strah pred onesnaženjem vode jezera
Nekateri znanstveniki sicer izražajo pomislek, da bi lahko ruska ekipa s posebnimi tekočinami, uporabljenimi pri prebijanju ledu, onesnažila njegovo vodo. A vrtalci zagotavljajo, da so se pred tovrstnimi nevšečnostmi ustrezno zavarovali.
http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2012/02/ruski_znanstveniki_dosegli_jezero_pod_antarkticnim_ledom.aspx

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Sep 16, 2010 10:45 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

NEVERJETNI POMOR

/13/...kaj naredi pomanjkanje kisika ter povečanje temperatur v rokavu dva metra visoke vode v New Orleansu, si lahko pogledate na priloženem videu: Crying or Very sad

http://www.jutarnji.hr/nevjerojatan-pomor-riba-u-louisiani-za-koji-strucnjaci-tvrde-da-bp-nije-odgovoran/886992/
http://www.youtube.com/watch?v=2n_9u7oaoM8
http://www.youtube.com/watch?v=BwWBKtqzz5Y&feature=related
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Sep 20, 2010 8:34 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Sep 16, 2010 11:41 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

PROJEKT AWARE

/13/...vedno bolj se osveščamo tudi na področju čiščenja morja, posebej pa bo letos slovesno ob praznovanju SREDOZEMSKEGA DNEVA OBALE: Laughing

Največja čistilna akcija morja in obale 25. septembra V pričakovanju nove čistilne akcije Project AWARE – International Cleanup Day, ki jo tokrat že petič organizira potapljaška šola Nemo Divers iz portoroškega Bernardina, so priprave na izvedbo akcije, ki bo 25.09.2010 v polnem zagonu. Tokrat bo čistilna akcija na svoj najbolj iskren način obeležila prvo praznovanje Sredozemskega dneva obale – uradno praznovanje bo prav tako potekalo na isti dan v Bernardinu
(http://www.coastday.org/) .
Trenutno je prijavljenih že preko 75 potapljačev, ki so naznanili svoj prihod, tako da bo najverjetneje letošnja akcija največja potapljaških prireditev na slovenskih tleh. Letošnjo akcijo pa še posebej zaznamuje kvalitetno sodelovanje z hoteli Bernardin, ki so organizatorju dali na voljo njihove kapacitete ter logistično pomoč, za gostujoče potapljače pa so ponudili nočitve po izjemno nizkih cenah, ter tako akciji še dodatno pomagali razprostreti krila. Verjetno je ta akcija tudi pripomogla, da bodo slovensko morje poleg najštevilčnejših slovenskih potapljačev obenem čistili še avstrijski, nemški in italijanski potapljači. Potapljaški spektakel pa bo poleg druženja z potapljači ter dobrega dela za naravo, postregel tudi z kakovostnim postranskim programom, saj bo poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo lahko uživali v raznih delavnicah. V sodelovanju z društom Morigenos ter Društvom za opazovanje in preučevanje ptic bo iz vedenih nekaj predstavitev projektov, predstavljeno pa bo tudi potapljanje z rebreatherjem ter predstavitev tehničnega potapljanja. Obenem bo izveden tudi bolšji sejem rabljene potapljaške opreme. Plan akcije je naslednji:
09.00 – 10.00 Check-in ter zajtrk
10.30 Pozdrav organizatorja ter plan dela
11.00 - 14.00 Čistilna akcija ter spremljevalni program
14.30 Kosilo ter druženje Za potencialne udeležence so prijave še vedno možne do nedelje 19.09.2010 na številki 031/899-917
Več o akciji si lahko preberete na spletni strani
http://www.projectaware.si Za vse dodatne informacije: GSM: +386/70-333-000 Mail: aware@nemo-divers.si
http://www.spz.si/portal/

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli