MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI Seznam forumov MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3 ... 25, 26, 27 ... 50, 51, 52  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI Seznam forumov -> MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 24 Dec 2014 23:25    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

SUZANA MEZGEC

“Ker drugi niso hoteli, sem skočila”

“Ker drugi niso hoteli v vodo, sem sezula čevlje, odložila jakno in skočila,” se poznega popoldneva pred skoraj enim letom spominja Suzana Mezgec iz Izole. Takrat je pomagala negibnemu moškemu, ki je padel v morje in mu s tem rešila življenje. Včeraj je za to svoje dejanje prejela medaljo policije za požrtvovalnost.

“Šla sem na sprehod s psom po Sončnem nabrežju v Izoli, ko sem slišala čof. Kot bi nekdo skočil v vodo. Ko sem se približala, sem videla, da je moški negiben in leži z obrazom v vodi. Fantje, ki so bili na suhem, so gledali, poskušali so mu pomagati s palico. Ko sem enemu od njih rekla, naj skoči v vodo, tega ni hotel storiti. Pa sem jaz - sezula sem se, odložila jakno, rekla psu naj počaka in skočila,” pripoveduje Suzana Mezgec, natakarica iz Izole. Čeprav se je to zgodilo 27. decembra lani in je bila voda hladna, o tem niti ni razmišljala. Pomembno je bilo le, da je pomagala.

Moškega, ki je opit padel v morje, je potegnila do čolna, privezanega k pomolu, zbrani pa so ga potegnili na kopno. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico in je preživel. O dogodku se je kasneje tudi pogovarjal z rešiteljico.

Suzano Mezgec, ki sta jo včeraj v.d. generalnega direktorja policije Marjan Fank in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar odlikovala z medaljo policije za hrabrost, preseneča, da v času nesreče nihče ni bil pripravljen skočiti v morje in pomagati. Nekateri so zatem celo zlobno pripomnili, da bi morala moškega kar pustiti v vodi, saj je bil opit. Sama pa pravi, da bi še pomagala, če bi naletela na podobno situacijo.

“Vesel sem, da v tej precej odtujeni družbi in negotovih razmerah, ki nas potiskajo v apatijo, posamezniki niso obrnili glave, ko je nekdo potreboval pomoč,” je ob podelitvi priznanj dejal Fank. “Pomoč in občutek, da nihče ni sam in da se bo vedno našel kdo, ki bo pomagal, je nekaj najlepšega, kar lahko človek ponudi,” pa pravi ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Podelila sta štiri medalje policije za hrabrost in 44 medalj za požrtvovalnost, tako policistom kot občanom iz vse Slovenije, ki so pomagali pri prijetju napadalcev, reševanju ponesrečencev iz gorečega prostora, reševanju utapljajočih in pri preprečitvi samomora. Suzana Mezgec je edina Primorka, ki je prejela medaljo, predlog za to pa je dala Policijska postaja Izola. Pred tem ji je nagrado za humanost podelil tudi izolski Rdeči križ.
http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/-Ker-drugi-niso-hoteli,-sem-skocila-
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 26 Dec 2014 17:45    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

MORSKI PES ORJAK - CETORHIUS MAXIMUS

Piranski ribič Rok Domnik je davi v svojo stoječo mrežo le 50 metrov pred plažo Grand hotela Bernardin (v približno 12 metrov globoki vodi) nehote ujel res nevsakdanjo ribo - morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus).

Dobro uro kasneje so si ga na ribiškem pomolu lahko ogledovali številni radovedneži. Morski pes se je s slonu podobnim rilcem (zato mu po italijansko rečejo squalo elefante) zataknil v stoječo mrežo in se potem tako zapletel vanjo, da se je pod vodo zadušil.

To je bil mladič samec, dolg 237 centimetrov, težek približno 40 kilogramov in star manj kot eno leto. Več ribičev ga je v zadnjih desetih dneh nekajkrat videlo v slovenskem morju.

Morski pes orjak se prehranjuje s planktonom

Morski pes orjak je največja vrsta morskega psa v Sredozemlju. Povprečno zraste med 9 in 12 metrov, literatura poroča tudi o 15 metrov dolgem in 4 tone težkem primeru. Prehranjuje se s planktonom in je človeku povsem nenevaren, saj nima zob, pač pa plava po morju s široko razprtimi čeljustmi in vodo preceja ter lovi manjši živalski plankton (planktonske rakce, jajca morskih živali, meduze...). Pogosto plava na površini, zaradi česar mu Angleži rečejo basking shark, ker naj bi se sončil, v resnici pa je na površini morja zanj več hrane.

Zaščitena vrsta

Uvršajo ga med najbolj ogrožene vrste morskih psov v Sredozemlju in je zato zaščitena vrsta. Po poročanju treh znanstvenikov, največjih poznavalcev morskih psov na Jadranu (Lovrenc Lipej, Alessandro de Maddalena in Alen Soldo), se je število opaženih orjakov v Jadranu v zadnjih desetih letih nenavadno povečalo. Ob istrski obali jih opazijo skoraj vsako leto, v slovenskem morju so leta 2000 po nesreči ulovili dva, nekoliko večja primerka od današnjega, vendar sedem milj od obale.

Leta 2001 so morski psi orjaki uprizorili pravcato invazijo na slovensko morje, saj se je junija meseca pojavila skupina (10 do 12) orjakov, ki so merili med 7 in 12 metri in so se nekaj dni mastili s tedaj bogatim morjem s planktonom. Tedaj je nastalo tudi veliko fotografij in celo podvodnih posnetkov, saj je večim potapljačem fotografom uspelo plavati z njimi in jih posneti.

Tokrat je bil mladi samček opažen in nesrečno ujet povsem blizu obale. Lovrenc Lipej, biolog in poznavalec morskih psov z Morske biološke postaje, je povedal, da so istega morskega psa že pred dnevi opazili drugi ribiči, da pa ni povsem jasno, kje skoti samica mlade in da jih ob istrski obali opažajo skoraj vsako leto.

Akvarist Valter Žiža je povedal, da so ujetega morskega psa odpeljali v Prirodoslovni muzej, kjer ga bodo najverjetneje preparirali in razstavili.

Ujeli tudi morskega meseca

Piranski ribiči so pred približno dvema tednoma pred Fieso (le sto metrov od obale) dvakrat ujeli ribo morski mesec (eno najbolj nenavadnih morskih rib, ki živi v Sredozemju). Najverjetneje so opazili dvakrat za isto ribo, ki so jo obakrat rešili tako, da so ribiči povsem razrezali svoje mreže.

Piranski ribič Dušan Kmetec je ob tem povedal: »Že drugič v življenju se mi je zgodilo kaj takega. Tega morskega meseca ne bom pozabil, saj me je potem, ko sem ga rešil, še dolgo časa gledal naravnost v oči iz neposredne bližine, (meter od čolna) in se le počasi ritensko umikal v globino. Prepričan sem, da se je na nek način zahvaljeval. Tisti, ki tega ne vidi, ne more razumeti, gre za res nenavadna in 'zunajzemeljska' bitja,« je še dejal Kmetec.

Dodajmo še, da je te dni v slovenskem morju za ta čas veliko planktona morska iskrnica (Noctiluca scintilans), ki ponoči ob udarcih po morju - iskri.
http://www.delo.si/novice/slovenija/morski-pes-orjak-ulovljen-pred-bernardinom.html
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 31 Dec 2014 19:07    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

LOVOR - LAURUS NOBILIS

Lovor je bil od nekdaj simbol uspeha, izjemnih dosežkov, od tod poznamo tudi lovorov venec, ki so si ga po zmagoslavnih bitkah nadeli tudi slavni Rimljani. Spada v družino lovorovk, prihaja iz Azije in je razširjen predvsem po Sredozemlju. Pri hrani in zdravljenju si pomagamo tudi z lovorjemim eteričnim oljem.

Lovor je trajnica. Raste samoniklo ob morju oziroma na obali kot grm ali drevo. Zrelo drevo raste več kot 20 let in doseže do 10 metrov višine. Spomladi cveti belo-rumeno. Poleti se cvetovi spremenijo v temno vijoličaste jagode. Gojimo ga tudi kot okrasno rastlino v vrtu ali v loncih na balkonu, če ne živimo v sredozemskem podnebju, da ga lažje prezimimo. Za rast mu odgovarja bogata zemlja. Če želimo lovor razmnoževati, potrebujemo moško in žensko rastlino. V loncih ga moramo oblino zalivati in bogato gnojiti predvsem poleti.

Lovor prezimi v temnem prostoru pri temperaturi med 13 in 40°. Je zimzelen grm ali drevo s suličastimi listi, ki imajo valovit rob. Spomladi lovor obrezujemo, z obrezovanjem ga vzgojimo v različnih okrasnih oblikah, na primer v obliki piramide.

Če lovor vzgajamo v loncu, lahko liste obiramo vse leto. Liste uporabljamo sveže ali posušene v kuhinji kot začimbo v joti, fižolovih enolončnicah, ričetu, pri vloženih gobah in drugih vlaganjih v kis, pri jedeh iz divjačine, omakah, ribah, juhah in zeljnih jedeh. Listi so trdi in neprimerni za uživanje, imajo pa odlično aromo, ki se razvije pri daljšem kuhanju, zato ga jedem dodajamo na začetku kuhanja. Dodamo dva ali tri liste na velik lonec.

Iz listov lahko pripravimo tudi aperitiv, in sicer tako, da namočimo na 1 liter žganja10 listov in pustimo stati 3-4 tedne. Potem precedimo oziroma odstranimo lovorove liste in aperitiv je pripravljen.

Lovorovo olje deluje razkužilno, uničuje glivice, krepi. Mazila blažijo revmatične bolečine, izpahe, modrice. Pomaga pri lajšanju razjed in vnetij v ustih. Lajša prebavne motnje, črevesne krče, napenjanje. Pomaga proti želodčnim razjedam. lovorovo olje pospešuje prekrvavitev in razkužuje.

Priprava lovorjevega sirupa:
V vodo damo sladkor ter sveže oprane lovorjeve liste. Kuhamo v napol pokriti posodi pri najvišji temperaturi tako dolgo, da se že naredi sirup oz. ko z žlico zajamemo vodo, da se vleče "karameliziramo".Kuhan sirup ohladimo in nato nalijemo v kozarce.

Sestavine: 7 svežih lovorjevih listov, 25 dag sladkorja in 0,5 l vode
Zelo pomembno je, da so lovorjevi listi sveži, kajti pri kuhanju spustijo svoj sok ter barvo.

Lovorjevi listi ali izvleček iz listov je odličen insekticid. Zatira rjavega in malega mokarja, če se izvleček doda moki. Še posebej uspešen je v kombinaciji z rožmarinovim eteričnim oljem. Ljudska praksa pa je taka, da se moki ali suhemu sadju enostavno dodajo lovorovi listi, da se prepreči razvoj črvov in moljev.

Opozorilo:
Lovorovo olje pri zunanji uporabi lahko izzove alergične reakcije, prav tako listi, ki jih dodajamo kuhi. V velikih količinah je lovor narkotik, zato bi preveliko pitje čaja lahko povzročilo izgubo zavesti. Eterično olje ni primerno za uživanje. Tudi med nosečnostjo ni zaželena uporaba listov, ker so lovorjevi plodovi abortiv.
http://vmn.si/geatv/geatvstara/indexff8b.html?page=novice&page_id=1682

LOVOR KOT ZDRAVILO?

Lovorjev grm je ena najznačilnejših sredozemskih rastlin. Vsi poznamo njegove aromatične liste, brez katerih si kuhe še predstavljati ne moremo. V Sredozemlju je bil že od nekdaj zelo uporabljana in cenjena rastlina.

PREHRANA

Liste lovorja dajemo v številne jedi za lažjo prebavo in boljšo aromo, saj so prijetno aromatični. Od drugih lovorikovcev, ki so strupeni, jih z lahkoto ločimo ravno po prijetnem vonju. V kulinariki uporabljamo predvsem posušene liste, ker so bolj aromatični, če jih nimamo, pa ne bo nič narobe, tudi če uporabimo sveže. Liste damo v jedi na začetku kuhanja, pred serviranjem jih odstranimo in ne jemo.

Aromatično olje
Sestavine:
3–5 lepih lovorovih listov
3 vejice rožmarina
3 stroki česna
skodelica prvovrstnega olivnega olja

Lovor ima tudi zdravilne lastnosti

Postopek: Česen stremo s plosko stranjo noža in damo v čisto steklenico ali kozarček, priložimo rožmarin in lovor. Shranimo na toplo za tri dni, nato precedimo in damo v sterilno steklenico. Hranimo na hladnem in temnem. Uporabljamo v mesnih jedeh (govedina, svinjina, jagnjetina). Steklenica tako aromatiziranega olja je tudi lepo in praktično darilo, okrasimo jo z vejico lovorja in rožmarina.
Bouquet garni, dišavni šopek za juhe, omake, marinade
Lovor je nujna sestavina dišavnih šopkov, znanih predvsem v francoski kuhinji. Poleg lovorovih listov sta navadno v takem šopku vejica timijana in peteršilja. Uporabimo lahko posušena ali sveža zelišča. Povežemo jih v šopek in damo kuhat na začetku kuhanja, ko je jed gotova, pa jih odstranimo.
Herbes de Provence je še ena znana francoska dišavna mešanica, ki vsebuje poleg lovorja in timijana žajbelj, rožmarin ter šetraj.

ZDRAVILO

Poleg tega, da je lovor zelo znana začimba, ima tudi zdravilne lastnosti, kar pa je manj znano. Lovor sprošča telo in duha. Spodbuja prebavo in apetit. Pomaga pri koncentraciji in preobremenjenosti. Spodbuja ustvarjalnost in ugodno vpliva na intelektualno delo.
Telo ogreje in prinaša vanj energijo svetlobe, toplote, zato je še posebej priporočljiv pozimi in za tiste, ki jih rado zebe, pri zdravljenju revmatizma, za izkašljevanje. Učinkuje protivnetno, antiseptično, protiglivično in je blag analgetik.
Sirup iz lovorovih listov za izkašljevanje
To je prav zanimiv in hitro pripravljen sirup proti kašlju. Pomaga pri kašlju s katarjem, ni pa za suh kašelj. Za izkašljevanje so sicer zelo učinkovite tudi druge rastline (trpotec, slez ...), a jih vedno pač nimam pri roki, medtem ko mi na dvorišču raste ogromen lovor. Kdor nima lovorja doma, lahko uporabi tudi posušene liste, ki jih prodajajo kot začimbo v trgovinah.

Sestavine:

15 listov lovorja
1 limona
5 žlic medu
3,5 dl vode
15 kapljic propolisa
Priprava: Vodo in lovorove liste kuhamo 45 minut, nato precedimo, dodamo sok ene limone, med in propolis.
Uporaba: Pijemo dvakrat na dan po eno žlico. Ne hranimo dolgo, porabimo v dveh tednih.
Zdravilni so tudi plodovi lovorja, ki jih uporabljamo za ustavljanje drisk.

KOZMETIKA

Najpogosteje se v kozmetiki uporablja lovorovo eterično olje, pridobljeno s parno destilacijo. Z njim odišavijo kreme, parfume, mila in detergente.
V aromaterapiji uporabljajo lovorovo eterično olje za spodbujanje ustvarjalnosti in pri intelektualnem delu.
Lovorova kopel
Po tej kopeli se bomo počutili kot prerojeni, saj lovor požene kri po žilah, nas osveži ter razkuži in očisti kožo.
Sestavine:
pest lovorovih listov
2 l vode
Postopek: Lovor kuhamo v vodi pol ure, precedimo in zlijemo v kad. Odpočijemo si v kadi 10–15 minut, nato pa se zdrgnemo z brisačo, da še dodatno pospešimo krvni obtok. Po tej kopeli bomo osveženi in bistri.

Lovorovo olje
Lovorovo olje naredimo tako, da namočimo liste v izbrano olje, recimo mandljevo, jojobino ali olje grozdnih pečk. Namakamo od štiri do šest tednov, nato precedimo. Lahko pa damo v olje nekaj kapljic lovorovega eteričnega olja. Na en ali drugi način narejeno lovorovo olje uporabimo:

za masažo vsega telesa: masaža z lovorovim oljem zelo poživlja; pomaga pri regeneraciji telesa, bistri misli in učinkuje proti depresiji; odlična je v turobnih zimskih dneh;

za kopel: lovorovo olje zlijemo v vodo za kopel in uživamo;

za kreme in losjone za telo: lovorovo olje uporabimo kot osnovo za kreme in losjone za telo; prijetno diši, sveže, zato ga uporabljamo tudi v moški kozmetiki; zavira vnetja in čisti kožo;

za milo: lovorovo olje lahko uporabimo za osnovo za izdelavo dišečega domačega mila.
Proti starostnim pegam
Zdrobimo lovorove liste skupaj s plodovi v terilniku, dodamo med. Mešanico nanašamo na starostne pege, ki naj bi sčasoma izginile.

GOSPODINJSTVO

Listi ubijajo bakterije in plesni v hrani.
Zato damo suhe liste v posode, kjer hranimo moko. In tako naravno odganjamo škodljivce – molje in črve. Če jih damo v kozarec riža, ga odišavijo.
V Dalmaciji suhe fige ovijejo v lovorjev list, da odganjajo mrčes in se fige ne pokvarijo.

DEKORACIJA

Zimski šopki, venčki
Lovor je zelo lep tudi v šopkih. Ker je zimzelen, ga uporabljam predvsem za zimske šopke, ko ni drugega cvetja na vrtu. Lahko ga kombiniramo z raznimi zimzelenimi rastlinami ali lepimi vejicam. Lep pa je tudi sam. Najpogosteje ga narežem in dam v vazo kar brez vode, saj se lepo suši in je tudi posušen kar dolgo lep. Pa še pri roki ga imam, ko kuham, in kar sproti, po potrebi, trgam lističe s šopka.
V kuhinji so še posebej lepi in praktični lovorovi venčki. Povežemo jih z lepim okrasnim trakom in naredimo veliko pentljo. Lahko jih obesimo ali položimo kar na sredo mize.

VRTNARSTVO

Okrasna rastlina
Lovor, tako kot tudi druge lovorikovce, zasajamo v okrasne namene. Zanimivi so, ker so zimzeleni in nimajo kakšnih posebnih bolezni ali škodljivcev. Primerni so predvsem za Primorsko, ker prenesejo največ do minus 10 stopinj Celzija. Uporabni so kot samostojne rastline, zrastejo kar veliki grmi, skorajda drevesa. Lovor dobro prenaša obrezovanje, zato ga lahko oblikujemo. Lepe so tudi lovorove žive meje. Če nimate vrta, posadite lovor v lonec, saj je skromna rastlina, in ga postavite na teraso. Za ta namen so najlepši taki, ki so oblikovani v stožec ali vzgojeni v drevesce s krošnjo. Tako vzgojeni in posajeni v okrasne posode so lepi tudi simetrično postavljeni na vsako stran vhodnih vrat.
Naravni fungicid
Lovorovo eterično olje uporabljamo v sadjarstvu kot naraven fungicid. Dobro učinkuje proti moniliji, tako preventivno kot kurativno.

OPOZORILO
Plodovi lovorja spodbujajo prekrvitev v maternici, lahko izzovejo splav in menstruacijo, vendar to velja le za plodove. Uporaba lovorovih listov, tudi v kulinariki, je za nosečnice popolnoma varna.
Užiten je le pravi lovor (Lauris nobilis) vsi drugi lovorji in lovorikovci, ki jih gojimo za okras, pa so strupeni in njihov listov ali plodov ne uporabljamo niti uživamo.
http://svet24.si/clanek/revije/jana/5468c25f1a327/lovor-kot-zdravilo


LOVORJEVO ETERIČNO OLJE - LAURUS NOBILIS

* nahajališče: Mediteranske države, Francija, Španija, Maroko, Kitajska, Izrael, Turčija, Rusija
vsebnost olja: 0,3-3,1%

* kemijska sestava: 1,8-cineol (30-50%), a-pinen (~12%), linalol (~11%), a-terpineol acetat, a-terpineol, b-pinen, sabinen, limonen, metilevgenol, evgenol, p-cimen, kamfen, dehidro-1,8-cineol,…

* pridobivanje: destilacija z vodno paro iz posušenih listov in vejic

* lastnosti: zeleno-rumena tekočina, sladko, začimbnega vonja, s pridihom vonja cimetovih palčk

* toksičnost: pri nekaterih lahko draži kožo;uporaba naj bo omejena, zaradi možnih narkotičnih lastnosti metilevgenola; ni priporočljiva uporaba med nosečnostjo

* delovanje: antiseptično, znojilno, proti revmi, pospešuje prebavo in zbuja tek, odvaja vodo, sprošča dihalne poti ter pomaga pri gripi in prehladu, ugodno vpliva na srce, znižuje krvni pritisk, pomirja, je baktericid in fungicid

* uporaba: dišavna komponenta v kozmetičnih izdelkih, parfumih in detergentih; dodatek pijačam in prehrambnim izdelkom

Eterično olje lovorja se dobro meša z naslednjimi eteričnimi olji: evkaliptus, ylang ylang, ingver, limona, rožmarin, sivka, timijan.

Kot zdravilna rastlina najbolj slovi po spodbujanju in uravnavanju prebave ter po lajšanju težav z dihali. Uspešno odganja prehlad, gripo, vnetje mandljev in druge virusne okužbe. Eterično olje se pogosto dodaja losjonom in šamponom za nego las.
http://www.tovarnaorganika.si/trgovina/naravna-etericna-olja/lovor-listi-etericno-olje/
http://www.aromaterapija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=163:etericno-olje-lovorja&catid=9&Itemid=109
http://www.amalu.si/kolekcija/osnovna-olja/ekolosko-olje-aleksandrijskega-lovorja-100-ml.html
http://www.eteris.eu/etericno-olje-lovorja
http://www.bioforma.si/index.php?id=28&route=pavblog/blog


Nazadnje urejal/a zoran13 15 Sep 2018 13:53; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 01 Jan 2015 23:19    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

NORMAN ATLANTIC

RO-PAX Cargo Ship
Tonaža: 26,904 GT
Dolžina: 186 metrov
Širina: 25.60 metra
Ugrez: 6.71 metra
Celotna višina: 15 metrov
Pogon: 2 dieselska motorja MAN B&W 9L48/60 B - 21,600 KW
Potovalna hitrost: 23,5 vozlov
Maksimalna hitrost: 24,5 vozlov
Potnikov: 850
Vozil: 200
Posadka: 185
Leto izdelave: 2009

Požar na ladji Norman Atlantic je bil že drugi požar v manj kot enem mesecu na trajektih, ki plujejo med Grčijo in Italijo za družbo ANEK LINES. Tudi 30 novembra 2014 je 25 milj od Brindisija na trajektu IERAPETRA L. ki je bil namenjen v Igoumenitsa na popravilo izbruhnil požar.Tega, ki je izbruhnil pri motorjih je uspešno ukrotila posadka sama, po priplutju trajekta v Brindisi, so ga odpeljali na popravilo v Pirej.
http://en.wikipedia.org/wiki/MS_Norman_Atlantic
https://www.google.si/search?q=norman+atlantic&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=LcOlVKepH8T6ygOfhYAQ&ved=0CB8QsAQ&biw=1009&bih=624#facrc=_&imgdii=_&imgrc=D6iT-dK-afwmEM%253A%3BHJYBhIOBRrLZIM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.directferries.co.uk%252Fimage%252Fship%252F3%252Fld_lines_norman_voyager_rear.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.directferries.co.uk%252Fld_lines_norman_voyager.htm%3B360%3B250
http://www.vesselfinder.com/vessels/NORMAN-ATLANTIC-IMO-9435466-MMSI-247277400
http://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/speciale-norman-atlantic/sei-problemi-riscontrati-sulla-norman-atlantic-solo-nove-giorni-fa_2086745-201402a.shtml
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/puglia/rogo-norman-477-le-persone-salvate-altri-indagati-tra-membri-equipaggio_2087283-201502a.shtml
http://www.24ur.com/novice/svet/brindisi-po-tragediji-na-trajektu-norman-atlantic-prelozil-silvestrovanje.html?bl=1
http://www.dnevnik.si/kronika/na-trajektu-z-vec-sto-potniki-pri-grciji-izbruhnil-pozar-
http://www.dnevnik.si/kronika/vec-kot-200-potnikov-se-vedno-caka-na-resitev-s-trajekta-pri-krfu
http://www.dnevnik.si/kronika/goreci-trajekt-terjal-deset-smrtnih-zrtev-
http://www.24ur.com/novice/svet/brindisi-po-tragediji-na-trajektu-norman-atlantic-prelozil-silvestrovanje.html?bl=1
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=12
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=13
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=14
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=15
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=16
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=17
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=18
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=19
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=20
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=21
http://www.jutarnji.hr/plameni-pakao-na-talijanskom-norman-atlanticu/1264919/?secId=79&foto=22
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/puglia/rogo-traghetto-norman-atlantic-a-brindisiprocura-quattro-nuovi-indagati-_2087382-201502a.shtml
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/puglia/rogo-traghetto-norman-atlantic-a-brindisiprocura-quattro-nuovi-indagati-_2087382-201502a.shtml
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 05 Jan 2015 18:13    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

HAVARIJE

VIDEO: Ob južni obale Anglije nasedla ogromna tovorna ladja, ob škotski obali pa je ladja potonila

Ogromna tovorna ladja je nasedla ob južni obali Velike Britanije pri otoku Wight, nagnjena je na bok pod kotom okrog 45 stopinj. Na skrajnem severu države pa medtem iščejo osem članov posadke na Cipru registrirane tovorne ladje Cemfjord.

Ladja nasedla na jugu Anglije

Ogromna tovorna ladja, ki prevaža avtomobile, je v soboto zvečer nasedla ob južni obali Velike Britanije pri otoku Wight. Ladja se je po ostrem zavoju, s katerim se je želela izogniti peščeni plitvini, nagnila na stran in ni mogla nadaljevati poti. Vseh 25 članov posadke so rešili.

Prevrnjena ladja na jugu Anglije.

Pri reševanju članov posadke so sodelovali helikopterji in ladje, enega od njih pa so morali zaradi lažjih poškodb odpeljati v bolnišnico, poroča britanski BBC. 52.000 ton težka ladja Hoegh Osaka je nagnjena na bok pod kotom okrog 45 stopinj. Ladja je bila na poti iz Southamptona proti Nemčiji, ko je zadela ob peščeno plitvino.

Zdaj bo sledila obsežna operacija za rešitev ladje. Za zdaj še ocenjujejo morebitno škodo in stabilnost ladje ter ali vanjo prodira vodo. Upajo, da jo bodo lahko ponovno splavili.

CEMFJORD

Potopljena ladja na severu Škotske.

Na skrajnem severu države pa medtem iščejo osem članov posadke na Cipru registrirane tovorne ladje Cemfjord, ki se je prevrnila v soboto okrog 25 kilometrov od mesta Wick na skrajnem severovzhodu Škotske. Leta 1984 zgrajena 83-metrska ladja je sicer prevažala cement, na njej pa je bilo sedem poljskih državljanov in Filipinec.
http://www.24ur.com/novice/svet/ob-juzni-obale-anglije-nasedla-ogromna-tovorna-ladja-ob-skotski-obali-pa-se-je-ladja-prevrnila.html
http://www.24ur.com/novice/slovenija/foto-posadka-je-ladjo-namerno-nasedla-ob-britanski-obali.html
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 30 Jan 2015 18:27    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

ADMIRALSKA LADJA VIS

Kraja oken z ladje Vis

Neznani storilec je v obdobju od 21. do 28.januarja z ladje Vis na vezu v Fiželi v Puli ukradel navigacijsko napravo in okoli petdeset okroglih kovinskih oken. Po neslužbenih podatkih znaša približna škoda okoli 170.000 kun (22.368 EUR), lastnik ladje Arsen Brajković ni želel dati nikakršne izjave povezane s krajo na ladji. Novinarji so poskušali tudi posneti, kako ladja Vis izgleda po kraji, pa zaposleni na MORHu ni dovolila vstopa na Fiželo.

Ob tem lahko dodamo, da je Brajković kupil Vis že leta 2002 v Črni Gori. Gre za komandno ladjo JRM, ki je bila več let privezana v Boki Kotorski. Brajkovičeva namera je bila, da bi ladjo Vis temeljito preuredil v luksuzno jahto, ki bi jo najemali bogati turisti.

Na ladji Vis so razen častnikov mornarice JRM in Tita, potovale številne pomembne osebnosti iz politike in sveta zabave, kot tudi člani kraljeve družine. Vis je bil igrajen leta 1953 v Uljaniku, dolžine 53 metrov, širok 8,5 metrov. Trup je narejen iz jekla, medtem so palube iz aluminija, obložene celo s 6 sentimetrov debelo plastjo tikovine. Pod palubo sta dva pogonska motorja s po tisoč KM, njegova maksimalna hitrost je 17 vozlov.

http://www.glasistre.hr/vijesti/crna_kronika/ukradeni-prozori-s-broda-vis-491105
http://www.glasistre.hr/vijesti/arhiva/brajkovic-prodaje-admiralski-brod-vis--104343
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 30 Jan 2015 23:40    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

PANERAI MARE NOSTRUM

Panerai Mare Nostrum Titan 52mm
http://signoridegliorologi.tgcom24.it/2015/01/30/panerai-mare-nostrum-titanio-52mm/
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 02 Feb 2015 21:29    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

ČASOVNA KAPSULA

Časovna kapsula je sto let čakala v središču Kopra

“Preden zapustijo delavci zidarji izgotovljeno hišo, želim zazidati mal spomenik, ki naj priča našim naslednikom o duševnih in telesnih bojih, katere smo imeli, - da priborimo naslednikom boljo bodočnost,” je 7. maja 1907 svoje pismo začel Koprčan Josip Ahtik.

Ko je Josip Ahtik napisal svoje pismo, seveda v takratni slovenščini, in vanj zajel duh časa, mu je priložil fotografije svoje družine, ga skrbno zapečatil in zazidal v stene hiše, ki danes še vedno stoji v Zadružni ulici 1 v Kopru.

Ahtikov v tej hiši ni več, danes pripada Iztoku Blaževiču, ki pravkar obnavlja njene od časa uničene stene, da bi svoji mladi družini ustvaril dom. Med krušenjem starih ometov je zazidano pismo našel delavec. Iztok Blaževič je mnenje o najdbi poiskal v Pokrajinskem muzeju Koper in v Arhivu republike Slovenije. Strokovnjaki so si enotni - dokument časa je ne le pristen, temveč ima tudi izjemno zgodovinsko vrednost.

Pismo lahko preberete na tem naslovu: http://static.primorske.si/pdf/pismo_zid.pdf

Koper je imel 9000 duš
Josip Ahtik opisuje politično situacijo v Sloveniji, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske, piše o političnih barvah Evrope in sveta. O Kopru pa pravi: “Kopar (Capris - Justinopoli - Capodistria) je dandanes laško mesto z okroglo 9000 dušami. Slovencev in sploh tazavednih Slovenov nas je okoli 1200 duš, a nezavednih oziroma že poitalijančenih pa okoli 3000.” Koprska občina je bila že takrat velika, “a vsebuje mnogo čisto slovenskih vasij: Pobege, Brtoke, Srem (Sermin), Rižan, Čežarje, Ferencan, barban, Paderno i.t.d. V okolici mesta je okoli 3000 duš - skoraj vsi Slovenci.”

Občino je vodila liberalna stranka, ki ni imela ne za Slovence ne za Italijane “nikakega čuta pravice. Listopada 1906 smo skušali skupaj s krščanskimi kmeti Italijani vreči stranko, ki jej pravimo 'camôra', pa ni šlo,” sporoča Josip Ahtik.

Vojaščina na Bazovici
O sebi piše, da se je 20. marca 1867 rodil v Vojniku. Oče Jakob in mati Jera ga nista hotela izšolati, proti njuni volji se je učil ponoči, podnevi pa delal na očetovi kmetiji. A ker je čutil, da nima prihodnosti, je pri 21 letih pobegnil od doma.

Vojaščino je služil v Bazovici, kjer ga je zadela strela, po okrevanju je odslužil še preostanek svojega vojaškega dolga, se poročil, živel v Slovenski Bistrici, leta 1898 pa odšel v Trst in od tam leta 1904 v Koper kot uradnik posojilnice in hranilnice.
“S politiko se pečam bolj površno”

Kupil je zemljišče s staro hišo, jo deloma podrl ter dozidal s pomočjo posojilnice in svaka Ivana Šprahmana, učitelja cerkvenega učiteljišča v Kopru.

“Dosedaj je malo hiš v Kopru, ki bi bile v slovenskih rokah. Pesništvo, romantiko i.t.d. sem popolnoma opustil, ker ni časa za to. S politiko pa se pečam bolj površno. Dramatiko sem ljubil in spisal več iger, pa tudi navdušeno sem igral. Opustil sem tudi to - ni časa,” o sebi pove Josip Ahtik.
Električna luč, vodovod in telefon

Sliko takratnega Kopra pa dopolni z informacijo, da je imelo čitalnico, posojilnico ter tamburaško in pevsko društvo Zvezda. “Le časopisa nimamo, kjer bi človek svobodno razvijal svoje misli in ideje,” potoži Ahtik in nadaljuje: “V uradu imamo električno luč, vodovod, telefon. drugih ugodnosti nimamo. Oh, kaj vse bodete imeli Vi po tolikem času! Mogoče da bo vladala celó v resnici bratovska ljubezen mej vsemi narodi na svetu, ko se bo našlo to-le pismo v zidu. Priporočam se Večnemu v milost, pozdravljam Vas, dragi zanamci,” sklene uradnik ter ljubitelj umetnosti.

Kdaj je umrl, ne vemo. V prazno hišo se je sredi 60. let minulega stoletja naselil nono Iztoka Blaževiča. Dodelile so mu jo takratne oblasti, med Jazbinškovim zakonom jo je odkupil, kmalu pa bodo v njej topotale otroške noge. Sled za Ahtiki pa se je izgubila ...
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Casovna-kapsula-je-sto-let-cakala-v-srediscu-Kopra

PISMO IZ LETA 1907

http://static.primorske.si/pdf/pismo_zid.pdf
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 03 Feb 2015 22:49    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

LA BELLE

Risarka Lidia Bersani je kreirala prvo luksuzno mega jahto, ki je namenjena samo ženskam. Belo - zlata jahta, dolga 80 metrov, ciljano je namenjena samo za ženske, okrašena je z zlatom, kristali, krznom in cvetjem.
Njeno ime je LA BELLE, kar pomeni "Lepotica". Jahta ima mehke robove in gladke linije, cvetne vzorce in veliko količino bleščečega stekla ter kristala. Jahta je romantična in topla.
Dominira bela, slonokoščena in zlata barva. Notranjost je zelo bogata in udobna, na jahti lahko udobno spi 12 gostov v šestih luksuznih kabinah.
Glavna kabina ima okroglo posteljo z baldahinom, privatno teraso, debelimi zavesami in dragocenim tepihom. Na palubi je šank, kot tudi mesto za večerjo in oprema za živo muziko, lahko pa tudi uživate v hidromasažnem bazenu, sauni kot tudi v ledenih fontanah. V notranjosti jahte se nahaja fitness klub ter jacuzzi, knjižnica s kaminom, kozmetični salon, disco klub ter kino - gledališče, kot tudi nekoliko barov.
Vsaka od pet palub ima svoj del za sproščanje in sončenje, medsebojno so povezane s stopnicami, kot tudi z dvigalom. Na vrhu se nahaja heliodrom za zlati helikopter. Še vedno pa ni končne cene. Ideja je bila zgraditi najbolj luksuzno jahto na svetu in prav gotovo ne bo poceni, je povedala Bersani.
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/zavirite-u-luksuznu-jahtu-dizajniranu-iskljucivo-za-zene/1287776/?secId=79&foto=9
http://lidiabersani.com/yacht.html
http://lidiabersani.com/
http://lidiabersani.com/about.html
http://lidiabersani.com/home_fashion.html
http://lidiabersani.com/interior.html
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 11 Feb 2015 00:05    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

BRITANNIA

Britannio bodo oddali konec marca

Občina si prizadeva za tesnejše sodelovanje z družbo Fincantieri

V tržiški ladjedelnici Fincantieri bo v nedeljo, 22. marca, svečanost, med katero bodo slovesno predali ladjarju P&O Cruises novo potniško ladjo Britannia. Vodstvo ladjedelnice se je ob tej priložnosti pozitivno odzvalo na vabilo tržiške občine, ki si prizadeva, da bi v praznovanje vključilo celo mesto. V četrtek, 12. februarja, bodo občinski upravitelji skupaj s predstavniki družbe Fincantieri predstavili niz prazničnih prireditev, ki se bo začel v soboto, 21. februarja. Takrat bodo dopoldne priredili kulturni dogodek v športni palači Palavento, medtem ko bo popoldne v občinskem gledališču spektakel Wellcome Britannia. Tržiški podžupan Omar Greco pojasnjuje, da si prizadevajo za vzpostavitev čim tesnejšega sodelovanja z družbo Fincantieri, saj želijo okrepiti vezi med mestom in svojim največjim industrijskim obratom. Na spektaklu v občinskem gledališču bodo predvidoma prisotni tudi predstavniki ladjarja P&O.
http://www.primorski.it/stories/gorica/238352_britannio_bodo_oddali_konec_marca/#.VNqOfSxcrgV
http://www.regionalobala.si/novica/izplula-je-najvecja-krizarka-narejena-v-italiji


Nazadnje urejal/a zoran13 23 Feb 2015 23:59; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 14 Feb 2015 23:36    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

KIT & MOBITEL

Ko je on tipkal po mobitelu, se je pol metra od njega odvijalo prekrasno doživetje

"Resnično je škoda, da je zamudil takšen prekrasen trenutek", je povedal fotograf Eric Smith

Nekateri ljudje se zares posvetijo samo komunikaciji na mobitelu.

Fotograf Eric Smith je snemal fotografijo na kateri moški gleda svoj mobitel, medtem, ko ogromen kit priplava mimo njegove jadrnice blizu kalifornijske plaže Redondo, piše Huffington Post.

Smith je fotografijo nezainteresiranega moškega pretekli teden dal na Instagram. "Bil sem okoli 15 metrov oddaljen od jadrnice, ko je kitovka z mladičem priplavala mimo njega. Moški niti v enem trenutku ni premaknil pogleda z mobitela. Žena na pramcu je fotografirala kita, a ga mož vseeno ni opazil", je zapisal Smith v komantarjih.

"Resnično je škoda, da je zamudil takšen prekrasen trenutek", je povedal fotograf Eric Smith za ABC News.
http://www.vecernji.hr/zanimljivosti/dok-on-tipka-na-mobitelu-prekrasan-dogadaj-odvija-se-pola-metra-dalje-988238
http://www.huffingtonpost.com/2015/02/05/phone-humpback-whale_n_6619166.html
http://instagram.com/p/yoUT8XnEtQ/?modal=true&utm_source=partner&utm_medium=embed&utm_campaign=photo
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 15 Feb 2015 20:58    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

ROJSTVO DEKLICE NA TRAJEKTU KORNATI

Na izredni plovbi na trajektu rojena deklica

Na izredni plovbi na trajektu Kornati, ki je prevažal nosečnico in medicinsko ekipo z otoka Cresa, se je v nedeljo zgodaj zjutraj rodila deklica, je sporočila Jadrolinija.

Jadrolinijina posadka pod poveljstvom kapitana Saše Radića je ob 3,45 uri izplovila iz Merga na otoku Cresu zaradi nujnega medicinskega prevoza na poziv Državne uprave za zaščito in reševanje. Nosečnica je deklico rodila v vozilo Prve pomoči v katerem je bila v spremstvu medicinske ekipe med plovbo proti otoku Krku.

Očitno dojenčica ni imela časa čakati in je trajekt pristal v pristanišču Valbiska na otoku Krku ob 4,10 uri, Jadrolinija pa je dobila svojega najmlajšega potnika, je obvestila ta pomorska družba. Tako je rojena v kvarnerskih Srednjih vratih.
http://www.glasistre.hr/vijesti/hrvatska/na-izvanrednoj-plovidbi-na-trajektu-rodjena-djevojcica-492951
https://www.google.si/search?q=trajekt+kornatima&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=j_fgVNupEKTnyQOagILIAw&ved=0CCIQsAQ&biw=1280&bih=891
http://www.vecernji.hr/hrvatska/novom-trajektu-jadrolinije-kornati-kuma-janica-kostelic-945320
http://www.slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/274973/Default.aspx

KORNATI

Naročnik: Jadrolinija
Ladjedelnica: Uljanik, Pula
Kobilica položen: 2.oktobra 2013
Izplov: 25.novembra 2014
Botra ladje: Janica Kostelić
Matična luka: Reka
Dolžina: 99,90 m
Širina: 17,50 m
Ugrez: 2,40 m
Hitrost: 12,5 vozlov
Motorji: 4 x diesel Volvo Penta vsak po 442 kw
Kapaciteta potnikov: 616 oseb
Kapaciteta vozil: 145 avtomobilov
http://hr.wikipedia.org/wiki/M/T_Kornati
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 20 Feb 2015 00:15    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

RIBIČI PRIPOROČAJO

Ribiči priporočajo - sveže iz domačega morja

Kaj so vrše, kaj parangali in kaj kogoli? Kdaj je sezona morskih listov in koliko graciporov ulovijo naši ribiči na leto? Kako pripravimo sipin karpačo in kako romba v pečici? Odgovore na vse to in še na marsikaj drugega, povezanega s slovenskim in tržaškim ribolovom, prinaša nova brošura Ribiči priporočajo, ki so jo danes predstavili v Izoli.

Knjiga predstavlja naše najpomembnejše ribe in morske živali našega morja, za nameček pa priporoča še 26 receptov, kako si jih najraje pripravijo ribiči. Zanjo je zaslužna domača ribiška trojka; svetovalka za ribištvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Snežana Levstik je prispevala predstavitev našega ribištva, biolog iz Zavoda za ribištvo Aleš Bolje je opisal naše najpomembnejše ribe, Alen Pušpan iz izolske gostilnice Bujol pa se je potrudil s tradicionalnimi kuharskimi recepti. Ne manjka niti dvanajst nasvetov, kako prepoznati svežo ribo. Fotografije so delo Dareta Čekeliša in Damjana Kocjančiča. Brez ribičev pa seveda ne bi šlo. “Naši ribiči lovijo več kot 70 vrst rib, mehkužcev, školjk in rakov, pa večina sploh ne ve, kako bogato je naše morje,” poudarja Snežana Levstik. Zamisel, da bi se približali vsem, ki cenijo delo naših ribičev in radi domače ribe tudi jedo, je stara več let. “Potem pa je prišla priložnost za evropski denar. Prek Kmetijsko gozdarskega zavoda nam ga je uspelo pridobiti iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija s projektom Enjoy tour, dober tek na čezmejnih poteh okusov,” pravi Levstikova. Tako da predstavitev zajema slovensko in tržaško morsko ribištvo.

Za začetek je izšlo 500 izvodov brošure, že zdaj pa si želijo ponatisa, da bi bile knjižice v ribarnicah na voljo za vse ljubitelje svežega domačega ulova. Avtorji upajo, da je to le prva v nizu brošur, saj bi radi predstavili tudi manj znane vrste rib in živali, ki jih lovijo naši ribiči.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Ribici-priporocajo---sveze-iz-domacega-morja-
http://www.enjoytour.eu/SI/default.php
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 22 Feb 2015 11:34    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

"CHOCO & WINE FEST" - III.

V Brtonigli je v prostorih bodočega Muzeja vaškega ustvarjanja že tretji vikend na sporedu tretji "Choco & Wine Fest", značilna gastro-manifestacija na kateri se čokolada, kot svetovno znana in afirmirana delicia, povezuje z istrskimi gastronomskimi tradicijami in umetnostjo istrskih gastronomskoh strokovnjakov.

Obiskovalcem je ponujena celodnevna predstavitev in degustacija čokoladnih delicij, vina iz Bujštine in drugih domačih proizvodov tega kraja. Za najmlajše so organizirane primerne delavnice s čokolado, Marjan Bošnjak pa je demonstriral izdelke iz čokoladnih skulptur, ekipa Ville Soši pa je predstavila čokoladno torto Istriana, chef Robert Perić pa je v kuharskem choco - showu pripravljal čokoladne lizike in štrudle, lahko pa ste preizkušali fondue iz čokoladne fontane, kot tudi tematske degustacijske menije s čokolado v povezavi s tradicionalnimi proizvodi Brtonigle - sirom, medom, olivnim olkem in kruhom.
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/slatki-vikend-u-brtonigli-treci-choco-wine-fest--493699

"CHOCO & WINE FEST" - II.

http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/drugi-choco-wine-fest-u-brtonigli-440499

"CHOCO & WINE FEST" - I.

http://www.glasistre.hr/vijesti/mozaik/u-subotu-choco-wine-fest-u-brtonigli-440096
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 22 Feb 2015 15:22    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

SAR KP-10

/13/...nakajkrat sem imel veliko srečo, da je bil čoln SAR, ki ga na Luški kapitaniji, uporabljajo za zaščito in reševanje na morju, privezan ob pomol v Portorožu ob Internavtiki, da sem si ga pobliže ogledal. Ko stopite v kabino in njegovo notranjost, takoj na desni strani presenetijo štirje anatomski sedeži z mogočnimi varnostnimi pasovi. Takoj se opazi množico velikih in lepo osvetljenih ter preglednih števcev, ki se izkažejo takoj, ko se moderni čoln odpravi na morje. Posebej preseneti poudarek posadke o maksimalni hitrosti plovila 40 vozlov, kar lahko po potrebi zagotovi zelo hitro ukrepanje ob primerih nesreč ali pomoči potrebnim na morju. Preseneti tudi podatek, da v primerih, ko bi bile na čolnu nepredušno zaprte vse lopute in bi se zaradi ekstremnih vremenskih razmer prevrnil, bi se zopet postavil v prvotni položaj. In to daje čar potovanju s takšnim plovilom, saj je ob določenih okoliščinah praktično nepotopljiv. Ob odhodu s čolna smo imeli možnost ogleda motorjev, ki so med najmočnejšimi v svoji kategoriji, saj morajo biti za takšne naloge, tudi posebej prirejeni in opremljeni. Lahko smo samo ponosni, da imamo kot pomorska država tudi takšna plovila, ki nas še bolj navdajajo s ponosom, ko bi lahko v bližnji prihodnosti pridobili še kakšno s takšnimi karakteristikami podobno plovilo: Laughing Laughing Laughing Laughing Laughing

SAR KP-10

Lajedelnica: Cantiere navale Vittoria S.p.A, Adria, Italija
Tip: Vittoria 2000 FLY S.A.R.
Leto izgradnje: 2001
Trup: aluminij
Dolžina: 13,7 metrov
Širina: 4,3 metrov
Ugrez: 0,80 metra
Pogon:
* 2 x Cummins 473 kW
* 2 x Hydrojet Ka.Me.Wa
Hitrost: max 40 vozlov
Posadka: max 4 posadke & 10 oseb

http://www.up.gov.si/si/varnost_plovbe/plovila_ursp/
www.sos112.si/slo/tdocs/davorin_fantulin.ppt
http://www.up.gov.si/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F2kp10.jpg&md5=c41c0ae263490b7eeefcb69bd04cb5fce468e821&parameters[0]=YTozOntzOjU6IndpZHRoIjtzOjQ6IjgwMG0iO3M6NjoiaGVpZ2h0IjtzOjQ6IjYw&parameters[1]=MG0iO3M6NzoiYm9keVRhZyI7czo0MToiPGJvZHkgc3R5bGU9Im1hcmdpbjowOyBi&parameters[2]=YWNrZ3JvdW5kOiNmZmY7Ij4iO30%3D
http://www.up.gov.si/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F5kp10.jpg&md5=a199852c8e4fc83efda79035d854df2e39cfe0c8&parameters[0]=YTozOntzOjU6IndpZHRoIjtzOjQ6IjgwMG0iO3M6NjoiaGVpZ2h0IjtzOjQ6IjYw&parameters[1]=MG0iO3M6NzoiYm9keVRhZyI7czo0MToiPGJvZHkgc3R5bGU9Im1hcmdpbjowOyBi&parameters[2]=YWNrZ3JvdW5kOiNmZmY7Ij4iO30%3D
http://www.up.gov.si/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F7kp10.jpg&md5=b14e0e3bc542ecc5069bc3ac5897aa3de46b8365&parameters[0]=YTozOntzOjU6IndpZHRoIjtzOjQ6IjgwMG0iO3M6NjoiaGVpZ2h0IjtzOjQ6IjYw&parameters[1]=MG0iO3M6NzoiYm9keVRhZyI7czo0MToiPGJvZHkgc3R5bGU9Im1hcmdpbjowOyBi&parameters[2]=YWNrZ3JvdW5kOiNmZmY7Ij4iO30%3D

11.04.2005

Danes okoli 12. ure je močna burja iz sidrišca pred bolnico Valdoltra odtrgala jadrnico, ki jo je odneslo na odprto morje proti Izoli. O dogodku je bila obveščena Uprava rep ublike Slovenije za pomorstvo - Pristaniška kapitanija v Kopru, ki je na kraj dogodka poslala posadko reševalnega čolna SAR - KP 10. Posadki je kljub razburkanemu morju in burji, ki je takrat pihala preko 120 km/h u spelo jadrnico privezati in jo privleči do pomola v Valdoltri. Na srečo na plovilu ni bilo oseb in po prvih podatkih na jadrnici ni nastala materialna škoda.

Močna burja je polomila tudi nekaj borovcev v hot elskem kompleksu Adria v Ankaranu. Delavci hotela so ob našem prihodu že odravljali posledice močne burje. Ribiči so nam povedali, da take burje v tem letnem času ne pomnijo že več let.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=2143
https://www.google.si/search?q=sar+ship&biw=1280&bih=889&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=xObpVOqfGuHmyQPg1ILgCQ&sqi=2&ved=0CCkQsAQ
http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=2858
http://www.propisi.hr/print.php?id=6914
http://www.mppi.hr/default.aspx?id=876
http://www.fassmer.de/shipbuilding/sar-patrol-vessels/sar-vessels/46-m-search-and-rescue-vessel/

MISEL DNEVA

Koliko medijske pozornosti po vsem svetu je bila deležna ta nesreča, v kateri je življenje izgubilo 32 ljudi! Pred nekaj dnevi, ko je pri Lampedusi utonilo 300 ljudi, pa skoraj nič. Vidite, koliko je vredno človeško življenje na potniški ladji in koliko v čolnu z begunci.
Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo
Petek, 13. februarja 2015
http://www.primorske.si/


Nazadnje urejal/a zoran13 04 Nov 2015 22:24; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
zoran13
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940

PrispevekObjavljeno: 08 Mar 2015 17:55    Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI Odgovori s citatom

MONFORT

Obogatena zbirka pomorskega muzeja

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, ki letos praznuje 60. obletnico delovanja, je Dan pomorstva obeležil v soboto z odprtjem prenovljene in dopolnjene zbirke Tradicionalno ladjedelništvo in razvoj vodnih športov, ki jo od leta 2010 skrbno negujejo v nekdanjih skladiščih soli Monfort v Portorožu. Nad naglo rastočo zbirko bdi kustos Uroš Hribar, v njej pa Pomorski muzej predstavlja že čez tisoč eksponatov.

Zbirka Pomorskega muzeja v Monfortu bo po napovedih 24. aprila obogatena z gostujočo razstavo "Od Jadrana do oceanov – Tomos, izvenkrmni motorji, ki so osvojili svet". Pripravljajo jo v sodelovanju z zbirateljem in poznavalcem tehnične dediščine Tomosa Stevom Vujičem.

V Monfortu so na ogled stara ribiška, tovorna in športna plovila, navtična in ribiška oprema, orodja za izgradnjo lesenjač in drugi predmeti, ki so tako ali drugače povezani s pomorstvom. Pridobivajo jih z donacijami in izposojo od različnih posameznikov ter ustanov, kot so jadralski in veslaški klubi in druga društva. Ob tem se za pomoč pri prezentaciji zbirke zahvaljujejo številnim prostovoljcem, posebej pa poudarjajo sodelovanje s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu in z Vinkom Oblakom, ki je kot zunanji sodelavec pomembno prispeval k nastanku na novo predstavljene zbirke.

"Podpreti je potrebno delo pomorskega muzeja, Morske biološke postaje, pomorskih izobraževalnih ustanov, piranskega Akvarija, piranskega Muzeja polžev in školjk, športnih društev in podobnih institucij, skozi katere se Slovenci lahko identificiramo in dokazujemo, da smo pomorski narod," je med drugim ob Dnevu pomorstva na otvoritvi razstave poudaril Vinko Oblak in dodal iniciativo, da se spodbudi projekt za izdajo sodobnega slovenskega pomorskega slovarja, ki ga mnogi že vrsto let močo pogrešajo.

Razstavo v Monfortu si lahko razen ponedeljka ogledate vsak dan od 10. do 13. ure, v petek, soboto in nedeljo pa tudi v popoldanskih urah od 14. do 17. ure. V poletnem času bo od 31. maja do 31. avgusta razen ponedeljka odprta vsak dan, od 10. do 13. ure in od 18. do 22. ure. Najavljene skupine in šole so dobrodošle kadar koli, tudi izven urnika. Za odrasle je vstopnina dva evra, za mladoletnike, študente in upokojence evro in pol, imetniki skupne vstopnice Pomorskega muzeja pa si zbirko lahko ogledajo brez dodatnega plačila.

Zbrane, med katerimi so bili tuji diplomati, predstavniki Uprave za pomorstvo, Civilne zaščite različnih drugih ustanov ter naši pomorski sedanjosti, prihodnosti, pa tudi dediščini predani posamezniki, je pozdravil direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Franco Juri. Zahvalil se je vsem, ki sodelujejo pri nastajanju te zbirke pomorskega muzeja in na kratko orisal njene vsebinske sklope. Ob tem je napovedal, da bodo muzejski prostori v Monfortu gostili tudi začasne razstave, delavnice in didaktično-pedagoška srečanja. Proces nastajanja zbirke je orisal Uroš Hribar in se tudi poimensko zahvali nemalo donatorjem ter drugim, ki pomagajo pri njenem razvijanju.

Ko vas naslednjič zanese mimo Monforta, kaže vsekakor obiskati razstavo. Tam so stara lesena tradicionalna plovila severnega Jadrana različnih tipologij, stara originalna jadra, predmeti in orodja starega ladjedelstva, starejše športne jadrnice (nekatere s slavno preteklostjo), stari veslaški čolni in celo stare lesene vodne smuči. Obiskovalce vodijo po zbirki tudi video posnetki in projekcije. V eni lahko spoznate podrobnosti nekdaj zelo cenjene in razširjene ladjedelniške obrti ob obali slovenske Istre. Med drugim izstopa zapuščina ladjedelskega tesarja Pirančana Davideja Filipasa.
http://www.regionalobala.si/novica/obogatena-zbirka-pomorskega-muzeja
http://www.delo.si/nedelo/pomorsko-razviti-in-zapostavljeni.html


* Navigare necesse est, vivere non est necesse.
(Odpluti na morje je nujno, živeti pa ni nujno)
Gnej Pompej Veliki
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI Seznam forumov -> MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3 ... 25, 26, 27 ... 50, 51, 52  Naslednja
Stran 26 od 52

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.