Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 03 Sep 2013 11:31 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

BATANA

V Piranu bodo danes splovili batano

Celomesečno gradnjo tradicionalnega istrskega plovila batane na piranskem pomolu bodo nocoj sklenili s splovitvijo in krstom plovila. Še pred tem bo potekala licitacija, izklicna cena za slabih pet metrov dolgo batano pa je 700 evrov. Z gradnjo, ki je pritegnila precej pozornosti med obiskovalci Pirana, so želeli obuditi pozabljena znanja.

Gradnjo batane v improviziranem “škveru” oziroma ladjedelniški delavnici pod šotorom na ribiškem pomolu so motile plohe, tramontana in drugi “kažini” in, čeprav bo batani zato manjkala še kakšna deščica na palubi, jo bodo danes splavili z vsemi častmi, so sporočili iz Zavoda Mediteranum.

V zavodu že leta skušajo oživiti tradicionalen odnos do morja, kamor sodijo tudi spretnosti, povezane z izdelavo plovil. Prav gradnja preprostega plovila batane je bila še pred nekaj desetletji v Piranu nekaj običajnega, danes pa v mestu ni nobene več. Zato so se odločili za gradnjo, ki si jo je ogledalo po več kot sto obiskovalcev dnevno.

“Če želimo te spretnosti obuditi, morajo ljudje imeti možnost tudi to videti,” je zamisel o gradnji batane na prostem oziroma pod šotorom na piranskem pomolu nedavno na novinarski konferenci pojasnil idejni oče gradnje Slobodan Simič Sime.

V Zavodu Mediteranum upajo, da bodo z licitacijo pokrili preostanek stroškov gradnje, sicer pa želijo, da bi gradnja batane postala tradicionalen vsakoletni dogodek. Piranska batana bo dolga 4,7 metra, njena suha teža pa se bo gibala med 250 in 280 kilogrami. Za gradnjo so uporabili hrastov les za ogrodje ter macesnov les za oplato in palubo.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V-Piranu-bodo-danes-splovili-batano.aspx

PIRAN JE DOBIL PRVO BATANO

Batano, ki so jo v treh tednih zgradili na piranskem pomolu, so v soboto splovili. Njen novi lastnik je postal Berto Radojkovič, ki jo bo tudi privezal v piranskem mandraču.

V piranskem mandraču že več kot 15 let ni privezane nobene batane, tega nekdaj najbolj značilnega istrskega plovila. Zdaj se bo to spremenilo, saj je batano, ki so jo zgradili na pomolu, kupil domačin Berto Radojkovič. “Imam še drugo barko, gliser, ki gre sto na uro, a sem že v letih in ni več primeren zame. Rabim batano, kot je ta, da se grem malo z njo poigrat na morje. Kupil pa sem jo tudi zato, ker sem želel, da ostane v Piranu in da kraj končno dobi prvo batano,” je povedal po zmagi na licitaciji.

Izklicna cena štirimetrske batane je bila 700 evrov, ponudniki pa so jo dražili do kar 1700 evrov. Med najbolj zagretimi dražitelji je bil župan Peter Bossman (v svojem imenu in ne v imenu občine), ki je bil zanjo pripravljen plačati 1600 evrov. A Radojkovič je ponudil več.

“Sem več kot zadovoljen, da bo batana ostala v Piranu. To je fantastično, pa še moj prijatelj jo je kupil in niti nisem vedel, da to namerava,” je bil zadovoljen idejni oče projekta Slobodan Simič Sime iz zavoda Mediteranum. Njegov trud, da obudi gradnjo majhnih lesenih plovil, je - kot kaže - poplačan in bo obrodil sadove.

Fantje, ki so sodelovali pri gradnji, navdušeno napovedujejo, da bodo prihodnje leto zgradili še najmanj dve. “Gradnja je bila nekoliko težja, kot smo pričakovali. Postopek izdelave smo sicer poznali, a smo se dela šele učili. Najbolj zahtevno je bilo nameščanje oplate, saj smo si vso noč razbijali glavo, kako jo spraviti na svoje mesto. Potem smo si šli ogledat eno staro batano in videli, kaj moramo narediti,” je povedal Aljoša Vidakov. Pri delu so mu pomagali prijatelji Igor Grmek, Arian Sau in Saša Arnautovič. Poudarili so, da so batano zgradili zelo natančno, bolj kot je bilo to običajno v preteklosti, in da bo novemu lastniku zagotovo dobro služila. Srečno plovbo je z blagoslovom batani zaželel tudi pater Marjan, graditelji pa so ji - kot nekdaj - nazdravili s kozarčkom vina. Na krstni vožnji po mandraču je vesla spretno zavihtel Vinko Oblak.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Piran-je-dobil-prvo-batano.aspx

zoran13 · Objavljeno: 07 Sep 2013 12:55 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

RV FLIP

Ladja se prevrne, a ne potone

108 metrov dolga in 700 ton težka ladja kljubuje tudi najvišjim valovom

Ameriški Inštitut za oceanografijo uporablja za proučevanje morij prav posebno ladjo, imenovano RV FLIP (Floating Instrument Platform), ki je dolga 108 metrov in težka preko 700 ton. Oblika ladje je resnično nekaj posebnega, še bolj pa so uporabniki začudeni, ko se zadek napolni z vodo in potopi, tako da le še prednjih 17 metrov navpično štrli iz vode. Tako potopljena je ladja povsem odporna na valovanje, do živega ji ne morejo niti najvišji valovi, saj plava na površini podobno kot to počne boja. Naloga ladje je proučevanje višine valov, merjenje gostote in temperature voda, analiziranje akustičnih signalov ter zbiranje meteoroloških podatkov. Zaradi možnih motenj akustičnih instrumentov FLIP nima strojnice in pogonskih agregatov. Ko jo je potrebno premakniti na drugo pozicijo na morju, se enostavno balastni tanki izpraznijo, trup ladje se dvigne na površje, ladjo pa vlačilci odvlečejo na želeno mesto.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013090605952944
http://www.youtube.com/watch?v=hq8j86OenqM#t=73

zoran13 · Objavljeno: 12 Sep 2013 22:22 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PSYCHROLUTES MARCIDUS

Želatinasta riba mrkega izgleda "psychrolutes marcidus" je izbrana za najgršo žival na svetu in hkrati postala službena maskota Društva za zaščito grdih živali na svetu, javlja BBC.

Društvo je začelo kampanijo za izbor najgrše živali, da bi s tem privlekli pozornost na "estetsko vprašljive" ogrožene živalske vrste. Zmagovalec je bil razglašen v Britanskem znanstvenem festivalu v Newcestlu.

Psychrolutes marcidus je zmagala v konkurenci velikonosnih opis, "zgubanih žab, sramnih uši in drugih nelepih živali...

Biuolog Simon Watt, predsednik društva za zaščito grdih živali, je izjavil na BBCju, da upa, da bodo s to kampanjo opozorili tudi na ogroženost za obstanek teh čudnih a hkrati čudovitih živali.

"Naš tradicionalni pristop za zaščito živali je egoističen, sak ščitimo takšne živali s katerimi se lahko poistovetimo, ker so "sladke", kot je panda", pove Watt, ki dodaja, da je to povsem napačen način. "Nimam nič proti pandam, one imajo svoje občudovalce. Te vrste pa potrebujejo vso pomoč, je povedal.

To je najbolj depresivna vrsta znanosti, je povedal Watt, saj se običajno sprašuje: "Kdo je izumrl danes, tako pa pravi, da bo ta nova "komična" kampanja pomagala v borbi za zaščito ogroženih vrst.

Ko je potekalo glasovanje, je Watt angažiral komike, ki so snemali smešne video posnetke za živali po svojem izburu, jih postavil na You Tube in pozval gostitelje, da glasujejo za svoje favorite. Psychrolutes marcidus je zmagala z 10.000 glasovi razlike.

Ta bizarna žival živi ob obali jugovzhodne obalah Avstralije in Tasmanije, na globino od 600 do 1200 metrov, kjer je pritisk nekolikokrat večji kot na gladini morja. Njeno želatinasto telo je komajda malo težje od vode, se težko giblje in se hrani z raki. Kljub temu, da ni užitna, se težko giblje in se hrani z raki. Velikokrat se ulovi v mreže in njen bstoj je ogrožen.
http://www.glasistre.hr/vijesti/zanimljivosti/psychrolutes-marcidus-najruznije-bice-na-svijetu-422899

zoran13 · Objavljeno: 24 Sep 2013 21:36 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

QUEEN ELIZABETH

V Splitsko pristanišče ja danes vplovila največja ladja Queen Elizabeth, ki je bila tukaj bilo kdaj zasidrana. Dolga je 294 metrov z ugrezom 8 metrov, da bi imel še večje gabarite, potem ne bi mogel v pristanišče.
Z njo je iz Venezie pripotovalo 2000 potnikov, ki zvečer nadaljujejo pot v Dubrovnik.

http://www.jutarnji.hr/ovo-je-najveci-brod-koji-je-ikad-uplovio-u-splitsku-luku/1127995/?foto=1
http://www.jutarnji.hr/ovo-je-najveci-brod-koji-je-ikad-uplovio-u-splitsku-luku/1127995/?foto=2
http://www.jutarnji.hr/ovo-je-najveci-brod-koji-je-ikad-uplovio-u-splitsku-luku/1127995/?foto=3

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Jun 2014 22:20; skupaj popravljeno 1 krat

WIND SURF

V Rovinjsko luko Valdibora je zjutraj vplovil ameriški cruzer "Wind Surf", ki pluje pod zastavo Bahamov. Pripeljal je 295 potnikov, med katerimi je največ Amerikancev, Kanadčanov in Avstralcev za katere skrbi 186 članov posadke.

Wind Surf je redni gost rovinjske luke, saj vpluje vanjo večkrat na leto, to sezono pa se bo zanj sezona končala 25. oktobra.

Po današnjem zaustavljanju v Valdibori "Wind Surf" potuje proti Splitu.

Na njem je 123 luksuznih kabin ter veliko bazenov, jacuzzija, "pool" bara, disco cluba, igralnice, bolnišnice, vrtca, trgovskega centra in ostalo.

Posebno atraktivnih pa je 5 jamborov, masivnih in visokih gotovo petdeset metrov.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/rovinjska-valdibora-u-dokumentarcu-discoveryja-406142
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/-wind-surf-u-valdibori-425893
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/velebni-brod-mamio-poglede-u-luci-valdibora-456159

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Jun 2014 22:29; skupaj popravljeno 1 krat

PRŠUT

Največji pršut je težak 18 kg iz Hercegovine

Drugega dne že 7.mednarodnega sejma pršutov v Tinjanu, katerega obišče vsako leto okoli 20 tisoč obiskovalcev je bila največja atrakcija predstavitev največjega sejemskega pršuta, ki so ga imeli Hercegovci.

Pršutarna Herceg iz Ljubuškog je predstavila pršut, ki je bil težak kar 18 kilogramov, lastniki so pojasnili, da je edini recept za vzrejo takšne svinje, domača hrana, med njimi bučke, blitva, trava in žitarice, kot tudi humanistični pristop svinjereji.

Veliko obiskovalcev je bilo pri Špancih, ki so v Tinjan prinseli kakšnih sto pršutov in plečk, ki so jih danes prodajali pod imenom "Jamon Iberico".

Letos se je javilo veliko razstavljalcev, da se jih ni dalo vse namestiti v veliki šotor, je povedal tinjanski načelnik Goran Hrvatin in dodaja, da bodo v bodočnosti morali veliki šotor razširiti ali pa na sejmu omejiti in predstaviti le najkvalitetnejše razstavljalce.

Obiskovalcev je bilo veliko iz Istre, Kvarnerja in Zagreba, pa tudi Trsta, drugod iz Italije, Austrije in Bavarske. Na vprašanje ali bi bili potrebno kvalitetnejše odlaševanje tudi v teh krajih, pravi Hrvatin, da je to zelo drago in da je prisotnost razstavljalcev iz Slovenije, Italije, Španije, Avstrije, Črne Gore in Bosne in Hercegovine najboljša in najcenejša reklama. V načrtu je tudi prostor proizvodnje pršuta, v sklopu katere bi lahko obiskovalci okušali to "delicijo" v vsaki njegovi proizvodni fazi s poudarkom na predstavitvah starih obrti.

V soboto je bila predstavitev pršutov partnerja Prosciutto Toscano, zvečer pa zabava s plesom Maje Šuput in Replay Banda ter velikim ognjemetom ob polnoči. V nedeljo so občinstvo zabavali Laguna Band, Vesele štajerke ter Humljani, za ljubitelje umetnosti pa ogled zbirke "Enriko Depiera".

Organizirano je bilo tudi neuradno 6.svetovno prvenstvo v pljočkanju, na katerem je nastopilo 36 parov in Istre, Hrvaškega Zagorja, iz Slovenije ter Italije. Prvo mesto in drniški pršut sta osvojila Armando i Vanja Fabijančić iz Marčenegle, ki sta v zelo napetem finalu premagala domačina iz Tinjana Ljubu Milohanića in Dragana Matiku. V dvoboju za tretje mesto sta slavila Toni Folo in Mario Pinjar iz Radigoze kraj Svetvinčenta, katera sta premagala ekipo murina iz Umaga, oziroma Vlatka Sagića in Tonija Ahela.

V današnjem dnevu pa so v sklopu 7.ISAP orhanizirali turnir v vlečenju vrvi in srečanje otroške folklore Kumpanija Kosirići i gosti, medtem ko je bil zvečer gost Jasmin Stavros, Alfa Time Band, Magnolija, Provin Band, Štrace in Šćike ter že 18 razstava kosiri.

V popoldanskem času pa se je pred vhodom začela delati vrsta, kar pomeni, da se je prava "fešta" šele začela.

http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/istarski-prsut-tek-je-na-pocetku-svoga-puta-426900
http://www.glasistre.hr/vijesti/mozaik/gastronomija-s-okusom-osam-desetljeca-duge-tradicije-427006
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/tinjan-sampionske-titule-prsutarima-jelenicu-i-melu-427193
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/tinjan-najveci-je-hercegovacki-prsut-od-18-kila-427310

zoran13

1.000.000 LADIJSKI POTNIK

Dubrovnik pričakuje milijontega potnika

Zadnji teden v oktobru je Dubrovnik obiskalo 6 potniških ladij, ki so na krožnih vožnjah prepeljale 9000 potnikov.

Jutri v gruškem pristanišču bo kratka svečanost, saj bo z ladjo Costa Classica v Dubrovnik prispel milijonti potnik v letošnjem letu.

Kot so povedali iz Luške kapitanije Dubrovnik, jih bo do konca leta obiskalo 711 potniških velikank na krožnih potovanjih, pri čemer bo zadnja vplovila 24.decembra. Rekorden je bil 25 avgust, ko so potniške velikanke ta dan prepeljale 16.000 potnikov.

V lanskem letu je Dubrovnik obiskalo 648 potniških velikank na krožnih potovanjih z več kot milijonom potnikov.
http://www.business.hr/dogadjaji/dubrovnik-ocekuje-milijuntog-putnika-s-kruzera

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Feb 2014 23:40; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Objavljeno: 19 Nov 2013 12:49 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ŽIVLJENJE JE SVOBODA V STIKU

“Če bi morala sporočilo filma strniti v nekaj besed, bi rekla, da gre za zgodbo, ki neizprosno zastavlja vprašanja o človekovem dostojanstvu in spoštovanju. In na to odgovarja z Ljubeznijo,” o celovečercu Tra cinque minuti in scena (Pet minut do nastopa) pove koprska igralka Urška Bradaškja. Film režiserke Laure Chiossone bodo v sredo ob 20.30 predstavili v izolskem Art kinu Odeon.

Film Tra cinque minuti in scena je težko ujeti v žanrske okvire; režiserka Laura Chiossone v njem prepleta različne filmske jezike in pristope.

Urška Bradaškja pravi, da ji je film Cinque minuti in scena še posebej pri srcu. “V Gianni in Anni sem videla svojo mamo in nono Danico, ki ju imam neizmerno rada. Tudi moja mama je bila kratek čas mama svoji mami. Nonca, kot smo ji pravili, je umrla konec avgusta, in je videla film spomladi, preden se je začela poslavljati. Zaradi vsebine sem se kar nekaj časa spraševala, ali naj ga ji sploh pokažem. Potem pa sem se odločila, da to storim. Poklicala sem še nono Mileno in potem smo vse štiri gledale film. Nona Danica je film pozorno spremljala, dotaknil se je je in nazadnje je rekla: 'Jaz ne morem pozabit filma Interno 9, v katerem si slepa. Tisti mi je najljubši.' In smo ga gledale še enkrat ter imele prelepo filmsko popoldne ob kavi.”

V zgodbo o skupini igralcev, ki na oder malega gledališča postavlja predstavo, v kateri je v ospredju odnos med hčerko in njeno mamo, ki ne more več skrbeti zase, je vpletla dokumentarne prizore. Gianna Coletti, ki na odru nastopa v vlogi hčerke Marine, tudi v resničnem življenju deli njeno zgodbo. Prav odnos, ki ga ima Colettijeva s svojo (dementno) mamo (Anna Coletti), je namreč režiserki dal idejo za film.

“Film se loteva zelo pereče problematike. Prebivalstvo, še zlasti v zahodnem svetu, se vse bolj stara. Življenjska doba je daljša, starejši ljudje pa potisnjeni na obrobje družbe, še zlasti v mestih. Vse več ljudi oboleva za demenco, kar je poseben družbeni problem,” pojasnjuje igralka Urška Bradaškja, po osnovni izobrazbi sicer diplomirana sociologinja. V filmu je odigrala bosansko igralko Almiro, ki ji v predstavi namenijo vlogo negovalke Dorine.

Odnos med Gianno Coletti, ki je svoji mami Anni (umrla je letos spomladi) pravzaprav postala mama, jo je globoko pretresel in ganil. “V današnji družbi se veliko sprašujemo o svobodi, malokrat pa se vprašamo, ali ljudi, ki so zaradi svoje demence ali pa preprosto zato, ker so ostareli, potisnjeni na rob, sploh dojemamo kot ljudi. Kot svobodna bitja s svojim dostojanstvom - kar ne glede na bolezen so.” In pristavi, da je s sodelovanjem pri tem filmu še utrdila spoznanje, da je življenje - svoboda v stiku. Z drugim, z njegovo drugačnostjo.

14 dni za film
“Med pripravami na snemanje smo se zares veliko ukvarjali z odnosi,” pripoveduje Urška in doda, da so film, ki so ga snemali v Milanu, posneli v vsega 14 dneh. Z režiserko Lauro Chiossone se je Urška srečala leta 2008, med snemanjem kratkega filma Favola Zingara, pri katerem je imel režijske niti v rokah Davide Del Degan, producirala pa ga je Nicoletta Mantovani, ki jo javnost pozna kot ženo pokojnega tenorista Luciana Pavarottija.

Rada igra ciganke
Po nekaj letih jo je Chiossonejeva poklicala in jo povabila na avdicijo za Almiro. Za vlogo se je potegovalo še devet drugih igralk. Na vprašanje, ali jo moti, da v italijanskih filmih in nadaljevankah dobiva predvsem vloge cigank oziroma prebivalk balkanskih dežel, odgovori z glasnim smehom. “Ne, sploh ne, nasprotno. Strašno rada sem ciganka. Na snemanju filma Favola Zingara so mi cigani dejali, da sem njihova. In pika. Le da se po čudnem naključju do tedaj še nismo srečali. Mislim pa da tovrstne vloge v italijanskih filmih in nanizankah dobivam tudi zato, ker govorim z naglasom. Moja italijanščina je sicer tekoča, pozna pa se jih 'pečat vzhoda'.”

Celovečerec Tra cinque minuti in scena je bil premierno prikazan 27. junija lani v Milanu. Doslej je dobil že nekaj nagrad, med njimi nagrado evropske Art kino mreže (CIVCAE Award) in nagrado FICE kot najboljši italijanski neodvisni film. Na projekciji v izolskem Art kinu Odeon bo film opremljen z angleškimi podnapisi.
Več kot desetletje v italijanskem filmu
V italijanskem filmu je prvič nastopila pred več kot desetimi leti - leta 2004 je film Interno 9, ki ga je režiral Del Degan in v katerem je odigrala glavno vlogo, prejel italijanski zlati globus ter še precej drugih nagrad. Med drugim je bil nominiran za nagrado David di Donatello - italijanskega oskarja.

Vloga Almire ji je zelo pri srcu - tudi zato, ker si s svojim likom deli poklic. “Čeprav gledališka skupina v filmu spravlja predstavo na oder z velikimi težavami, sta njihova zagnanost in predanost brezmejna. Ko sem 'gradila' Almiro, sem izhajala tudi iz navdušenja, ki ga vedno znova doživljam ob ustvarjanju vlog v gledališču. Iz tiste radosti v iskanju, raziskovanju, iz tistega čistega občutja, ko nekaj delaš zato, ker tako čutiš, ker v to tako zelo verjameš.”

Pohvalne in odobravajoče ocene filma Tra cique minuti in scena so objavili vsi vidnejši italijanski časopisi - od dnevnikov Corriere della sera in La Repubblica do tednikov Il Giornalle in Panorama. Urškin najljubši zapis je v Il Manifestu prispeval Antonello Catacchio. Med drugim je zapisal, da gre za film, v katerem se mora gledalec soočiti s pretresljivo intimnostjo. “Tolikšne intenzivnosti ni lahko zdržati. Emocije se prekrivajo - od nelagodnosti ganotja do nasmeha, ki se pojavi brez zadrege.”
http://www.primorske.si/Kultura/-Zivljenje-je-svoboda-v-stiku-.aspx

MISEL DNEVA

V današnji družbi se veliko sprašujemo o svobodi, malokrat pa se vprašamo, ali ljudi, ki so zaradi svoje demence ali pa preprosto zato, ker so ostareli, potisnjeni na rob, sploh dojemamo kot ljudi. Kot svobodna bitja s svojim dostojanstvom - kar ne glede na bolezen so.
URŠKA BRADAŠKIJA, igralka
Ponedeljek, 18.11.2013
www.primorske.si

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jan 2014 19:01; skupaj popravljeno 1 krat

CYRO

Inžinirji virginijske politehnike so razvili prvo robotsko meduzo in jo poimenovali Cyro. Podobna je orjaški meduzi in ima klobuk s premerom 1,7m. Najzahtevnejši del razvoja je bila tehnična izdelava sistema za gibanje. Robotsko meduzo so razvili za ameriško mornarico. Uporabljati jo nameravajo za raziskovanje morja in vojaške naloge.
http://www.tzs.si
ŽIT št.11, letnik LXIV, str.6;
http://tzs.si/revija-zit/revija-zit/364-zit-11-november-2013

zoran13 · Objavljeno: 23 Nov 2013 21:21 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Apr 2021 18:51; skupaj popravljeno 6 krat

PARNIKI JADRANA NA RAZGLEDNICAH

Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran vas v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, vljudno vabi na predstavitev nove, druge knjige MITJA LAMUTA z naslovom PARNIKI JADRANA NA RAZGLEDNICAH, v sredo, 27.novembra 2013, ob 17 uri v Galerijo Hermana Pečariča na Cankarjevem nabrežju v Piranu.

O knjigi bosta spregovorila avtor knjige Mitja Lamut in recenzentka knjige mag.Nadja Terčon iz pomorskega muzeja "Sergeja Mašere" Piran. Prisotne bosta pozdravila dr.Peter Bossman, župan Občine Piran in Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran.
http://www.pomorskimuzej.si/sl/news/show/53/parniki_jadrana_na_razglednicah
http://www.pomorskimuzej.si/
http://www.rtvslo.si/tlp/klepetalnica.php?&op=archive&id=613
http://www.revijatabor.si/portals/tabor/podatki/letnik2010/tabor2010-12.pdf
http://e-odvetniki.com/odvetniki/521
http://supervizor.kpk-rs.si/podj/74927191/
http://film-mag.net/wp/wp-content/uploads/2013/11/parobrodi-jadrana.jpg
http://www.mvinfo.hr/najnovije-najave.php?ppar=7445
http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/vsak-parnik-je-zgodba-zase.html

Buči, buči, morje adrijansko!
Nekdaj bilo si slovansko,
morje adrijansko!

Ko po tebi hrastov brod
vozil je slovanski rod,
ko ob tebi mesta bela
naših dedov so cvetela,
ko so jadra njih vojske,
še nosila njih ime!

Tiho, tiho, morje, kam si djalo?
Al brodove pokopalo?

Morje ni jih pokopalo,
ob peči jih ni razdjalo,
da jih videti ni več,
tega kriv je tuji meč!

Simon Jenko
str.6;

Adriana, Besenghi, Egle, Istria, Oltra, Risano, San Marco, Santorio,

FAŽANA

http://www.glasistre.hr/vijesti/kultura/prvi-pulski-filmas-zapravo-je---fazanac-432451

Egitto I, Ferdinando Arciduca Massimiliano, Arciduchessa Carlotta, Sultan, Danubio, Espero, Thetis, Flora, Galatea, Delfino, Tritone, Najade, Leda, Egle, Gianrinaldo Carli, Adriana, Euterpe, Quieto, Risano, Santorio, Isea, Primo, Abbazia, Croatia, Fiume, Hrvat, Ika, Senj, Velebit, Budapest, Hungaria, Nehaj, Pola, Zagreb, Metcovich, San Marco, Stephanie, Sokol, Vitez, Tommaseo, Cirkvenica, Volosca, Jason, Habsburg, Graf Wurmbrand, Airone, Istria, Falco, Liburnia, Bohemia, Pannonia, Stephanie, Petka, Barone Chlumecky, Brioni I, Unione, Lazslo, Arsa, Drava, Sava, Ida, San Giusto, Almissa, Bosnia, Bakar, Siraly, Carniolia, Daniel Erno, Hegedus Sandor, Šipan Venezia, Villam, Abbazia, Hrvat, Capodistria, Godollo, Besenghi, Magyar, Africa, Brač, Goritia, Zara, Koerber, Ante Starčević, Krka, Hrvatska, Obrovac, Nesazio, Petar Zrinjski, Salona, Istriano, Dinko Vitezić, Lovrana, Tatra, Miramar I, Stefania, Istria, Borgolauro, Primero, Thalia, Maros, Timavo, Brioni, Lika, Novi, Tihany, Szamos, Frankopan, Cetina, Makarska, Sebenico, Soko, Vila, Vis, Vodice, Baron Gautsch, Prinz Hohenlohe, Brioni, Oltra, Vettor Pisani, Kvarner, Trieste D, Lokrum, Sarajevo, Adam, San Giorgio, Sultan San Marco, Gruž, Almadi, Fured, Graf Wurmbrand, Hecegovina, Slavija, Sparta, Tergeste, Višegrad, Monfalcone, Capitano Sauro, Vesela, Kozjak Metcovich, Palatino, Arsa, Istria, Nesazio, San Marco, Petka, San Giorgio, Capodistria, Salvore, Szamos, Cervigniano, Friuli, Jadro, Albona, Laurana, Ante Starčević, Beograd, Cetina, Crikvenica, Drava, Frankopan, Hrvatska, Hvar, Jadran, Karađorđe, Knin, Kosovo, Kraljevica, Krk, Lika, Makarska, Neretva, Pašman, Plav, Salona, Senj, Slavija, Sloboda, Slovenac, Split, Srbin, Topola, Triglav, Učka, Zagreb, Abbazia, Diadora, Eneo, Lussino, Pola, San Vito, Dorico, Kumanovo, Lussino, Dubrovnih, Zelina, Dubrovnik, Holsatia (Beograd), Cavtat, Kozjak, Ston, Kupari, San Giusto, Itala, Grado, Kraljica Marija, Ipparco Baccich, Rab, Kralj Aleksandar I, Zara, Prestolonaslednik Petar, Šipan, Bakar, Ljubljana, Francesco Morosini, Francesco Rismondo, Duino, G.Orsini, Jadera, Lorenzo Marcello, Jugoslavija, Narenta, Bled, Princesa Olga, Lovćen, Lazzaro Mocenigo, Stamira, Dedinje, Abbazia.

zoran13 · Objavljeno: 23 Dec 2013 00:01 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

A/M

Na jahtah bogatašev so tudi slovenski deli

Podjetni Drago Vouk je pred letom na Jesenicah odprl proizvodnjo karbonskih nosilcev za senčnike na luksuznih jahtah in jadrnicah. Že v prvem letu sta s sodelavcem pridelala 300 tisoč evrov prihodkov.

pot nekdanje železarne Jesenice, široka ravno za tovornjak, vodi v delavnico, kjer nastajajo nosilci senčnikov, tako imenovani puli za jadrnice in jahte svetovnih bogatašev. A Drago Vouk o imenih ne želi govoriti.

Posel in rešitve iščeta skupaj z nizozemskim kolegom Ceesom Wijmo, s katerim sta sodelovala že v časih, ko je Vouk delal v Elanu. O Dragu in Slovencih pove le najboljše. "So vestni delavci, držijo besedo, ne 'blefirajo'. Včasih jih je težko razumeti, a na koncu izpeljejo, kar so si zamislili," je dejal Wijma.

Vouk je tu bolj kritičen. Slovenci, pravi, smo preveč pasivni in le čakamo na spremembe, namesto da bi vzeli usodo v svoje roke in odšli po posel v tujino. "Velikokrat sem se peljal na Nizozemsko, brez kakršnihkoli garancij, brez kakršnihkoli trdnih zagotovil, da bo ta posel stekel, ampak sem vztrajal," je povedal.

In za to je hvaležen svojim nekdanjim delodajalcem v Elanu, ki v njem niso videli vrhunskega strokovnjaka za ogljikova vlakna in so ga kljub 15 letom dela v tej tovarni odpustili.

Za A/M zdaj dela sedem slovenskih podjetij. A seznam sodelavcev se lahko kmalu spremeni. Vouk in Wijma namreč že načrtujeta izdelavo karbonskih palic za hokej na travi in samohodečih torb za palice za golf. Če jima bo uspelo, bodo potrebe po novi delovni sili neizbežne.
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/12/na_jahtah_bogatasev_so_tudi_slovenski_deli.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Sep 2014 19:45; skupaj popravljeno 12 krat

PETICIJA ZA DELFINE

Ministru za okolje Manuel Gerardo Pedro Pulgar-Vidal Otálora, Ministru za ekonomijo Gladys Mónica Triveño Chan Jan in Predsedniku Ollanta Humala:
Preko te peticije vas prosimo, da se uveljavi zakon o lovu in prodaji delfinov za hrano in vabe v Peruju. Vsi mi smo videli preko raznih raziskav in posnetkov strašnega kaznivega dejanja, ki se odvija na naših obalah. Na podlagi objavljenih informacij, se v Peruju pobije 15.000 delfinov. Ne pustite, da bi uničili naših oceanov. Ne obstaja možnost povratka.
Zato vas prosimo, da se konča s to morijo delfinov in da odgovorni za to plačajo. Ne prosimo vas za čudeže.

Zoe Massey

* do sedaj je podpisalo peticijo 613.916 državljanov sveta
* do 04.01.2014 je podpisalo peticijo 850.723 državljanov sveta
* do 07.01.2014 je podpisalo peticijo 1.081.228 državljanov sveta
* do 08.01.2014 je podpisalo peticijo 1.130.540 državljanov sveta
* do 10.01.2014 je podpisalo peticijo 1.147.516 državljanov sveta
* do 15.01.2014 je peticijo podpisalo 1.171.981 državljanov sveta
* do 22.01.2014 je peticijo podpisalo 1.191.318 državljanov sveta
* do 31.01.2014 je peticijo podpisalo 1.201.263 državljanov sveta
* do 09.02.2014 je peticijo podpisalo 1.205.603 državljanov sveta
* do 24.02.1014 je peticijo podpisalo 1.210.433 državljanov sveta
* do 01.03.2014 je peticijo podpisalo 1.211.164 državljanov sveta
* do 23.03.2014 je peticijo podpisalo 1.211.928 državljanov sveta
* do 04.09.2014 je peticijo podpisalo 1.209.815 državljanov sveta
http://www.avaaz.org/it/dolphin_hunt_peru/?bXwYsbb&v=33628

DELFINI IN SONAR

Probližno 100 delfinov vrste Peponocephala electra je leta 2008 nasedla v lagunah v Madagaskarju, ker so jim prostorsko orijentacijo zmedlo sonarski senzorski signali z raziskovalne ladje neke naftne družbe. To je prvi dokaz, da signali, ki jih pošiljajo ladje, lahko motijo zvočno orijentacijo morskih sesalcev.
Vir:Življenje In Tehnika, št.1 2014. LetoLXV,
www.tzs.si
http://tzs.si/e-knjigarna?
http://tzs.si/revija-zit/revija-zit/368-zit-1-januar-2014

ZALIV TAJDŽI

Pokol delfinov: morje se je od krvi obarvalo rdeče

Japonski ribiči so v zalivu Tajdži že začeli pokol ujetih delfinov, poroča Reuters. Večje število živali so preusmerili v plitvino, kjer so jih do sedaj pokončali nekaj deset. Krut in krvav lov na delfine je že sprožil ostre odzive zahodnih držav.

Vsako leto lokalni ribiči v zaliv ujamejo na stotine delfinov, nekaj jih prodajo morskim zabaviščnim parkom, nekaj jih spustijo, ostale pa pokoljejo za meso. Danes so ribiči že pobili okoli 30 živali od skupno nekaj več kot 200 (nekateri viri poročajo 500), ki jih od petka zadržujejo v zalivu.

V hrbtenjačo jim zarinejo palico in jih pustijo poginiti
Ribiči na delfine čakajo v plitvini blizu obale, nekateri se celo odenejo v potapljaške obleke in si na obraz nadenejo maske, da lahko lažje obvladajo nemočne živali. Nekaterim z vrvjo privežejo za rep, da ne morejo pobegniti. Po poročanju svetovnih medijev in nekaterih posnetkov pa delfini skušajo pobegniti in se pri tem dodatno poškodujejo.

Pred začetkom pokola so ribiči namestili ponjavo, ki je zastirala neposreden pogled na pokol, se je pa videlo, da je voda postajala vse bolj rdeča od krvi. »V hrbtenjačo jim zabijejo železno palico, potem pa jih pustijo izkrvaveti, se zadušiti in poginiti. Najprej so jih ujeli, potem jih tukaj zadrževali več dni, počasi pa jih bodo brutalno pobili,« je za Reuters povedala aktivistka Melissa Sehgal.

Pokoli delfinov kot pokoli krav
Kljub svetovnemu zgražanju številni Japonci na lokalni običaj gledajo podobno kot na pokole drugih živali za meso, hkrati pa opozarjajo, da lov pod mednarodnimi zakoni ni prepovedan, živalska vrsta pa ni ogrožena. »Ribiči uveljavljajo le pravico do lova,« pravi župan Tajdžija, Kazutaka Sangen. Razložil je, da se je v zadnjih letih lov spremenil in da postaja vse manj okruten, dodal pa, da bi se v mestu radi začeli ukvarjati z raziskovanjem delfinov, odprli pa bi tudi morski park.

»Kulinarika je različna v različnih kulturah, modrost civilizacije pa lahko najdemo tudi v spoštovanju različnih stališč in drugačnosti, razen v primeru ogroženosti kakšne vrste,« kritike britanskega in ameriškega veleposlanika zavrača guverner prefekture Wakayama, Yoshinobu Nisaka.

Vsakoletni lov na delfine že leta sproža kontroverznost, ki je bila prikazana v filmu Skriti zaliv (v izvirniku The Cove). Z oskarjem nagrajen dokumentarni film je leta 2009 mesto Tajdži postavil v središče pozornosti svetovne javnosti.
http://www.dnevnik.si/svet/pokol-delfinov-se-je-zacel-morje-se-je-od-krvi-obarvalo-rdece-foto-in-video
http://www.youtube.com/watch?v=4KRD8e20fBo

THE COVE

http://www.youtube.com/watch?v=mc2arU61LSg

zoran13 · Objavljeno: 09 Jan 2014 23:36 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NORTHERN EXLORER & APOLLO MOON

Z zvočnimi bombami jakosti 240 decibelov iščejo nafto

Northern Explorer, ladja za iskanje nafte izpod borja, norveške družbe Spectrum ASA, že nekoliko dni vrši geološke meritve na področju zahodnoistrskega akvatorija, pri čamer ga vodi ladja Apollo Moon (oba pod panamsko zastavo). Raziskovanja, ki so se začela že v septembra 2013, bi se morala končati do konca meseca, je povedal Jan Schoolmeesters, eden vodilnih te norveške družbe.

Hkrati pojasnjuje, da so že dokončali seizmična raziskovanja na južnem in srednjem Jadranu in sedaj to opravljajo še ob obali zahodne istre. Po njegovih trditvah ladja Northern Explorer opravlja raziskovanja v glavnem 12 kilometrov od obale, giblje pa se v linijah, ki so medsebojno oddaljene 5 kilometrov. Rezultate pričakujejo že v mesecu aprilu 2014.

Po podatkih, ki smo jih pridobili do sedaj obstaja dobra indikacija o prisotnosti ogljikovodika. No, še vedno je zelo težko točno interpretirati rezultate, preden ne končamo njihovo obdelavo. Geološko gladano, bi morali v Severnem Jadranu v glavnem najti plin, medtem, ko so večje možnosti za najdišča nafte, starejši sloji na jugu Jadrana, je povedal Schoolmeesters.

Poudarja, da je o bogatstvih teh naftnih polj še prezgodaj govoriti, saj delajo 2D seizmično raziskovanje, medtem, ko bi za točno količino najdenega plina in nafte, potrebno uporabljati in raziskovati 3D najbolj zanimivih področij.

Seizmična raziskovanja se ponavadi opravljajo s snažnimi zvočnimi topovi in proizvodnjo zvoka moči do 240 decibelov, kar je že do sedaj povzročilo v preteklih 4 mesecih dokler traja skeniranje Jadrana, povzročilo med družtvi za zaščito živali in drugimi ekološkimi družtvi. Neprofitna organizacija Ocean Care, s sedežem v Švici, opozarja, da zvočne detonacije v razmakih 10 minut, katere pod vodo povzročijo težke poškodbe morskih organizmov in povzročiti dolgoročno škodo.

Schoolmeesters to negira in pravi, da je Spectrum razvil, testiral in na delu sveta prakticiral učinke za blaženje bilo kakršnih učinkov njihovega raziskovanja na morskih organizmih. Medtem pa priznava, da bi zaradi dolžine na kateri bi lahko morskemu organizmu bil meprijeten, je lahko različen od vrste do vrste.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/zvucnim-bombama-od-240-decibela-tragaju-za-naftom-436461
http://www.oceancare.org/
https://www.oceancare.org/de/campaign_silent_oceans/index.cfm
https://www.oceancare.org/de/alarm_campaign_croatia/

zoran13 · Objavljeno: 10 Jan 2014 00:01 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ČUDEŽI NARAVE

Na otoku jezero. In v njemu otok. In na njemu jezero. In v njemu otok...

Na otoku Luzonu se nahaja jezero Taal na kateremu je tudi otok Taal...

Na Filipinih, otočju v zahodnem delu Tihega oceana, karakterizira ena naravna znamenitost.

Namreč, na otoku Luzonu se nahaja jezero Taal na katerem je tudi otok Taal. Na njegovem središčnem delu se nahaja Kratersko jezero na katerem je otoček Vulkanska točka.

Vse to zveni komplicirano, pogled na forografije, pa namreč odžene vse pomisleke.
http://www.vecernji.hr/zanimljivosti/na-otoku-jezero-a-u-njemu-otok-i-na-njemu-jezero-i-u-njemu-otok-914309
https://www.google.si/search?q=lake+taal&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=HSrPUt6yI6uAyQON-4G4Aw&ved=0CCgQsAQ&biw=1262&bih=905
http://www.youtube.com/watch?v=v8o1L-9GhA0

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli