Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 29 Jun 2014 20:19 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

POMORSKE POTI

/13/...že na strani 3 so omenjene pomorske poti,

HIDROGLISER FIAMMETTA M

Povezava med Trstom, Piranom, Rovinjem in Pulo

Z današnjo plovbo in pristankom hidrogliserja ob Reški obali je odprta nova poletna ladijska linija Trst - Piran - Rovinj - Pula. Hidrogliser prevoznika Trieste Lines Srl s sedežem v Trstu, bo do 1.septembra vozil v ponedeljek in torek na liniji Trst - Rovinj - Trst, ob četrtkih Trst - Piran - Rovinj - Trst, ob petkih Trst - Rovinj - Trst, ob sobotah in nedeljah pa na relacijah Trst - Piran - Rovinj - Pula - Rovinj - Piran - Trst.

Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih hidrogliser iz Trsta starta on 9 uri, ob 10.25 uri je že v rovinju, oziroma četrtek ob 10.50 uri, odgod iz Rovinja proti Trstu pa je ob 18.05 uri. V petek, soboto in nedeljo je odhod iz Trsta on 9 uri, v Rovinju je ob 10.25 uri, oziroma ob 10.50 uri v soboto in nedeljo. V petek pa iz Rovinja odhaja ob 18.05 uri.

Ob vikendih hidrogliser pluje tudi proti Puli, kjer pride ob 11.45 uri, iz Pule proti Trstu se vrača, oziroma Rovinju ali Piranu pa ob 17.10 uri.
Cene se spreminjajo glede na destinacijo, se pa gibljejo od 20 € do največ 50 €.

Hidrogliser je danes začel potovanje iz Trsta, kjer je odplul ob 9 uri in z malo zakasnitve okoli poldneva pristal v Puli z 8 potniki. Ta linija je odprta v sklopu aktivnosti projekta EA SEA-WAY (Europe-Adriatic SEA-WAY), v katerem Istrska županja sodeluje z 2o partnerji, med katerimi je glavni partner italijanska regija Friuli-Venezia-Giulia. Projekt je financiran iz programa Jadranskega prekomejnega sodelovanja IPA ADRIATIC 2007 - 2013 ob predvidenem trajanju dve leti in pol. Proračun znaša 6.657.204,68 €.

S tem projektom želijo režiti problem neuravnoteženega razvoja infrastrukture in nedovoljšnje razvitosti pomorskih linij ter nizek nivo kvalitete in uslug za potnike in turiste. Skozi sanacijo obstoječih in dotrajanih luških objektov in izgradnjo novih (valobrani, operativne obale, prometnice), se želijo izboljšati nezadostno izkoriščenost potenciala pomorskega prometa ter neodgovarjajoča mreža javnega prevoza.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/hidrogliserom-povezani-trst-piran-rovinj-i-pula-458377
http://www.triestelines.it/

PIRAN - TRST

http://www.triestelines.it/paginaorari2.php?idt=3&idp=1

PIRAN - ROVINJ

http://www.triestelines.it/paginaorari2.php?idt=5&idp=2

PIRAN - PULA

http://www.triestelines.it/paginaorari2.php?idt=17&idp=12
http://www.triestelines.it/chisiamo.php
http://www.triestelines.it/biglietterie.php

INFORMACIJE

http://www.triestelines.it/infocontatti.php

zoran13 · Objavljeno: 24 Jul 2014 21:47 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KNJIŽNICA MED OLJKAMI

Branje na tej lepi lokaciji je gotovo poezija

Od začetka prejšnjega tedna se je v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli, ki je le nekaj korakov od morja, mogoče zlekniti ob raznovrstnem čtivu, saj so odprli Knjižnico med oljkami. Delovala bo vse do konca avgusta.

V Knjižnici med oljkami, kjer enostavno zagrabite zanimivo čtivo, vzamete ležalnik in si izberete svoj prostor, so na voljo predvsem dela o kulturni dediščini, a ne manjka niti romanov, poezije in svežega dnevnega časopisja. (Foto: arhiv Arheološkega parka Simonov zaliv)
Potem ko so se pri nas že precej razmahnile knjižnice na prostem, je to poletje takšno dobil tudi Arheološki park Simonov zaliv v Izoli. Na Inštitutu za dediščino Sredozemlja, kjer so v navezi z Mestno knjižnico Izola pripravili projekt, so bralnemu kotičku nadeli ime Knjižnica med oljkami, čeprav v svojo senco ljubitelje branja vabijo različne drevesne vrste. Pod njihove krošnje se bo mogoče zatekati vsak dan vse do konca avgusta, le tedaj ne, ko jo bo zagodlo slabo vreme.

Poležavanje v knjižnici
V Knjižnici med oljkami, kjer vas pričakuje od 200 do 300 enot gradiva, je po knjigah, publikacijah in dnevnih časopisih mogoče poseči brez kakršne koli članarine. Enostavno vstopite v arheološki park, zagrabite zanimivo čtivo ali ga prinesete kar s seboj, vzamete ležalnik in si izberete svoj prostor. Edino pravilo je, da se knjig ne odnaša iz parka, torej niti na bližnjo plažo, seveda pa nikakor ni prepovedano branja za trenutek odložiti, steči v morje in se vrniti pod drevesne krošnje. »Tudi v prihodnje knjig ne bomo dovolili odnašati na plažo, ker je knjižnica zamišljena brez izposoje. Če bi to dovolili, bi to pomenilo veliko večje tveganje, da bi gradivo izginjalo. Tisti, ki jim knjig ne uspe prebrati v eni sapi, si lahko s kazalko označijo stran, na kateri so ostali, in se kasneje ali naslednji dan vrnejo,« sistem pojasni dr. Irena Lazar, ena od idejnih snovalk projekta, tudi dekanka koprske fakultete za humanistične študije. Strokovna sodelavka Inštituta za dediščino Sredozemlja Ivana Pintarič pa primakne: »Ne bomo dovolili, da nekdo pride sem samo poležavat, to ne bo podaljšek plaže, ampak lokacija za tiste, ki imamo strast do branja.«

Zaradi dobrega sodelovanja inštituta z Mestno knjižnico Izola se je ideja za projekt porodila že pred nekaj leti, oporna točka pri navdihu pa je bila seveda zdaj že vseslovenska akcija Knjižnica pod krošnjami. »Mnogi se doma nimajo možnosti usesti na vrt in brati med zelenjem. Namen je torej ljudem, ki želijo združiti bralno kulturo z naravo, ponuditi prostor za aktivnost, ki nič ne stane,« poudarja Lazarjeva.

A opozarja, da nikakor ne gre za naključno nametane knjige, temveč je v ozadju želja – glede na to, da je knjižnica v arheološkem središču – obiskovalce prek pisane besede tudi poučiti o kulturni dediščini. Tako so na policah predvsem dela s področij arheologije, zgodovine, umetnosti ali turizma za odrasle in otroke, a ne manjka poezije in romanov, dostopno pa je tudi čtivo v nekaterih tujih jezikih, kar je na takšni turistični lokaciji skorajda nujno. Večino knjig in publikacij sta odstopila izolska knjižnica ter Inštitut za dediščino Sredozemlja, plažno branje je bolj ali manj prineseno kar iz domačih zalog sodelavcev, del »fonda« pa je nastal tudi s pomočjo donacij.

Po potrebi podaljšan urnik
Kot zatrjujeta sogovornici, je bil dosedanji odziv izjemno pozitiven, saj so prejeli že številne pohvale na račun ideje. »Prvi dan jih je kar nekaj prišlo zgolj iz radovednosti, predvsem preverjat, ali je res vse zastonj in ali imamo res dnevno sveže časopise. Nekateri pa so sedaj postali že redni obiskovalci,« prve utripe izpod oljk opiše Ivana Pintarič. Kar nekaj pozornosti je projekt zbudil med člani izolske knjižnice, sicer pa med knjižne police zaidejo predvsem kopalci in mimoidoči sprehajalci. Ker se je novica raznesla po okoliških hotelih, računajo tudi na zanimanje tujih turistov. Vselej pa je naval največji ob večernih urah, ko se ozračje nekoliko ohladi. Zaradi bralne vneme je včasih urnik celo nekoliko podaljšan, v najbolj vročih urah pa si je prostor za branje treba poiskati kje drugje.

Med našim obiskom arheološkega parka smo naleteli na družino iz okolice, ki je prišla raziskat teren, a vsi štirje člani so zatrdili, da se bodo zagotovo še velikokrat vrnili. »Brati na tako lepi lokaciji je prav gotovo poezija. To je zelo nevsiljiv način, kako pritegniti ljudi h knjigam,« razmišlja moški glas, ki se mu izbor knjig ne zdi tako pomemben kot samo okolje. Njegovo partnerico je pritegnila ideja, da je ob plaži ponujena možnost izbiranja različne literature, še posebno mamljivo se ji zdi sveže časopisje, najmlajši družinski članici pa sta odprli ušesa ob informaciji, da so na voljo tudi stare številke revije Ciciban, v katerih lahko rešuješ uganke.

Za zdaj obiskovalci bolj posamično kapljajo, a sta Lazarjeva in Pintaričeva prepričani, da se bodo ljudje s časom navadili na branje pod streho neba in jih bo zato prihajalo vse več. V načrtu je postopna nadgradnja programa, denimo z urami pravljic ali literarnimi večeri, prihodnje leto pa naj bi bralce pričakali tudi številni novi naslovi.

Knjižnica med oljkami v Arheološkem parku Simonov zaliv je odprta vsak dan med 8. in 11. ter med 17. in 20. uro.
http://www.dnevnik.si/kultura/knjiga/branje-na-tej-lepi-lokaciji-je-gotovo-poezija-

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Jul 2014 17:04; skupaj popravljeno 1 krat

MAVRIČNI BOJEVNIK - RAINBOW WARRIOR III

Mavrični bojevnik na posebni misiji v Kopru

Proti Kopru pluje Greenpeaceova svetovno znana jadrnica Rainbow Warrior III. (Mavrični bojevnik). V koprskem pristanišču se bo zasidrala jutri, ostala pa bo še v soboto. Oba dneva bo “zelena” jadrnica na krovu sprejemala tudi obiskovalce.

Rainbow Warrior, eno izmed treh plovil organizacije Greenpeace, v Koper ne prihaja zgolj na obisk, ampak je v naši državi na posebni misiji. V Slovenijo prihaja v znak podpore lokalni Greenpeaceovi kampanji, ki promovira širitev uporabe obnovljivih virov energije.

“Na tem področju se je Slovenija ustavila, ne zmore preboja. Ladja je odlična priložnost za promocijo obnovljivih virov in naše pobude Sonce je zastonj. Na ta način bi radi državo spodbodli, naj spodbudi razvoj teh virov. Čas je primeren; navsezadnje bomo kmalu dobili novo vlado,” pravi Dejan Savič iz slovenske ekipe organizacije Greenpeace.

Rainbow Warrior III. je nova jadrnica in pred njo je še dolgo popotovanje, njeni predhodnici pa sta že postali protagonistki zanimivih zgodb. Prvo ladjo s tem imenom je leta 1985 potopila francoska tajna služba, drugo pa je Greenpeace ob njeni upokojitvi podaril Bangladešu, kjer so jo preuredili v bolnišnico. Tretji Mavrični bojevnik pa je prvo plovilo, izdelano prav za potrebe Greenpeacea in njegovih misij, na katerih poskuša preprečevati škodljive posege v naravno okolje.

Plavajoča sončna in vetrna elektrarna

Rainbow Warrior je več kot primerna ambasadorka usmeritve k obnovljivim virom. Velja namreč za “zeleno” jadrnico. Je prva ladja, ki so jo izdelali posebej za Greenpeace, zato je tudi ena najbolj okolju prijaznih ladij na svetu, trajnostno naravnana in energetsko učinkovita. Pravzaprav je v veliki meri energetsko samozadostna; večino energije, ki jo porabi, sama tudi ustvari. Jadra, visoka 55 metrov, s pridom izkoriščajo moč vetra, na ladji pa imajo tudi lastno sončno in vetrno elektrarno.

Ogledi jutri popoldne in v soboto

Ladjo Rainbow Warrior si bo med postankom v Kopru mogoče tudi ogledati. Jutri dopoldne bo gostila novinarje in vabljene goste, popoldne, med 15. in 19. uro, ter v soboto med 10. in 18. uro pa bo na krov sprejemala obiskovalce. Zanje so pripravili brezplačne vodene oglede ladje, predstavili jim bodo organizacijo Greenpeace in kampanjo za obnovljive vire. Savič pričakuje precej obiskovalcev, lani, ko je bila v Kopru Arctic Sunrise, jih je prišlo približno 1500. Slovenska ekipa Greenpeacea obiskovalce zaradi lažje organizacije prosi, da svoj obisk najavijo.

Mavrični bojevnik bo v Slovenijo priplul s Hrvaške, pred tem je imel postanke še v Španiji, Franciji, Italiji in Grčiji, kamor se bo po obisku Kopra tudi vrnil. Ta ladja je ena izmed treh, ki jih ima Greenpeace. V njeni floti sta še Esperanza, ki zdaj pluje v severnoevropskih morjih, in Arctic Sunrise; ta je bila do nedavnega osem mesecev v ruskem “ujetništvu”. Ruske oblasti so jo lani zasegle, ko je posadka na ladji mirno protestirala proti naftnim ploščadim na Arktiki. Posadko in dva novinarja so tedaj aretirali in jih za dva meseca vtaknili v zapor.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Mavricni-bojevnik-na-posebni-misiji-v-Kopru-

ZELENI VARUH OCEANOV

Na krovu ene izmed najbolj učinkovitih in do okolja prijaznih ladij
Greenpeace Mavrični bojevnik III: jadrnica kot zeleni varuh oceanov

V slovensko morje je zaplula Greenpeaceova jadrnica Mavrični bojevnik III. S svojim obiskom želi tudi Slovenijo opozoriti, da je zadnji čas, da začnemo vlagati v čiste in obnovljive vire energije.

Bo krov Mavričnega bojevnika navdihnil slovensko politiko in gospodarstvo?

Predsednik RS Borut Pahor: "Tega dogodka sem se udeležil, ker sem tudi osebno trdno prepričan o pomenu trajnostnega razvoja." Mednarodna organizacija Greenpeace, ki že več kot štirideset let izvaja kampanje za zaščito okolja, je na krovu svoje znamenite ladje, tokrat privezane ob pomol koprskega potniškega pristanišča, pripravila srečanje s slovenskimi gospodarstveniki in politiki.

Pogovora o zelenem gospodarstvu se je med drugim udeležil tudi predsednik Borut Pahor:
"Tega dogodka sem se udeležil, ker sem tudi osebno trdno prepričan o pomenu trajnostnega razvoja. Začrtati moramo nove horizonte, ki bodo omogočali visoko kakovost življenja ne samo nam, temveč tudi našim otrokom in vnukom. V okviru zmožnosti, ki mi jih dopušča moja funkcija, si bom tudi osebno po najboljših močeh prizadeval, da bo nova vlada ustrezno omogočila trajnostni razvoj v Sloveniji."

Priznal je, da je Slovenija sicer začela korake v tej smeri, ne nazadnje je DZ leta 2009 sprejel tudi posebno deklaracijo, vendar smo potem zaradi osredotočanja na finančne, fiskalne, socialne in druge vidike krize ta prizadevanja opustili. Poudaril je, da je tudi trajnostno naravnavo gospodarstvo lahko učinkovito in konkurenčno. Ob tem je opozoril, da rezultati takšne politike ne bodo takojšnji, vendar se bodo pokazali na dolgi rok.

Greenpeace poudarja …
Sporočilo na krovu Mavričnega bojevnika III Sloveniji jasno sporoča, kaj je treba narediti. … da v Veliki Britaniji gradijo eno največjih vetrnih polj na morju (240 vetrnic). Elektrike bo dovolj za 820 tisoč gospodinjstev, projekt pa bo ustvaril 2.900 delovnih mest in prispeval 656 milijonov evrov v gospodarstvo Otoka.

… da je danska energetska agencija izdelala načrt energetskega sistema brez fosilnih goriv. Ta naj bi do leta 2050 v celoti temeljil na obnovljivih virih energije, na področju toplote in elektrike pa že do leta 2035.

… da je neustrezna politika zadnjih dveh slovenskih vlad popolnoma ustavila investicije v sončne elektrarne. Leta 2012 smo imeli v Sloveniji okoli 2.300 delovnih mest, večina med njimi je zaradi zaustavitve investicij do danes propadla. Zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca v Italiji znašajo 295,1 vata, v Nemčiji 447,2 vata, v Sloveniji pa le 123,8 vata. Tako Italija kot Nemčija še naprej vlagata v sončne elektrarne.

… da je Slovenija na predzadnjem mestu v EU po izkoriščanju vetrne energije. Madžarska ima približno 33-krat, Hrvaška 30-krat, Italija 130-krat, Avstrija 160-krat, EU pa v povprečju kar 200-krat več vetrne energije na prebivalca kot Slovenija.
Jadrnica Mavrični bojevnik III (Rainbow Warrior III) je prvič zaplula oktobra 2011. Oblikovana je bila povsem namensko za potrebe znanstvenih raziskav, saj lahko nosi kar osem ton dodatne visokotehnološke opreme, premore pa tudi najnovejši satelitski komunikacijski sistem, s katerim lahko okoljske zločine, ki jih odkrije na svojih potovanjih, do medijev prenaša tako rekoč v živo. Leta 1971 se je stara ribiška barka pogumno zoperstavila jedrskim konicam
Greenpeace je na morju začel patruljirati leta 1971, ko je majhna skupina aktivistov na stari ribiški ladji odplula na otok Amchitka ob aljaški obali ZDA, da bi skušala zaustaviti program testiranja jedrskega orožja. To ji sicer ni uspelo, je pa s potovanjem pritegnila veliko pozornosti medijev in dobila podporo po vsem svetu. Zaradi množičnih protestov so ZDA čez nekaj mesecev prekinile vse poskuse z jedrskim orožjem na Aljaski.

Danes v imenu organizacije Greenpeace po svetovnih morjih plujejo tri ladje, ki pomagajo pri ozaveščanju družbe ter raziskujejo in odkrivajo do okolja škodljive projekte: Arctic Sunrise (lani je v Kopru pristala v sklopu kampanje za trajnostni ribolov), Esperanza ter najnovejša in najsodobnejša Rainbow Warrior III.

V Greenpeaceovi različici Pearl Harborja Francozi potopili prvega Mavričnega bojevnika
Rainbow Warrior II sedaj služi kot plavajoča bolnišnica. Najnovejša jadrnica, admiralska ladja globalne ekologije Rainbow Warrior III, je pravzaprav najmodernejša naslednica legendarne barke Rainbow Warrior I, ki so jo zaradi njenega neumornega okoljevarstvenega aktivizma leta 1985 na Novi Zelandiji razstrelili francoski tajni agenti.

V Greenpeaceovi različici Pearl Harbourja, ki se je izkazala za skrbno načrtovan napad na ponos mednarodnega zelenega ladjevja, sta bili za prvega med Mavričnimi bojevniki usodni dve bombi, ob napadu pa je umrl en član posadke. Tudi Mavrični bojevnik I se je v tistem času odločno uprl jedrskim poskusom francoske vlade.

Ladjo Rainbow Warrior II je Greenpeace po 22 letih aktivizma upokojil avgusta 2011 in jo podaril organizaciji v Bangladešu, kjer jo zdaj uporabljajo kot plavajočo bolnišnico.

To novodobno galejo upravlja izkušeni kapitan Joel Stewart, ki je najbolj ponosen na to, da kar okoli 70 odstotkov vseh preplutih navtičnih milj njegovo ladjo žene sapa morskih bogov, veter. 22,5 milijona evrov vreden ponos s 1.280 kvadratnimi metri jader
Kapitan ima na voljo kar 3,6 megavate sistemske moči iz naslova hibridnega pogona. Mavrični bojevnik III je izredno hitra in energetsko učinkovita jadrnica. Odlične jadralne sposobnosti ji zagotavljajo njena arhitektura in dva 55 metrov visoka jambora, ki podpirata veliko površino hidravlično krmiljenih jader. Plovilo tako s pridom izkorišča moč vetra, ki je tudi primarni pogonski vir pri plovbi.

"Prvič se je zgodilo, da je Greenpeace oblikoval in zgradil ladjo, posebej namenjeno svojim potrebam. Pri tem je sodeloval eden od najboljših evropskih navtičnih arhitektov za jadrnice. Pri tej ladji najprej opazimo obliko trupa, ki je oblikovan, kot je značilno za jadrnice. Ima močna jambora, okvirja v obliki črke A, ki podpirata 1.280 kvadratnih metrov jader.

Spada med jadrnice s precej dobrimi jadralskimi lastnostmi. Izključno s pomočjo vetra, jader, smo dosegli hitrost 14 vozlov," nam zmogljivosti na poveljniškem mostu opiše izkušeni kapitan Joel Stewart.

Sistemi Mavričnega bojevnika III za povečanje učinkovitosti plovbe z nižjim vplivom na okolje:
Strojnica Mavričnega bojevnika III: mehanik Florin Popesku pravi, da je barka uporabniško izjemno preprosta. "če bi imel periskop bi jo lahko upravljal kar iz strojnice," se pošali. – hibridni pogon: veter, elektrika, dizel,

– jadra in jambor v obliki črke A za visoko učinkovitost izkoriščanja moči vetra,

– biološka obdelava odplak in odpadne vode,

– katalitična obdelava izpušnih plinov za zniževanje NOx (dušikovih oksidov) in filtri trdih delcev,

– poseben sistem, ki preprečuje razlitje goriva v morje,

– do okolja prijazne barve (brez biocidov), uporabljen les ima certifikat FSC (Forest Stewardship Council).
http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2014/07/greenpeace_koper_rainbow_warrior_iii.aspx

zoran13 · Objavljeno: 24 Jul 2014 22:38 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

HITRO SUSEČE SE KOPALKE

Plavalni profesionalci nosijo kopalke, ki se zelo hitro posušijo. Francosko podjetje Aqua Sphere (www.aquasphereswim.com) se je zdaj odločilo takšne kopalke ponuditi tudi navadnim smrtnikom, zato se je povezalo z ameriškim podjetjem Nanotex.

Skupaj so klasično tkanino za kopalke (85% poliestra, 15% elastana) predelali v različico, ki se suši kar 6 krat hitreje. Vsako vlakno nove tkanine je namreč prekrito z nanoprevleko, ki odbija vodo. Nove kopalke tako pomagajo tudi pri plavanju v bazenu, saj ima plavalec občutek drsenja skozi vodo.
Cena od 16 € do 40 €.
www.aquasphereswim.com
ŽIT št.7-8 2014

zoran13

KultuROlka

Oljčno gledališki sprehod skozi čas

Vabimo vas na ogled predstav v zaledje Izole, Kopra in Pirana

GRBCI

* 5.,6. in 7. September ob 17.30
* 12. in 13. September 17.30
Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Izoli ob 17.00

BENEŠA

* 20. September ob 17.00
Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Kopru

FORMA VIVA

* 27. September ob 17.00
Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Piranu ob 16.30

Natopajo igralci društva TALIA z gosti:

* Tomi Brajda
* Dare Brezavšček
* Darjan Gorela
* Laura Ivančič
* Tina Ivetac
* Barbara Jerman
* Sara Podreka
* Aaron Uazeua
* Ana Zupan

Scenarij in režija:
Anja Bajda

Etnološka študija:
Sonja Zlobko in Torkla d.o.o.

Informacije in rezervacije vstopnic:
zavod.publika@gmail.com

V primeru dežja prireditev odpade.
Za ogled predstave svetujemo udobna oblačila in obutev.

Pri projektu KultuROlka smo združili moči lokalni ekološki pridelovalci oljčnega olja, etnologinja, dramaturginja, igralka in ljubitelji gledališča. Rezultat projekta je gledališka uprizoritev o razvoju oljarstva in oljarstva v slovenski Istri od začetkov do danes.

Partnerji projekta KultuROlka:

Torkla d.o.o.,Turistična agencija Maona, Konjeniški klub Medljan, Športno kulturno društvo šared, Društvo Anbot Piran, Kulturno izobraževalno društvo PINA, Graffit Line, Društvo za kulturo šport in razvoj vasi Cetore, Krajevna skupnost Korte, Društvo TALIA - gledališki kalejdoskop in Za
vod Publika.

Projekt "Kulturno Oljčna Rolka" sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna Kmetija Beno Bajda. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007 - 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje.

http://www.torkla.com/
https://www.youtube.com/watch?v=kJki4UYSAss
http://www.las-istre.si/projekti-las-istre
http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Gledalisce-sredi-oljcnika

LJUDJE IN ZEMLJA - 28.XII.2014

http://4d.rtvslo.si/arhiv/ljudje-in-zemlja/174311664

ANJA BAJDA

http://www.regionalobala.si/novica/ustvarila-je-oder-iz-oljcnika-zdaj-bi-ga-se-iz-solin

zoran13

ALBUS

Plavi svet: Snemali albino delfina v Jadranu

Albusa, prvega albino delfina v Jadranu in Sredozemlju, so fotografirali aktivisti Plavog svijeta, nevladne organizacije iz Malega Lošinja katera uspešno ščiti delfine v Jadranu.

"Albus je bil med našim srečajem v družbi z drugim normalno obarvanim delfinom. Obe živali ssta plavali in lovili ribe, prav gotovo pa se nista obremenjevala z našo prisotnostjo. Z obzirom na obnašanje in na to, da sta bili v skupini samo dve odrasle živali, se predpostavlja, da je Albus moškega spola", so v ponedeljek sporočili iz Plavog svijeta, pri čemer niso navedlo točnega kraja, kjer je bil elegantni defin posnet, da bi se jih na ta način zaščitilo ter zmotiti njihov mir. Prav tako so v Plavom svijetu povedali, da v Jadranu ni nevarnih morskih psov, tako, da največjo njihovo nevarnost predstavlja človek.

V Plavom svijetu poudarjajo, da so delfini običajno črni do temno sivi na hrbtu in bokih ter svetlosivi na trebuhu. Barvo jim daje melanin, pigment katerega proizvajajo celice kože. No, prav tako kot pri ljudeh, so prisotne redki primerki, ki zaradi genske mutacije nimajo pigmenta, pa je zaradi tega njihova kože rožnato - bela. Ta pojav se imenuje albinizem.

Prava dragocenost je, da albino delfin živi v Jadranu, saj je albinizem pri delfinih izjemno redek pojav, saj je od sredine prejšnjega stoletja, ko je bil opažen prvi albino delfin, do sedaj opaženo samo kakšnih 20 primerkov.

Na drugi strani pa je književnost proslavila albino kite, saj je eden najznamivejših romanov v ameriški književnosti, "Moby Dick", zgodba o borbi z Moby Dickom, velikanskim belim kitom.
http://www.glasistre.hr/vijesti/hrvatska/plavi-svijet-snimili-albino-dupina-u-jadranu-465155
http://www.plavi-svijet.org/hr/o-nama/
https://www.google.si/images?hl=sl&q=plavi+svijet&gbv=2&sa=X&oi=image_result_group&ei=EQD9U4X7DfHo7Aa1hoCoBg&ved=0CCYQsAQ
http://www.plavi-svijet.org/hr/news/2014/8/25/albus-jadranski-bijeli-dobri-dupin/
http://www.plavi-svijet.org/hr/albus/
http://www.plavi-svijet.org/hr/usvojite-dupina/
http://www.plavi-svijet.org/hr/usvojite-dupina/individualno-usvajanje-plus/
http://www.netcet.eu/

zoran13 · Objavljeno: 08 Sep 2014 19:13 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NEPTUN

Neptun sprejel 68. generacijo

“Jaz, suhozemna pojava, koprnim, da bi bil sprejet med podložnike boga Neptuna, in nepreklicno obljubljam, da bom v štirih letih zaključil šolo,” je prisego ponavljalo 60 dijakov pomorske šole. Elektrotehnike in plovbne tehnike so na krstu drugo leto zapored spremljali tudi gimnazijci. Šoli sta namreč združeni v Gimnazijo, elektro in pomorsko šolo Piran.

Prvi letnik šolanja za plovbnega tehnika letos začenja 33 dijakov, na program elektrotehnika se jih je vpisalo 27. “Vpis se zadnja leta počasi povečuje,” ugotavlja ravnatelj šole Borut Butinar. Poklica sta privlačna tudi v časih krize, saj se dijaki, ko končajo šolo, lahko zaposlijo, znanje pa jim omogoča tudi nadaljnje šolanje, če se za to odločijo.

So pa morali letos v Piranu omejiti vpis na gimnazijo - razpisanih so imeli 57 mest, za katera se je potegovalo 69 dijakov. Sprejeli pa so dva oddelka, ki so ju razširili na 32 dijakov. Neptun je letos pod svoje okrilje s krstom sprejel že 68. generacijo dijakov; prireditev, ki so jo prvič organizirali sami dijaki brez prisotnosti profesorjev in gledalcev že leta 1947, je z leti prerasla v atraktivno prireditev in je najstarejša neprekinjena šolska prireditev v državi.

Novinci letošnje generacije pomorske šole, oblečeni v vreče, so boga Neptuna iz Portoroža v Piran tokrat spet pospremili na barkah. Letošnja novost, ki je nekoč že bila tradicionalna, je tudi črna zastava, ki na nekdanjem dijaškem domu (palača Trevisini) plapola v dneh pomorskega krsta.

Pa tudi novo pot je letos ubral sprevod “sužnjev” s bogom Neptunom na prestolu - njihovi žvižgi in glasni ukazi so odmevali po Tartinijevem trgu in po nabrežju do Punte in nazaj do pomola, kjer je sledila prisega, gusarji višjih letnikov pa so novince metali v vodo.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Neptun-sprejel-68--generacijo-(foto)

SPRIČEVALO

Mi Neptun, vsemogočni bog oceanov in vseh drugih morij, po pravici in
tradiciji vladar, vseh užitnih in neužitnih kreatur, ki imajo čast
živeti v globinah morja in čuvati potopljene zaklade; monarh vseh
siren, podvodnih mož in drugih legendarnih bitij, zaščitnik poštenih
pomorščakov in potnikov, strog razsodnik razbojnikom, gusarjem ter drugim nepridipravom, ki se klatijo po morjih, ljubeč soprog Amfitrite,
izkazujemo nepreklicno milost tej do sedaj nevredni in klavrni kreaturi
ter ji v naši velikodušnosti za vse večne čase priznamo in s tem spričevalom potrjujemo, da je
.............. na M/V
v naši navzočnosti in z našim dobrohotnim dovoljenjem preplul središče
našega mogočnega kraljestva na zemljepisni dolžini ............, dne ........,
ob ....................... in s tem spričevalom mi, vsemogočni bog Neptun
potrjujemo, da je bila imenovana oseba po vseh pravilih pomorske tradicije izluščena iz kopenskega zelenca in ignoranta v spoštovanega in vrednega morskega volka, ki sliši na ime
............ .............
in, ki mu odslej mora slehrna zemeljska kreatura izkazovati popolno spoštovanje. Tako smo sklenili in tako naj bo.
Neptun: ..............................
Poveljnik: ............................

zoran13

BOŠKARIN

Boškarina v vsako istrsko vas

Sprehod po nedavno odprtem parku avtohtonih rastlin in živali v Hrastovljah je pravi balzam za dušo in telo. Narava pod Kraškim robom, le nekaj deset kilometrov od mestnega vrveža, izletnikom ponuja skoraj divjo kuliso, ki so jo zdaj zaokrožili z življem, ki je nekoč naseljeval te kraje. Na ograjenih pašnikih je slišati riganje oslov, meketanje drobnice, opazovati mogočne boškarine ...

HRASTOVLJE > Park avtohtonih rastlin in živali ter informacijski center mreže za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine je zaživel pod okriljem večletnega projekta BioDiNet, v katerem so med drugim združili moči Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem, koprska občina in Društvo Boškarin. Za cilj so si zadali ohranjanje in promocijo avtohtonih vrst, pasem in značilnih življenjskih okolij, kot so kraška in istrska travišča ter gmajne. Park je namenjen predvsem ozaveščanju, izobraževanju in raziskovanju.

V osem hektarov velikem parku pred vasico ob kmetiji Trček so na ogled štirje istrski in dva dalmatinska oslička, dva boškarina, krškopoljski prašič, istrski kozel, drežniške koze, istrske pramenke in jezersko-solčavske ovce, kraški ovčar in čebelnjak s kraško čebelo. V prihodnje bodo tja naselili še lipicance in štajerske kokoši, boškarinoma pa se bosta morda pridružili še istrski telici. No, če smo prav natančni, ob našem obisku pujskov ni bilo v ogradi. “Do pomladi bodo v našem hlevu, saj jim nismo še uspeli urediti primernega zunanjega bivališča. Za dobro počutje namreč potrebujejo kotanje z blatom, v katerih se valjajo,” nam med sprehodom po parku pojasni Orjana Trček iz Društva Boškarin. Ko tako opazujemo prostoživeče živali in pomislimo, da bo že čez kak mesec v Hrastovljah stisnil zimski mraz, nas zanima, ali jih bodo v takrat premestili v varno hlevsko zavetje. Trčkova pravi, da je bojazen odveč.

“To so živali, ki so navajene bivati tudi v nekoliko trših vremenskih razmerah. Ne bo jim hudega. Kmalu bodo zamenjale dlako, mehak puh bodo nadomestile ščetine, ki jih bodo obvarovale pred nizkimi temperaturami,” razloži. Sicer pa se bodo lahko živali umaknile v ograjene staje na prostem, kar že počnejo tudi ponoči oziroma ko si zaželijo nekoliko miru.

Ko se obiskovalec poda na obisk v park, mora spoštovati nekaj osnovnih pravil. Trčkova pravi, da je med drugim prepovedano krmiti živali, saj imajo na voljo dovolj krmilnikov s senom, poleg tega je trave na pašnikih več kot dovolj, ker je bilo letošnje poletje vse kaj drugega kot sušno. Pomembno je, da se izletniki držijo označene poti ob ograji, ki pa se je ne smejo dotikati, saj so zaradi varnosti opremili z električnim pastirjem.

V okviru projekta so študenti oddelka za Biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije uredili še zeliščni vrt, medtem ko je v vasi za izobraževalne dejavnosti namenjena učilnica oziroma informacijski center. Poleg živali se je tako v parku mogoče poučiti o posebnostih izbranih avtohotonih sort sadnega drevja (fige, oljke, jablane, mandlje, nešplje, skorš in murve) ter sredozemskih zeliščih, na primer ožepku, sivki, kraškem šetraju, rožmarinu in žajblju. Društvo Boškarin, ki šteje 51 članov, skupaj s kmetijo Trček skrbi za park.

Trčkova se nadeja, da bo park še zlasti zanimiv na pomlad, ko upajo, da bodo lahko ob vikendih pripravljali dneve odprtih vrat. “Med tednom imamo veliko dela na kmetiji in se težje posvetimo obiskovalcem. Ob sobotah pa bi jih načrtno gostili pri nas in jim prikazali, kako dejavno je življenje na kmetiji. Radi bi jim ponudili v pokušino tipične pridelke, kar jim bo poleg obiska parka resnično ponudilo vpogled v tipično življenje na vasi,” Orjana Trček niza prihodnje načrte.

Teh pa je še več, saj partnerji projekta ne skrivajo želje, da bi park sčasoma postal tako imenovani “Park rescue”, torej območje, v okviru katerega bi genetsko zaščitili naše avtohtone vrste in pasme. Poleg tega v projektu dolgoročno vidijo tudi turistično priložnost, saj se Hrastovlje od nekdaj ponašajo s številnimi naravnimi znamenitostmi, bogato kulturno dediščino in ne nazadnje tudi s tradicijo živinoreje in kmetijstva.
http://www.primorske.si/2014/10/04/Boskarina-v-vsako-istrsko-vas
http://drustvo-boskarin.si/park-avtohtonih-rastlin-zivali-hrastovlje/

zoran13

SHEMARA

Čudovito presenečenje za rojstni dan

V Venezii je žena za 50.rojstni dan možu kupila 65 m jahto, ki jo vrednotijo na 160mio€.

Spet so v Venezii slavja, tokrat je srečnež angleški poslovnež, ki je od žene za 50.rojstni dan dobil za darilo kar jahto iz 1938 leta. Shemara z dvema jamboroma z 65 metrov, je angleško plovilo z bogato zgodovino, saj so jo uporabljali za luksuzno jahto v 60 letih. Za to priložnost je bila cela restavrirana in s prenovljeno opremo, saj je bilo to narejeno po naročilu. V glavnem salonu je bila postavljena ročna lončena peč, ki je bila izdelana ročno. Praznovanje bo v Venezii, kasneje pa se bodo odpravili proti Siciliji.
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/veneto/compleanno-con-sorpresa-a-venezia-regala-al-marito-uno-yacht-da-65-mt_2072969201402a.shtml
http://www.boatinternational.com/2014/04/25/superyacht-shemara-launch-update/
https://www.google.si/search?q=shemara&client=firefox-a&hs=uO3&rls=org.mozilla:en-US:official&channel=np&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=60I4VOPyN7TY7Ab2lIHgCQ&ved=0CB4QsAQ&biw=1280&bih=891
http://www.marinetraffic.com/en/ais/details/ships/235104118/vessel:SHEMARA
http://www.charterworld.com/news/tag/shemara
http://www.youtube.com/watch?v=XcGsC08LQr0

zoran13

XXI.TUBERFEST

POLKILOGRAMSKI TARTUF ZA 10.079 €

Tartuf, ki je tehtal pol kilograma, točnehe 526 gramov so prodajali po sejemski ceni 75.599 kun (10.079 €), kar je Guinnesov rekord Giancarla Zigantea, ki se je našel na XXI.Tuberfestu - dvodnevnemu sejmu istrskega belega tartufa in kmetijskih proizvodov, ki je bil organiziran v Livadah, v organizaciji Turističnega društva občine Oprtalj.

Za razliko od takšnih ekstra primerkov, ki dosegajo vidoke cene, so bile cene manjših tartufov "bolj ugodne", saj se je kilogram I.klase na sejmu prodajal po 15.000 kun (2.000 €), II.klase po 10.000 kun (1.333 €) in III.klase po 7.500 kun (1.000 €). V sejemskem šotoru in zunanjemu prostoru se je predstavilo kakšnih petdeset razstavljalcev kmetijskih proizvodov in nekoliko firm, ki so registrirane za promet s tartufi.

Iz standardne ponudbe istrskih sejmov, med razstavljalci vin, oljčnega olja, sira, meda in drugih originalnih istrskih proizvodov, so izstopali proizvodi Verice Selanac, iz Siska, ki se ukvarja s proizvodnjo hladno prešanega bučnega olja.

Na sobotni otvoritvi Tuberfesta je nastopila godba na pihala Babići, odprta je bila otroška razstava Likovne delavnice Italijanske skupnosti Livade - Gradinje. V organizaciji skupnosti Italijanov so gostoljubne domačinke iz Livad in okoliških vasi pripravile in prodajale kolače, kroštole, cukerančice, fritule, štruklje, pite z jabolki, vse to je bilo po promocijskih cenah za humanitarno pomoč in obnovo družbenih prostorov v Gradinjama.

Aleksander Krt, načelnik oprtaljske občine in predsednik turističnega družtva, je ob odprtju sejma, dejal, da je že dvajset letna tradicija Tuberfesta, ki je v svet ponesla tudi ime Livada, svetovnega centra taftufov. Livade so postale središče največjega regionalnega sejma, po zaslugi Tuberfesta in Dnevov Zigante tartufov.

Številni gostje, ki so sončni vikend izkoristili za obisk Livad, so v središču Motovunskega gozda, uživali v dišavah in okusih drage afrodizijaške gobe, pogledati prikazano iskanje tartufov, demonstracijami priprave tradicionalnih istrskih jedi z belimi tartufi in kuhanje županov in načelnikov iz trase Parenzane.

V soboto so pravo vojno, seveda z kuhalnicami, zanetili župan Buj Edi Andreašič in načelnik Vižinade Marko Ferenac, ki sta se pomerila v pripravi zelenih in rumenih ravijolov, ki so bili polnjeni s sirom in tartufi.
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/tartuf-od-pola-kilograma-za-75-599-kuna-478606

SEJEM ZIGANTE TAFTUFI

Petek, 31. oktober 2014
Sobota, 1. november 2014
Nedelja, 2. november 2014

http://www.zigantetartufi.hr/index.php/hr/
http://www.sajamtartufa.com/index.php/en/
http://www.restaurantzigante.com/index.php/en/

zoran13 · Objavljeno: 03 Nov 2014 20:18 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

COSTA DIADEMA

Kraljica odplula iz Trsta

Costa Diadema je nova admiralska ladja genovskega ladjarja

Costa Diadema, nova admiralska ladja genovškega ladjarja, je nocoj odplula iz Trsta na krstno plovbo. Popotnico za srečno in predvsem dolgo križarjenje po Sredozemskem in drugih morjih sveta so ji ob pooblaščenem upravitelju Michaelu Tammu in podpredsedniku družbe Neilu Palombu zaželeli predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini in pooblaščeni upravitelj Illycaffè Giovanni Loser. Palombo je poudaril, da družba Costa crociere ni izbrala Trsta naključno za krstno plovbo svoje najnovejše ladje. Prihodnje leto bo iz mesta v zalivu startala na križarjenja po Sredozemlju druga njihova ladja, Costa Mediterranea. V tržaško pristanišče bo prispela 34-krat, predvidoma bo sem prepeljala kakih 140 tisoč potnikov. Skratka, družba Costa »verjame« v Trst, s čemer bo obogatila mesto, kot je povzel župan Cosolini, medtem ko je deželna predsednica Serracchianijeva napovedala skorajšnje izboljšanje železniških povezav s Trstom, kar naj bi se potem obrestovalo s turističnim razvojem mesta. Tudi prisotnost pooblaščenega upravitelja Illycaffè na slovesnosti na ladji, privezani ob pomol Bersaglieri, ni bila naključna. Loser je naznanil začetek sodelovanja med tržaškim kavnim podjetjem in genovškim ladjarjem.
http://www.primorski.it/stories/trst/234464_kraljica_odplula_iz_trsta/#.VFfPyFfPd4E
http://www.costacrociere.it/it/costa_diadema.html
http://www.youtube.com/watch?v=P4zWNF3_UCo
http://www.youtube.com/watch?v=pd7gKS6Ak_c

zoran13 · Objavljeno: 09 Nov 2014 13:28 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE

/13/...ob zadnjem, pa tudi predzadnjem razpisu za direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve je bilo prijavljenih precej sposobnih kandidatov izolanov, ki so se v njihovem celotnem življenju ukvarjali s športom in nikoli njihovega dela in truda v domačem okolju nismo in ne znamo ceniti. Lahko se kakšen piše tudi Boris Čuk, ki se ukvarja z rokometom, predvsem ženskim, pa tudi reprezentančnim, prav tako tudi v tujini, saj je prav pod njegovim mentorstvom, veliko igralk doseglo svoje največje uspehe. Postale so namreč vrhunske igralke v rokometni ligi, njegov trud pa je znan tudi pri sosedih, saj je tam treniral kar nekaj ekip, med drugim tudi italijansko reprezentanco. Njega niso izbrali, ni ustrezal njihovim kriterijem. Ustrezal bi lahko namreč mladim športnikom, športnim društvom, saj bi poznal veliko problematike, prav tista, ki se sooča s pomanjkanjem denarja za klube in športna društva, bi se lahko hitreje in uspešneje reševala. Ni ustrezal namreč politični vrhuški, kadrovskim komisijam, ki po večini primerom sploh kandidatov ne poznajo ali pač. Lahko bi se ali se bo prijavil tudi kakšen Branko Pišlar ali pa kdo drugi, ki celotno življenje in delo posveča veslačem in razvoju tega športa, pa bodo zopet zmajevali z glavo in odkimavali, da ta pa že ni dober ali pač nima dovolj političnih zvez, ops. ali pa, da jih ima preveč. S tem v zvezi ne gre pozabiti kakšnega Vasilija Žbogarja, ki je vsem dobro znan in veliki športnik ter eden najuspešnejših športnikov pri nas, skupaj z osvojenima srebrno in bronasto medaljo na Olimpijskih igrah. V zadnjem času tudi blesti na Esimitu Evropa in osvaja od Barcolane naprej in nazaj, samo upamo, da bo tako nadaljeval še nekaj časa. Verjemite, tudi če bi se Vasilij odločil za izpraznjeno mesto in napovedal kandidaturo, da bi bilo veliko skeptikov, ki bi dvomili v rešitev tega gordijskega vozla v katerega smo padli v Izoli. Včasih so namreč opevali t.i. turistično takso, da bo s svojim prispevkom tudi kulturi, športu in ostalim dejavnosti društev bolje godilo, pa po prikazanemu in že dodeljenih sredstvih, se še vedno ne vidi izhoda. Ob tem ne gre pozabiti, da je bila Izola, med vsemi občinami po številu uspehov ali pa po registriranih športnikih, v vrhu v Sloveniji in to, kjub dejstvu, da smo se ponašali vedno s skromnimi denarnimi sredstvi. Konec koncev pa je sredstev celo premalo, za normalno delovanje in odvijanje dejavnosti, saj tudi s kulturnimi prireditvami pripeljemo še kakšnega gosta in turista, da v Izoli pusti še kakšen denarček, ki pomaga mestu in prebivalcem preživeti. Verjemite, da je brez Mehanotehnike, Male Opreme, IMP, Delamarisa, Arga, Ladjedelnice, Ribe, včasih tam zaposlenih par tisoč ljudi in pridnih rok, sedaj zelo težko tudi samo preživeti mesec in ne tudi kaj novega še ustvariti. Zelo težko bo, ko nam bodo iz politične vrhuške sporočili, kdo je za njih najprimernejši kandidat ali kandidatka, da ne bo pomote, zelo težko, pa se lahko strinjamo, da so nas taisti, ki že dve desetletji in več, odločajo o našem gospodarskem in političnem razvoju, za to početje res najprimernejši. Zlasti, ko jih presojamo, na podlagi vsaj teh zgoraj naštetih, med katerimi bi jih lahko našteli še kar nekaj, ki so v svojem življenju uspeli in nikoli niso pozabili, da so doma iz Izole in so na to tudi prav ponosni.
Glede na to, da bi naj bilo stanje v Izolskih financah že močno načeto, čivkajo že vrabci na strehah, saj finančno brezno znaša že -11.000.000 €, kar pa vse do danes še nihče ni demantiral.
http://center-izola.si/
http://center-izola.si/kultura-in-sport-v-izoli/kultura/
http://slovensko-morje.net/zest_product-print.php?product_id=51
http://www.si21.com/Film/Art_kino_Odeon_Izola-Revija_slovenskega_animiranega_filma/
http://www.isolacinema.org/o-otoku/festivalska-ekipa-2014/
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Bertok-zapusca-CKSP-
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CFsQFjAK&url=http%3A%2F%2Fizola.si%2Fpriponke%2F112201.doc&ei=gF9fVPXNOo7aaunDgcgL&usg=AFQjCNFtLo1z7ghyvimLdhsb6bwcv0c-EA&bvm=bv.79189006,d.d2s
http://www.odeon.si/klub/
http://www.klopotec.net/getfile.php?id=2842
http://cargocollective.com/animirani-film/Revija-slovenskega-anim-filma
http://www.livade.net/fileadmin/novice/2011/RAZPIS_ZA_SOFINANCIRANJE_SPORTA/Javni_razpis_-_sport_-_2011-1.pdf
http://www.jskd.si/kulturna-mreza/juzna-primorska/izola/povezave.htm
http://www.izola.eu/index.php?page=events&item=122&showdate=2014-10-22
http://e-uprava.gov.si/objave_ue/shodi.ue?ueid=13&akcijaobjava=aktivneshodi
http://www.bicikel.com/prireditve/5490/center_za_kulturo_sport_in_prireditve_izola.html
http://www.tekaskeprireditve.si/pregled-tekaskih-prireditev/34-martinov-tek-pohod-v-izoli-2014/
http://www.kulturnibazar.si/koledar-dogodkov-2014/april/revija-slovenskega-animiranega-filma/
http://www.osmice.info/index.php/prireditve
http://katalog.sportnicentri.si/SCMAP_SLO,,primorska,sportni_objekti_izola.htm
http://www.hostelizola.com/index.php/sl/mesto-izola
http://soup.si/sl/novice/2014/08/28/s-projektom-add-do-ve%C4%8Dje-vklju%C4%8Denosti-mladih-in-krepitve-njihovih-socialnih-kompetenc
http://www.jk-olimpic.si/?start=6
http://www.pina.si/index.php/sl/novice-intermedija-dogodki/685-izis-andrej-koruza-random-logic-izland-idiot.html
http://primorski-utrip.si/2014/11/dogodki-in-prireditve-v-izoli-november-2014/
http://www.istrski-maraton.si/it/contatti.html
http://www.jadralniklub-burja.si/si/novice/zadnje-novice.html?start=245
http://www.pihalni-izola.com/slo_povezave.htm
http://www.academiauspeha.si/sl/reference
http://prijavim.se/uploads/razpisi/MARTINOV-TEK_letak_web.pdf
http://www.kosovelovdom.si/info.php?sifra=sola_za_salo_16_9_2014&skupina=146
http://gimnazija.geps.si/node/410
http://www.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/vprasanja_obcin/Upravljanje_sportnih_objektov.pdf
http://www.primorske.si/Kultura/Goska-ploska-otrokom-v-Izoli.aspx
http://www.politikis.si/?p=95270

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 30 Nov 2014 18:59; skupaj popravljeno 1 krat

CIGANKA - PLESNO GLASBENA PREDSTAVA

29. november 2014 ob 20:00

Prizorišče: Avditorij Portorož

Koreograf in umetniški vodja: Rymma Ruminska.
Scenarij in režija: Urška Bradaškja.
Producent: KUD Balerima, Igor Misdaris.
Oblikovalec zvoka: Sašo Fajon.
Oblikovalec luči: Jaka Varmuž.
Scenografija: Jerica Šantej.
Sodelujejo: Rymma Ruminska in Gypsy soul - plesna skupina, Šukar, Romano Jilo - plesna skupina.
Bojan Ristić Brass band, KUD Balerima - otroška plesna skupina, Pivo in čevapi, Laura Ivančič, Tomi Brajda.

Po prostranem praznem prostoru ob ognju pleše ženska. Če je ona človeško bitje, vila ali angel, tega on v tem trenutku ne more razločiti. Vsakič ko se privrti naokoli in gre njen žareči obraz mimo njega, ga njene velike, črne oči prestrelijo. »Ona je nadnaravno bitje«, si reče. »Ne, ona je ciganka!« In razblini se vsa iluzija. (Victor Hugo)

CIGANKA je zgodba, posvečena ciganski duši, ki se nam skozi predstavo razkriva v prepletanju plesa, glasbe in poezije.

Karavana se na svojem Lungo drom, dolgi poti ustavi. Tako kot se ustavlja že tisoč let. Ciganke, cigani in cigančice nam na stežaj odprejo vrata v romantični svet in nas povabijo, da s kumpanijo preživimo dan v taboru, kjer se po prihodu hitro začnejo težave. Ciganski temperament hitro zaneti ogenj, tako v ljubezni kot tudi v odnosih z Gadjom in zakonom. In Ciganka to izkusi na lastni koži. Lastnost ognja pa je, da gori močno in usodno, a tudi hitro izgori. In na pogorišču se praznuje in pleše in poje. Še posebno takrat, ko se na križišču srečata dve kumpaniji, ko si izgubljeni bratje in sestre padejo v objem.
Prireditelj: KUD Balerima

CENE
* vstopnice: 17 €,
* za upokojence in dijake - 15 €
http://www.avditorij.si/si/prireditev/ciganka-plesno-glasbena-predstava
http://www.primorske.si/Novice/Kultura/Poklon-ciganski-dusi-in-temperamentu

PLESNA ŠOLA BALERIMA

https://www.youtube.com/watch?v=R063Ih0OqG8

zoran13 · Objavljeno: 30 Nov 2014 15:22 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

MORNAR, PUSTOLOVEC, KITOLOVEC FRANC ŽELE

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Mestna knjižnica Piran in revija Val navtika so ob 100-ti obletnici začetka 1. svetovne vojne prijetno presenetili vse piranske zagreteže za našo pomorsko zgodovino. Ti so do zadnjega kotička napolnili dvorano pomorskega muzeja, kjer so predstavili knjigo primorskega Slovenca Franca Želeta Mornar, pustolovec, kitolovec. To je avtobiografsko delo, ki je polno pustolovskih doživetij, tako da se prebere na mah. Kot je poudarila muzejska svetovalka Bogdana Marinac, je knjiga tudi pomemben osebni prispevek Želeta k spoznavanju naše pomorske zgodovine.

Primorski Slovenec iz Hrastja pri Pivki Franc Žele (1896 – 1971) je iz ljubezni do morja in radovednosti do tujih pomorskih dežel zapustil svoj domači kraj s 15-timi leti ter odšel na šolanje v avstro-ogrsko mornarico v Pulo. Služil je na bojni ladji, na kateri je spoznal celo prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Leta 1918 je preživel potopitev avstro-ogrske bojne ladje Szent Istvan. Ta dogodek mu je ob krčevitem boju posadke za preživetje za vedno zaznamoval življenje.
Življenjska zgodba Franca Želeta, ki je v samozaložbi izšla leta 2010, priteguje vse morjeplovce, ljubitelje pustolovstva, pa tudi tiste, ki cenijo prispevek preprostih ljudi in njihovih življenjskih zgodb pri osvetljevanju zgodovine.

Po prvi vojni je odšel čez lužo, kjer so se v Južni Ameriki nadaljevala njegova prizadevanja za finančno in nemalokrat lastno preživetje. V Argentini in Braziliji se je spopadal z naravo, nevarnimi živalskimi vrstami, z lakoto, neugodno klimo… Nato ga je potegnilo na Južni tečaj, kjer ob novih doživetjih v deželi večnega ledu in s svojimi bogatimi izkušnjami mornarja postal kitolovec. Tam si je končno prigaral toliko, da se je vrnil domov in da so prihranki zadostovali za preživetje njegove družine.

Želetove ohranjene rokopise spominov, fotografije, dokumente in članke iz časopisov je ob pomoči brata Franja Želeta zbrala njegova vnukinja Flory Banovac. Oblikovala jih je v knjižno pripoved in pri tem uspela ohraniti izvirnost ter slog avtorjevega pisanja.

V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran so o Francu Želetu in knjigi Mornar, pustolovec, kitolovec govorili direktor muzeja Franco Juri, muzejska svetovalka Bogdana Marinac in vodja domoznanskega oddelka piranske mestne knjižnice Ksenija Petaros Kmetec, z avtorjevo vnukinjo in izdajateljico knjige Flory Banovac pa se je pogovarjal glavni urednik revije Val navtika Julijan Visnjevec.

http://regionalobala.si/novica/mornar-pustolovec-kitolovec
http://www.floramy-antikvariat.si/knjiga.pdf
http://www.val-navtika.net/val-splet/Navti%C4%8Dna%20literatura%20in%20dru%C5%BEabne%20igre/predstavitev_knjige_franca_zeleta_mornar_pustolovec_kitolovec/
http://www.parkvojaskezgodovine.si/Dokument.aspx?par=1-211

zoran13 · Objavljeno: 07 Dec 2014 01:29 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Jan 2015 23:52; skupaj popravljeno 3 krat

BIROKRATSKE NEBULOZE

“Yes, Yes ...” je ponavljal kitajski poveljnik na opozorila z uprave za pomorstvo, da se nevarno bliža obali, potem pa je ladja (pred tremi leti) nasedla pred Debelim rtičem. Nesreča res nikoli ne počiva, a tudi znanje in usposobljenost posadke precej

Ladjo za 140 milijonov evrov v roke srednješolcu

Ste končali srednjo frizersko šolo, a sanjate, da bi postali poveljnik ladje? Nič nemogočega. Opravite usposabljanje, nad katerim bedi uprava za pomorstvo, in prakso na ladji, pri njih naredite še izpit, pa imate vse pogoje, da lahko dobite v roke tudi največjo, 140 milijonov evrov vredno ladjo, na kateri je za pol milijarde evrov tovora. Za poveljnika ladje je namreč po novem dovolj srednja šola, za drugega in tretjega častnika pa že osnovna šola. To omogoča pravkar sprejeta nova uredba o pooblastilih pomorščakov. Na srednji pomorski šoli in fakulteti za pomorstvo so ogorčeni.

Ustanovi zahtevata, da se uredba znova odpre, da se v njeno nastajanje aktivno vključi ministrstvo za visoko šolstvo ter da se uredba popravi.

“Z določili zdaj sprejete uredbe se nikakor ne strinjamo, saj so na dolgi rok lahko škodljiva ne samo za izobraževalne institucije, temveč tudi za slovenske pomorce in pomorstvo,” opozarja ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar. Poudarja, da smo do sedaj v Sloveniji imeli kakovosten izobraževalni sistem in strokovno odlično usposobljene častnike: “Zato so bili slovenski pomorski certifikati cenjeni, naši pomorci pa so zlahka dobili zaposlitev.”

Zdaj pa očitno želimo postati družba poceni delovne sile, država, kjer pomorski certifikat ni nič vreden, ker ga lahko kupiš, ocenjuje. “A jasno je, da naši pomorci niti s spuščanjem minimalnih izobraževalnih standardov ne bodo nikoli konkurenčni poceni delovni sili, denimo s Kitajske. Mi lahko konkuriramo samo z znanjem,” pravi.

Na srednji pomorski šoli zadnja leta opažajo povečano zanimanje za vpis v program plovbnega tehnika. “To kaže, da ima ta poklic prihodnost. A z zniževanjem minimalnih standardov znanja bodo mladi izobraženci postavljeni v neusmiljen boj na kapitalskem trgu, na katerem ne zmaga tisti, ki več ve, ampak kdor manj stane,” meni.

Borut Butinar: “Kar smo gradili skoraj 70 let, je s to uredbo poteptano.”

Poleg tega pa Butinar opozarja še na to, da bodo tisti, ki bodo pomorščaki postali zgolj z osnovno šolo, ob vrnitvi na kopno prikrajšani za možnost vključitve v delo in življenje na kopnem, saj bodo brez formalne izobrazbe. “Kar smo gradili skoraj 70 let, je s to uredbo poteptano,” meni Butinar.

“Povsem so nas prezrli”

Uredba je nastala na ministrstvu za infrastrukturo in ne na ministrstvu za visoko šolstvo. Niti preverjanja usposabljanja pomorščakov po tako imenovani STCW konvenciji (ta določa minimalne standarde za usposabljanje pomorščakov) bo po novem držala v rokah uprava za pomorstvo. Uprava odloča, kdo bo izvajal usposabljanja, nadzoruje usposabljanje in tudi izvaja izpite za pomorščake.

Na srednji šoli in fakulteti za pomorstvo, ki pri nas izobražujeta za pomorske poklice, so že na začetku leta zahtevali, da se postopek snovanja te uredbe ustavi, a zaman. “Povsem so nas prezrli. Predlagane spremembe niso bile objavljene, širša javnost ni bila seznanjena, mi kot nosilci izobraževanja pa tudi ne,” pravi dekanja za pomorstvo in promet Elen Twrdy. Fakulteto in srednjo šolo je v boju proti takšni uredbi podprla tudi Splošna plovba, ki prav tako opozarja, da bo s tem kakovost znanja pomorščakov nižja in bo njihovo znanje povsem neprimerljivo s sedanjim.
Ministrstvo vztraja, da je vse po starem

Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da so uredbo morali sprejeti, da bi se uskladili z mednarodno in evropsko zakonodajo na tem področju. “Največje neskladje dosedanje ureditve je, da ne omogoča izdaje formalnega dokazila, da dosedanji izvajalci usposabljanj oziroma izobraževanj izpolnjujejo pogoje, ki jih zahtevata STCW konvencija in direktiva,” so razložili.

Twrdyjeva in Butinar odgovarjata, da zaradi tega ni bilo treba povsem razvrednotiti celotnega izobraževanja pomorščakov. “Ustanovili bi komisijo, ki bi redno preverjala naše programe. STCW konvencija predpisuje samo minimalne standarde, mi smo vedno imeli višje standarde od minimalnih, torej bolj izobražene in usposobljene pomorščake. Ladij, vrednih milijone evrov, vendar ne moremo zaupati v upravljanje nekomu, ki je do naziva prišel po stranski poti,” opozarja Elen Twrdy.

Kljub tem resnim pomislekom na ministrstvu vztrajajo, da se vsebinsko ne bo nič spremenilo. Kako ne, če pa je po uredbi pogoj za poveljnika ladje katerakoli srednja šola in ne več visokošolska izobrazba, za drugega in tretjega častnika krova pa že osnovna šola in ne več srednja šola, sprašujejo na pomorski šoli in fakulteti.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Ladjo-za-140-milijonov-evrov-v-roke-srednjesolcu

BIROKRATSKE NEBULOZE - II.

Pomorec mora po certifikat na Reko, če želi na morje

Pomorščak kadet J. S. se je pred nekaj dnevi končno vkrcal na ladjo Portorož. A ne brez težav. Še prej je moral na Hrvaško, da je tam pridobil pooblastilo, da je usposobljen za požarno varnost. V Sloveniji namreč tega po novem ni mogel narediti, saj je novembra sprejeta vladna uredba srednji pomorski šoli in fakulteti za pomorstvo čez noč ukinila dovoljenje za izvajanje takšnih izobraževanj. Pridobivanje novih dovoljenj na upravi za pomorstvo pa še traja.

Zagotovila z ministrstva za infrastrukturo, da se z novo uredbo o pooblastilih pomorščakov v praksi prav nič ne spreminja, se tako niso uresničila.

“Takoj ko je začela uredba veljati, smo se ji prilagodili in na upravo za pomorstvo oddali vlogo za izvajanje prvih štirih najbolj osnovnih izobraževanj, za prestala še pripravljamo dokumentacijo. A dovoljenj po več tednih še nismo dobili. Upamo, da se bo to kmalu uredilo,” pravi ravnatelj gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar.

Fakulteta za pomorstvo in promet pa vloge še ni vložila, saj še pripravlja vse zahtevane dokumente. “Teh je zelo veliko, saj imata fakulteta in srednja šola skupaj več kot 40 dodatnih usposabljanj in izobraževanj za pomorščake. Žal mi je, da morajo naši pomorščaki zdaj ta opravljati na Hrvaškem, čeprav smo za to povsem usposobljeni pri nas; izvajali smo jih 60 let, dokler nas ni vladna uredba čez noč ustavila,” pravi dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy.

Nova uredba ni predvidela prehodnega obdobja, ki bi fakulteti za pomorstvo in promet ter srednji pomorski šoli omogočila, da na novo pridobita dovoljenja za izvajanje usposabljanj za pomorščake, ki jih ta uredba zahteva.

Kadet J. S. je padel ravno v to vmesno obdobje in je za preprosto pooblastilo, da je usposobljen za požarno varnost, moral na hrvaško Reko, si tam plačati bivanje in za usposabljanje kot tujec odšteti 170 evrov namesto 60 evrov, kolikor enako izobraževanje stane pri nas. Na srečo mu je uspelo certifikat dobiti ravno dan pred božičnimi prazniki, da se je lahko pravočasno vkrcal na Portorož, na kar je po končanem šolanju že tako čakal več mesecev.

Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec v tem ne vidi težav, če pa je kakšna zamuda, zagotavlja, da se bo kmalu vse uredilo. “Z naše strani ni ovir, naj dajo vloge, mi pa jih bomo preverili,” pravi. Prehodnega obdobja po njegovih besedah niso mogli omogočiti, ker je naša država pri sprejemanju te uredbe že zamujala pri prilagajanju evropski zakonodaji na tem področju.

Vodstvi fakultete in srednje šole sta že vseskozi nasprotovali takšni uredbi, ki je po njunem prepričanju razvrednotila celotno izobraževanje pomorščakov in slovenskemu pomorstvu samo škoduje.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Pomorec-mora-po-certifikat-na-Reko,-ce-zeli-na-mor

POZABLJENO REŠEVANJE NA MORJU

Glede na problematiko reševanja na morju, bi lahko tudi pri nas, vpeljali reševanje s psi, ki so se za takšne naloge, odlično izkazali v sosednji Italiji oziroma Trstu. Njihova šola deluje pod okriljem Civilne zaščite in Obalne straže. Same demonstracije reševanja s psi v morju, potekajo ob raznih prireditvah in so zelo poučne. Na njih prikažejo tehniko reševanja in moč reševalnega psa, ki je v težkih trenutkih kjučna za reševanje utopljenca.
Pri nas so jih v akciji reševanja na morju prikazali na Dnevih Zaščite in reševanja leta 2011. Pri nas so bili tudi razni entuziasti, ki so hoteli uresničiti reševanje na morju s psi, a dalj od političnega pregovarjanja, žal, še ni prišlo, saj se še vedno ne zavedamo prednosti takšnega reševanja.
https://www.facebook.com/media/set/?set=a.2282896445598.120806.1644453712&type=1&l=f0025e4ab3
https://sites.google.com/a/canisalvataggiofvg.org/ucio2/gallery
https://sites.google.com/a/canisalvataggiofvg.org/ucio2/home/postfissi/mission
http://www.libertas.sm/cont/news/rimini-un-cane-salva-ragazzo-17enne-in-spiaggia/65991/1.html?utm_campaign=upcloo&utm_medium=links&utm_source=libertas.sm#.VK234cksrgU
http://qn.quotidiano.net/cronaca/2011/08/27/569952-cane_bagnino_biuke_salva_surfista.shtml

SKUPAJ REŠILI 200 LJUDI
http://www.ilgiornale.it/news/interni/che-eroi-i-bagnini-quattro-zampe-cos-hanno-salvato-200-831992.html

LETOS REŠILI ŽE 33 LJUDI
http://www.canisalvataggio.it/Default1.htm
https://www.youtube.com/watch?v=28NMj0fdDM4&feature=player_embedded

ZLATI PRINAŠALEC
http://www.ansa.it/web/notizie/regioni/liguria/2011/08/01/visualizza_new.html_759326194.html

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli